<p>Strimki kolyvannja na rynku kryptovaljut staly nespodivankoju dlja biľšosti sposterigačiv. Populjarna kryptovaljuta postavyla absoljutnyj rekord za uveś čas isnuvannja na rynku. Pro ce svidčať dani pokaznyka Bitcoin Price Index (BPI).
</p>
<h4><strong>Skiľky koštuje Bitcoin teper</strong></h4>
Za mynuli 24 godyny cina na cju kryptovaljutu raptovo sjagnula poznačky $1330,72 za odynycju. Poperednij maksymum kursu kryptovaljuty do dolara Spolučenyh Štativ sklav majže $1325,81 za 1 bitkoїn. Cej riveń kursu bulo zafiksovano 10 bereznja 2017 roku. Zagaľna dynamika kolyvań kursu na najpopuljarnišu cyfrovu valjutu svitu vygljadaje nastupnym čynom (za informacijeju CoinDesk):

[caption id="attachment_938" align="aligncenter" width="900"]<img class="size-full wp-image-938" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/price-bpi.jpg" alt="" width="900" height="500"> Dynamika kursu[/caption]
<h4><strong>Z čym pov’jazanyj strybok kursu</strong></h4>
Popyt na <a href="https://nachasi.com/2018/02/02/bitcoin-downfall/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">Bitcoin<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/02/carlos-irineu-da-costa-456879-300x200.jpg" />Čomu padaje Bitcoin</span></a> ta zagaľna pozytyvna dynamika na valjutnyh rynkah v cilomu spivpaly iz zrostannjam populjarnosti kryptovaljut. Ce vidbuvajeťsja zavdjaky tehnologijam їhńoї zahyščenosti ta nevrazlyvosti do infljaciї. Same ci faktory navodjať u jakosti najimovirnišyh pryčyn strimkogo zrostannja kursu ta popytu na cju kryptografičnu valjutu. Podibne kursove kolyvannja takož stalo vidnosno neočikuvanym povorotom pislja tryvalogo padinnja kursu u bereznja ta napočatku kvitnja 2017 roku. V toj period cina skladala menše $1,1 tys za odynycju najpopcljarnišoї cyfrovoї valjuty svitu. Dejaki analityky takož pov’jazujuť zrostannja kursu iz štučnym rozigrivom rynku čerez tysk, jakyj čynyťsja majneramy kryptovaljut ta z boku tradycijnoї bankivśkoї sfery na najpopuljarniši bitkoїn-birži — sered nyh Bitfinex, BTC-e ta OKCoin.

<p>Strimki kolyvannja na rynku kryptovaljut staly nespodivankoju dlja biľšosti sposterigačiv. Populjarna kryptovaljuta postavyla absoljutnyj rekord za uveś čas isnuvannja na rynku. Pro ce svidčať dani pokaznyka Bitcoin Price Index (BPI).</p><h4><strong>Skiľky koštuje Bitcoin teper</strong></h4><p>Za mynuli 24 godyny cina na cju kryptovaljutu raptovo sjagnula poznačky $1330,72 za odynycju. Poperednij maksymum kursu kryptovaljuty do dolara Spolučenyh Štativ sklav majže $1325,81 za 1 bitkoїn. Cej riveń kursu bulo zafiksovano 10 bereznja 2017 roku. Zagaľna dynamika kolyvań kursu na najpopuljarnišu cyfrovu valjutu svitu vygljadaje nastupnym čynom (za informacijeju CoinDesk):</p><div id="attachment_938" style="width: 910px" class="wp-caption aligncenter"><img aria-describedby="caption-attachment-938" loading="lazy" class="size-full wp-image-938" src="/wp-content/uploads/2017/04/price-bpi.jpg" alt="" width="900" height="500" srcset="/wp-content/uploads/2017/04/price-bpi.jpg 900w, /wp-content/uploads/2017/04/price-bpi-300x167.jpg 300w, /wp-content/uploads/2017/04/price-bpi-768x427.jpg 768w, /wp-content/uploads/2017/04/price-bpi-650x361.jpg 650w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /><p id="caption-attachment-938" class="wp-caption-text">Dynamika kursu</p></div><h4><strong>Z čym pov’jazanyj strybok kursu</strong></h4><p>Popyt na <a href="/2018/02/02/bitcoin-downfall/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">Bitcoin<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2018/02/carlos-irineu-da-costa-456879-300x200.jpg" />Čomu padaje Bitcoin</span></a> ta zagaľna pozytyvna dynamika na valjutnyh rynkah v cilomu spivpaly iz zrostannjam populjarnosti kryptovaljut. Ce vidbuvajeťsja zavdjaky tehnologijam їhńoї zahyščenosti ta nevrazlyvosti do infljaciї. Same ci faktory navodjať u jakosti najimovirnišyh pryčyn strimkogo zrostannja kursu ta popytu na cju kryptografičnu valjutu. Podibne kursove kolyvannja takož stalo vidnosno neočikuvanym povorotom pislja tryvalogo padinnja kursu u bereznja ta napočatku kvitnja 2017 roku. V toj period cina skladala menše $1,1 tys za odynycju najpopcljarnišoї cyfrovoї valjuty svitu. Dejaki analityky takož pov’jazujuť zrostannja kursu iz štučnym rozigrivom rynku čerez tysk, jakyj čynyťsja majneramy kryptovaljut ta z boku tradycijnoї bankivśkoї sfery na najpopuljarniši bitkoїn-birži — sered nyh Bitfinex, BTC-e ta OKCoin.</p>

Golovne ukraїnśke kryptomedia. Tut vy znajdete najgolovniši novyny kryptovaljut ta industriї blokčejnu. A naša Akademija z navčaľnymy materialamy dopomože rozibratysja novačkam u sviti kryptoindustriї, a takož pidkyne korysnoї informaciї dosvidčenym kryptanam.

Krypto

Jakščo vy šče ne prydbaly bitkoїny, dovedeťsja začekaty, poky vony hoča by trohy podeševšajuť

Strimki kolyvannja na rynku kryptovaljut staly nespodivankoju dlja biľšosti sposterigačiv. Populjarna kryptovaljuta postavyla absoljutnyj rekord za uveś čas isnuvannja na rynku. Pro ce svidčať dani pokaznyka Bitcoin Price Index (BPI).
<h4><strong>Skiľky koštuje Bitcoin teper</strong></h4>
Za mynuli 24 godyny cina na cju kryptovaljutu raptovo sjagnula poznačky $1330,72 za odynycju. Poperednij maksymum kursu kryptovaljuty do dolara Spolučenyh Štativ sklav majže $1325,81 za 1 bitkoїn. Cej riveń kursu bulo zafiksovano 10 bereznja 2017 roku. Zagaľna dynamika kolyvań kursu na najpopuljarnišu cyfrovu valjutu svitu vygljadaje nastupnym čynom (za informacijeju CoinDesk):

[caption id="attachment_938" align="aligncenter" width="900"]<img class="size-full wp-image-938" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/price-bpi.jpg" alt="" width="900" height="500" /> Dynamika kursu[/caption]
<h4><strong>Z čym pov’jazanyj strybok kursu</strong></h4>
Popyt na <a href="https://nachasi.com/2018/02/02/bitcoin-downfall/" target="_blank" rel="noopener">Bitcoin</a> ta zagaľna pozytyvna dynamika na valjutnyh rynkah v cilomu spivpaly iz zrostannjam populjarnosti kryptovaljut. Ce vidbuvajeťsja zavdjaky tehnologijam їhńoї zahyščenosti ta nevrazlyvosti do infljaciї. Same ci faktory navodjať u jakosti najimovirnišyh pryčyn strimkogo zrostannja kursu ta popytu na cju kryptografičnu valjutu. Podibne kursove kolyvannja takož stalo vidnosno neočikuvanym povorotom pislja tryvalogo padinnja kursu u bereznja ta napočatku kvitnja 2017 roku. V toj period cina skladala menše $1,1 tys za odynycju najpopcljarnišoї cyfrovoї valjuty svitu. Dejaki analityky takož pov’jazujuť zrostannja kursu iz štučnym rozigrivom rynku čerez tysk, jakyj čynyťsja majneramy kryptovaljut ta z boku tradycijnoї bankivśkoї sfery na najpopuljarniši bitkoїn-birži — sered nyh Bitfinex, BTC-e ta OKCoin.

<p>Strimki kolyvannja na rynku kryptovaljut staly nespodivankoju dlja biľšosti sposterigačiv. Populjarna kryptovaljuta postavyla absoljutnyj rekord za uveś čas isnuvannja na rynku. Pro ce svidčať dani pokaznyka Bitcoin Price Index (BPI).</p><h4><strong>Skiľky koštuje Bitcoin teper</strong></h4><p>Za mynuli 24 godyny cina na cju kryptovaljutu raptovo sjagnula poznačky $1330,72 za odynycju. Poperednij maksymum kursu kryptovaljuty do dolara Spolučenyh Štativ sklav majže $1325,81 za 1 bitkoїn. Cej riveń kursu bulo zafiksovano 10 bereznja 2017 roku. Zagaľna dynamika kolyvań kursu na najpopuljarnišu cyfrovu valjutu svitu vygljadaje nastupnym čynom (za informacijeju CoinDesk):</p><div id="attachment_938" style="width: 910px" class="wp-caption aligncenter"><img aria-describedby="caption-attachment-938" loading="lazy" class="size-full wp-image-938" src="/wp-content/uploads/2017/04/price-bpi.jpg" alt="" width="900" height="500" srcset="/wp-content/uploads/2017/04/price-bpi.jpg 900w, /wp-content/uploads/2017/04/price-bpi-300x167.jpg 300w, /wp-content/uploads/2017/04/price-bpi-768x427.jpg 768w, /wp-content/uploads/2017/04/price-bpi-650x361.jpg 650w" sizes="(max-width: 900px) 100vw, 900px" /><p id="caption-attachment-938" class="wp-caption-text">Dynamika kursu</p></div><h4><strong>Z čym pov’jazanyj strybok kursu</strong></h4><p>Popyt na <a href="/2018/02/02/bitcoin-downfall/" target="_blank" rel="noopener">Bitcoin</a> ta zagaľna pozytyvna dynamika na valjutnyh rynkah v cilomu spivpaly iz zrostannjam populjarnosti kryptovaljut. Ce vidbuvajeťsja zavdjaky tehnologijam їhńoї zahyščenosti ta nevrazlyvosti do infljaciї. Same ci faktory navodjať u jakosti najimovirnišyh pryčyn strimkogo zrostannja kursu ta popytu na cju kryptografičnu valjutu. Podibne kursove kolyvannja takož stalo vidnosno neočikuvanym povorotom pislja tryvalogo padinnja kursu u bereznja ta napočatku kvitnja 2017 roku. V toj period cina skladala menše $1,1 tys za odynycju najpopcljarnišoї cyfrovoї valjuty svitu. Dejaki analityky takož pov’jazujuť zrostannja kursu iz štučnym rozigrivom rynku čerez tysk, jakyj čynyťsja majneramy kryptovaljut ta z boku tradycijnoї bankivśkoї sfery na najpopuljarniši bitkoїn-birži — sered nyh Bitfinex, BTC-e ta OKCoin.</p>

Kryptovaljuta Bitcoin probyla istoryčnyj maksymum

Novyny

105 rokiv vseukraїnśkoї skautśkoї organizaciї predstavyly u vygljadi 50 postiv pro ključovi vihy v istoriї Plastu

105 rokiv istoriї Plastu vtilyly u formati pivsotni dopysiv dlja Facebook i rozmistyly na okremomu sajti. Tut možna znajty posty Bejdena-Pavela j komentari Tysovśkogo, zapysy pro časy vyzvoľnyh zmagań XX stolittja, Plast u vsih kutočkah svitu ta jogo povernennja v Ukraїnu.
<h4><strong>Jak ce vygljadaje</strong></h4>
Dopysy v stylistyci sučasnyh korystuvačiv najpopuljarnišoї svitovoї socmereži rozkryvajuť osnovni vihy rozvytku skautśkogo ruhu v Ukraїni. Tut možna prostežyty stanovlennja Plastu spočatku jak krajovoї, a zgodom — vseukraїnśkoї organizaciї. Vysvitleno takož pojavu oseredkiv za kordonom, mistjať zgadky ključovyh postatej, jaki zasnuvaly ta rozvyvaly plastunstvo.

<img class="aligncenter size-full wp-image-891" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/Screen-Shot-2017-04-27-at-2.03.03-PM.png" alt="" width="869" height="959" />
<h4><strong>Ščo take Plast?</strong></h4>
«Plast» — ce nacionaľna skautśka organizacija Ukraїny, meta jakoї spryjaty vsebičnomu patriotyčnomu samovyhovannju ukraїnśkoї molodi. Data zasnuvannja «Plastu» — osiń 1911 roku. Perša plastova prysjaga vidbulasja 12 kvitnja 1912 roku, popry te, ščo naspravdi plastovi gurtky stvoreno nezaležno odyn vid odnogo Ivanom Čmoloju, Oleksandrom Tysovśkym ta Petrom Frankom. Zgodom oformyvsja Organizacijnyj plastovyj komitet u 1913 roci, jakyj ob'jednav rozrizneni plastovi gurtky v masštabnu krajovu organizaciju.

Plastuny vidznačylysja tym, ščo braly aktyvnu učasť u rozbudovi ta zahysti svojeї deržavy, buly aktyvnymy učasnykamy vyzvoľnogo ruhu ta vijn za nezaležnisť UNR ta ZUNR. Nyni «Plast» — najbiľša ta najstariša ukraїnśka skautśka organizacija, kotra dije u bagaťoh kraїnah svitu ta ob'jednuje plastuniv Ukraїny j ukraїnśkoї diaspory. V Ukraїni kiľkisť plastuniv perevyščuje 6 tys osib na terenah usih bez vynjatku regioniv.

<p>105 rokiv istoriї Plastu vtilyly u formati pivsotni dopysiv dlja Facebook i rozmistyly na okremomu sajti. Tut možna znajty posty Bejdena-Pavela j komentari Tysovśkogo, zapysy pro časy vyzvoľnyh zmagań XX stolittja, Plast u vsih kutočkah svitu ta jogo povernennja v Ukraїnu.</p><h4><strong>Jak ce vygljadaje</strong></h4><p>Dopysy v stylistyci sučasnyh korystuvačiv najpopuljarnišoї svitovoї socmereži rozkryvajuť osnovni vihy rozvytku skautśkogo ruhu v Ukraїni. Tut možna prostežyty stanovlennja Plastu spočatku jak krajovoї, a zgodom — vseukraїnśkoї organizaciї. Vysvitleno takož pojavu oseredkiv za kordonom, mistjať zgadky ključovyh postatej, jaki zasnuvaly ta rozvyvaly plastunstvo.</p><p><img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-891" src="/wp-content/uploads/2017/04/Screen-Shot-2017-04-27-at-2.03.03-PM.png" alt="" width="869" height="959" srcset="/wp-content/uploads/2017/04/Screen-Shot-2017-04-27-at-2.03.03-PM.png 869w, /wp-content/uploads/2017/04/Screen-Shot-2017-04-27-at-2.03.03-PM-272x300.png 272w, /wp-content/uploads/2017/04/Screen-Shot-2017-04-27-at-2.03.03-PM-768x848.png 768w, /wp-content/uploads/2017/04/Screen-Shot-2017-04-27-at-2.03.03-PM-589x650.png 589w, /wp-content/uploads/2017/04/Screen-Shot-2017-04-27-at-2.03.03-PM-671x740.png 671w" sizes="(max-width: 869px) 100vw, 869px" /></p><h4><strong>Ščo take Plast?</strong></h4><p>«Plast» — ce nacionaľna skautśka organizacija Ukraїny, meta jakoї spryjaty vsebičnomu patriotyčnomu samovyhovannju ukraїnśkoї molodi. Data zasnuvannja «Plastu» — osiń 1911 roku. Perša plastova prysjaga vidbulasja 12 kvitnja 1912 roku, popry te, ščo naspravdi plastovi gurtky stvoreno nezaležno odyn vid odnogo Ivanom Čmoloju, Oleksandrom Tysovśkym ta Petrom Frankom. Zgodom oformyvsja Organizacijnyj plastovyj komitet u 1913 roci, jakyj ob&#8217;jednav rozrizneni plastovi gurtky v masštabnu krajovu organizaciju.</p><p>Plastuny vidznačylysja tym, ščo braly aktyvnu učasť u rozbudovi ta zahysti svojeї deržavy, buly aktyvnymy učasnykamy vyzvoľnogo ruhu ta vijn za nezaležnisť UNR ta ZUNR. Nyni «Plast» — najbiľša ta najstariša ukraїnśka skautśka organizacija, kotra dije u bagaťoh kraїnah svitu ta ob&#8217;jednuje plastuniv Ukraїny j ukraїnśkoї diaspory. V Ukraїni kiľkisť plastuniv perevyščuje 6 tys osib na terenah usih bez vynjatku regioniv.</p>

Istorija «Plastu» z’javylasja u vygljadi Facebook-storinky

{:ua}Dotepnyj i korysnyj onlajn-proekt demonstruje, jak formuvalasja ta rozvyvalasja najstariša ukraїnśka skautśka organizacija{:}

U cij rubryci my govorymo pro biznes, cikavi ukraїnśki startapy, pidpryjemnyctvo ta porady dlja pidpryjemciv. Sered inšogo vyvčajemo šče j cikavi kejsy iz ukraїnśkogo ta zakordonnogo dosvidu ta publikujemo najsvižiši novyny B2B- ta B2C-segmentiv ekonomiky. Tut vy možete znajty vse, ščo varto znaty pro dilove seredovyšče Ukraїny, Shidnoї Jevropy ta svitu

Biznes

Vy možete <a href="https://nachasi.com/about/">staty sponsorom</a> cijeї rubryky, a vsi materialy u cij rubryci matymuť vidpovidne brenduvannja ta baner. Zacikavylysja? <a href="mailto:adv@nachasi.com">Napyšiť nam</a>

Ščo stalo rušijnoju syloju ekonomičnogo rozvytku i procvitannja Zahidnogo svitu? Ne ostannju roľ zigrav obmin intelektuaľnym produktom ta stanovlennja viľnogo rynku idej.

Ščo stalo rušijnoju syloju ekonomičnogo rozvytku i procvitannja Zahidnogo svitu? Ne ostannju roľ zigrav obmin intelektuaľnym produktom ta stanovlennja viľnogo rynku idej. U XVIII stolitti Jevropa perežyvaje strimkyj rozvytok promyslovosti. Ekonomika zrostaje, imperiї rozvyvajuťsja, a dobrobut kraїn vidčutno zbiľšujeťsja. Ale ščo same vyriznjaje cej kontynent z-pomiž inšyh? Na ce pytannja vidpovidi šukalo čymalo istorykiv, ekonomistiv, politologiv ta inšyh včenyh. Dovoli cikavu dumku vyslovyv Džoeľ Mokyr u statti dlja vydannja Aeon.
<h4><strong>Polityčna rozdroblenisť i konkurencija</strong></h4>
Častyna naukovciv shyljajeťsja do dumky, ščo pryčyna prosta. Jevropa nikoly ne bula polityčno monotonnoju, a navpaky zavždy skladalasja z bagaťoh kraїn. Usi vony buly z riznymy polityčnymy režymamy, jaki zmušeni buly spivisnuvaty. Vprodovž stoliť žoden polityk ne zmig centralizovano ob'jednaty zahidnojevropejśki narody na velykij terytoriї tak, jak ce zmogly, napryklad, mongoly čy kytajci. Biľše togo, jevropejci ne buly ob'jednani spiľnoju jevropejśkoju idejeju abo kuľturoju. Ekonomičnyj progres ne rozrobljavsja i ne prosuvavsja jedynym centrom. Vin stavsja zavdjaky vygidnomu zbigovi obstavyn, jaki, zokrema, zaklaly pidvalyny rozvytku ekonomiky znań.

Jak i čomu ce spracjuvalo? Jakščo korotko, to polityčna rozdriblenisť Jevropy stvoryla umovy dlja zarodžennja uspišnoї konkurenciї u sferi osvity j znań. Jevropejśki pravyteli zmušeni buly konkuruvaty za najkraščyh intelektualiv ta majstriv. Rozdriblenisť zvisno mala j negatyvnyj efekt. Ce buly majže permanentnyj stan vijny, protekcionizm ta inši problemy koordynaciї spiľnyh dij, jak zaznačaje istoryk-ekonomist Erik L. Džons.

Ale nyni sered istorykiv lunajuť golosy pro te, ščo <strong>vygoda vid stanu postijnogo protystojannja miž kraїnamy biľša za negatyv</strong>. Čiľni vzajemozv'jazky j neobhidnisť spivisnuvaty plič-o-plič, prymirom, deščo zvužuje možlyvisť polityčnoї čy religijnoї vlady kontroljuvaty intelektuaľnu spiľnotu. Napryklad, koly konservatyvni pravyteli počynajuť prydušuvaty «jeretykiv i provokatoriv», jakymy často vvažalysja oryginaľni j kreatyvni myslyteli, biľšisť najrozumnišyh gromadjan šukaly možlyvisť realizaciї svogo potencialu v inšyh kraїnah. Vlasne, tak i stavalosja. Gibbon, prymirom, vvažaje, ščo stan postijnoї konkurenciї miž kraїnamy obmežuje možlyvosti tyraniї čerez vzajemne počuttja «strahu i soromu». Ce zmušuje її stavaty deščo pomirkovanišymy, a najžorstokiši konstytuciї — spravedlyvišymy.

Inšyj pozytyvnyj aspekt — konkurencija miž kraїnamy spryjaje rozvytku nauky i znań. Tak, čy pid čas rannih reform Petra I, jaki maly spryjaty modernizaciї sposobu žyttja narodu, čy pid čas paničnoї tehnologičnoї mobilizaciї z boku SŠA u vidpoviď na zapusk kosmičnoї programy kraїn Varšavśkogo dogovoru, mižderžavni «peregony» možna vvažaty potužnoju rušijnoju syloju dlja naukovogo ta ekonomičnogo progresu.

<img class="aligncenter size-large wp-image-857" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/building-79221_1280-1024x642.jpg" alt="" width="1024" height="642" />
<h4><strong>Viľnyj rynok idej</strong></h4>
Odnak polityčnoї fragmentaciї bulo nedostatńo, aby daty poštovh potužnomu ekonomičnomu rozvytku. Indija abo Blyźkyj Shid, ne kažučy vže pro Afrykanśkyj kontynent, značnu častynu svojeї istoriї takož podiljalysja na bagato dribnyh deržav z riznymy polityčnymy režymamy, ale podibnogo ekonomičnogo zrostannja i dobrobutu ne dosjagly.

Važlyvu roľ u ćomu konteksti vidigraje rozmir «rynku» intelektuaľnyh ta tehnologičnyh innovacij ta jogo vplyv na rozvytok nauky — aspekt, jakyj ne otrymav zasluženoї uvagy v istoryčnomu dyskursi na cju temu. U 1769 roci, napryklad, Meťju Boulton napysav svojemu partneru Džejmsu Vattu:

[blockquote_with_author content="Rozrobka motoru lyše dlja tŕoh kraїn ne varta mogo času, ale duže dorečnoju je jogo rozrobka dlja vśogo svitu"]

Te ž same stosujeťsja i knyg, naukovyh robit z najriznomanitnišyh dyscyplin. Napysannja takyh prać peredbačaje pevni vytraty, tomu cikaviše orijentuvatysja na šyrokyj rynok. Rozdriblenisť na rynku intelektuaľnogo produktu označala b, ščo «audytorija» kožnogo innovatora stavala b nevelykoju, ščo moglo b podavljaty iniciatyvu.
<h4><strong>Obmin idejamy i dosjagnennjamy</strong></h4>
Cikavo, ščo u togočasnij Jevropi polityčna ta religijna fragmentacija ne označala podil na nevelyki audytoriї dlja innovatoriv. <strong>Polityčni rozbižnosti u pogljadah dyvnym čynom spivisnuvaly z vražajučoju intelektuaľnoju ta kuľturnoju jednistju.</strong> U Jevropi utvoryvsja biľšoju čy menšoju miroju integrovanyj rynok idej, ob'jednana mereža včenyh — žinok ta čolovikiv, — miž jakymy vidbuvavsja žvavyj obmin idejamy. Jevropejśka kuľturna jednisť u spiľnij spadščyni klasykiv ta pomiž intelektualiv — u <strong>vykorystanni latyny jak movy zagaľnogo vžytku</strong>. Vlasne, naviť struktura hrystyjanśkoї cerkvy takož pevnym čynom spryjala tisnišym kontaktam na kontynenti.

I jakščo jevropejśki intelektualy bagato podorožuvaly svitom, їhni ideї peremiščuvalysja naviť švydše. Zavdjaky rozvytku drukovanoї presy ta vdoskonalenni poštovoї systemy znannja u formi pyśma švydko pošyrjuvalysja svitom. U dovoli pljuralistyčnij atmosferi ranńoї sučasnoї Jevropy, osoblyvo u porivnjanni zi Shidnoju Azijeju, sproby z boku konservatyvnyh polityčnyh syl prydušyty innovacijni ideї zaznavaly porazky. Reputacija takyh zirok-intelektualiv, jak Galilej čy Spinoza, dozvoljala їm publikuvaty svoї roboty u najkorotši terminy za kordonom, jakščo vdoma vony zištovhuvalysja z cenzuroju. Napryklad, zaboroneni praci Galileja švydko vyvezly z Italiї ta opublikuvaly v protestantśkyh mistah. Dlja intelektualiv <strong>podilena Jevropa ta vidsutnisť jedynogo polityčnogo centru spryjala obminu dumkamy</strong> ta nalagodžennju kontaktiv, čogo prosto-naprosto ne moglo isnuvaty u Kytaї čy Osmanśkij imperiї.

Viľnyj rynok idej, jakyj rozvynuvsja pislja 1600 roku, zaklav pidğruntja epohy jevropejśkogo Prosvitnyctva, pid čas jakoї vira u naukovyj ta intelektuaľnyj progres bula bezposeredńo pov'jazana z politykoju j zalyšajeťsja takoju do našyh dniv. Popry trudnošči, syla tehnologičnogo i naukovogo progresu nabyraje obertiv. Nynišnij svit dosi skladajeťsja z konkurujučyh miž soboju deržav abo blokiv deržav — i jogo ob'jednannja ne stalo nabagato blyžčym, niž u 1600 roci. Rynok idej stav aktyvnišym, niž buď-koly, a innovaciї z'javljajuťsja z nejmovirnoju švydkistju. <strong>Najcikaviše šče poperedu.</strong>

<p>Ščo stalo rušijnoju syloju ekonomičnogo rozvytku i procvitannja Zahidnogo svitu? Ne ostannju roľ zigrav obmin intelektuaľnym produktom ta stanovlennja viľnogo rynku idej. U XVIII stolitti Jevropa perežyvaje strimkyj rozvytok promyslovosti. Ekonomika zrostaje, imperiї rozvyvajuťsja, a dobrobut kraїn vidčutno zbiľšujeťsja. Ale ščo same vyriznjaje cej kontynent z-pomiž inšyh? Na ce pytannja vidpovidi šukalo čymalo istorykiv, ekonomistiv, politologiv ta inšyh včenyh. Dovoli cikavu dumku vyslovyv Džoeľ Mokyr u statti dlja vydannja Aeon.</p><h4><strong>Polityčna rozdroblenisť i konkurencija</strong></h4><p>Častyna naukovciv shyljajeťsja do dumky, ščo pryčyna prosta. Jevropa nikoly ne bula polityčno monotonnoju, a navpaky zavždy skladalasja z bagaťoh kraїn. Usi vony buly z riznymy polityčnymy režymamy, jaki zmušeni buly spivisnuvaty. Vprodovž stoliť žoden polityk ne zmig centralizovano ob&#8217;jednaty zahidnojevropejśki narody na velykij terytoriї tak, jak ce zmogly, napryklad, mongoly čy kytajci. Biľše togo, jevropejci ne buly ob&#8217;jednani spiľnoju jevropejśkoju idejeju abo kuľturoju. Ekonomičnyj progres ne rozrobljavsja i ne prosuvavsja jedynym centrom. Vin stavsja zavdjaky vygidnomu zbigovi obstavyn, jaki, zokrema, zaklaly pidvalyny rozvytku ekonomiky znań.</p><p>Jak i čomu ce spracjuvalo? Jakščo korotko, to polityčna rozdriblenisť Jevropy stvoryla umovy dlja zarodžennja uspišnoї konkurenciї u sferi osvity j znań. Jevropejśki pravyteli zmušeni buly konkuruvaty za najkraščyh intelektualiv ta majstriv. Rozdriblenisť zvisno mala j negatyvnyj efekt. Ce buly majže permanentnyj stan vijny, protekcionizm ta inši problemy koordynaciї spiľnyh dij, jak zaznačaje istoryk-ekonomist Erik L. Džons.</p><p>Ale nyni sered istorykiv lunajuť golosy pro te, ščo <strong>vygoda vid stanu postijnogo protystojannja miž kraїnamy biľša za negatyv</strong>. Čiľni vzajemozv&#8217;jazky j neobhidnisť spivisnuvaty plič-o-plič, prymirom, deščo zvužuje možlyvisť polityčnoї čy religijnoї vlady kontroljuvaty intelektuaľnu spiľnotu. Napryklad, koly konservatyvni pravyteli počynajuť prydušuvaty «jeretykiv i provokatoriv», jakymy často vvažalysja oryginaľni j kreatyvni myslyteli, biľšisť najrozumnišyh gromadjan šukaly možlyvisť realizaciї svogo potencialu v inšyh kraїnah. Vlasne, tak i stavalosja. Gibbon, prymirom, vvažaje, ščo stan postijnoї konkurenciї miž kraїnamy obmežuje možlyvosti tyraniї čerez vzajemne počuttja «strahu i soromu». Ce zmušuje її stavaty deščo pomirkovanišymy, a najžorstokiši konstytuciї — spravedlyvišymy.</p><p>Inšyj pozytyvnyj aspekt — konkurencija miž kraїnamy spryjaje rozvytku nauky i znań. Tak, čy pid čas rannih reform Petra I, jaki maly spryjaty modernizaciї sposobu žyttja narodu, čy pid čas paničnoї tehnologičnoї mobilizaciї z boku SŠA u vidpoviď na zapusk kosmičnoї programy kraїn Varšavśkogo dogovoru, mižderžavni «peregony» možna vvažaty potužnoju rušijnoju syloju dlja naukovogo ta ekonomičnogo progresu.</p><p><img loading="lazy" class="aligncenter size-large wp-image-857" src="/wp-content/uploads/2017/04/building-79221_1280-1024x642.jpg" alt="" width="1024" height="642" srcset="/wp-content/uploads/2017/04/building-79221_1280-1024x642.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2017/04/building-79221_1280-300x188.jpg 300w, /wp-content/uploads/2017/04/building-79221_1280-768x481.jpg 768w, /wp-content/uploads/2017/04/building-79221_1280-650x407.jpg 650w, /wp-content/uploads/2017/04/building-79221_1280-1181x740.jpg 1181w, /wp-content/uploads/2017/04/building-79221_1280.jpg 1280w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" /></p><h4><strong>Viľnyj rynok idej</strong></h4><p>Odnak polityčnoї fragmentaciї bulo nedostatńo, aby daty poštovh potužnomu ekonomičnomu rozvytku. Indija abo Blyźkyj Shid, ne kažučy vže pro Afrykanśkyj kontynent, značnu častynu svojeї istoriї takož podiljalysja na bagato dribnyh deržav z riznymy polityčnymy režymamy, ale podibnogo ekonomičnogo zrostannja i dobrobutu ne dosjagly.</p><p>Važlyvu roľ u ćomu konteksti vidigraje rozmir «rynku» intelektuaľnyh ta tehnologičnyh innovacij ta jogo vplyv na rozvytok nauky — aspekt, jakyj ne otrymav zasluženoї uvagy v istoryčnomu dyskursi na cju temu. U 1769 roci, napryklad, Meťju Boulton napysav svojemu partneru Džejmsu Vattu:</p>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>Rozrobka motoru lyše dlja tŕoh kraїn ne varta mogo času, ale duže dorečnoju je jogo rozrobka dlja vśogo svitu</p>			</blockquote><p>Te ž same stosujeťsja i knyg, naukovyh robit z najriznomanitnišyh dyscyplin. Napysannja takyh prać peredbačaje pevni vytraty, tomu cikaviše orijentuvatysja na šyrokyj rynok. Rozdriblenisť na rynku intelektuaľnogo produktu označala b, ščo «audytorija» kožnogo innovatora stavala b nevelykoju, ščo moglo b podavljaty iniciatyvu.</p><h4><strong>Obmin idejamy i dosjagnennjamy</strong></h4><p>Cikavo, ščo u togočasnij Jevropi polityčna ta religijna fragmentacija ne označala podil na nevelyki audytoriї dlja innovatoriv. <strong>Polityčni rozbižnosti u pogljadah dyvnym čynom spivisnuvaly z vražajučoju intelektuaľnoju ta kuľturnoju jednistju.</strong> U Jevropi utvoryvsja biľšoju čy menšoju miroju integrovanyj rynok idej, ob&#8217;jednana mereža včenyh — žinok ta čolovikiv, — miž jakymy vidbuvavsja žvavyj obmin idejamy. Jevropejśka kuľturna jednisť u spiľnij spadščyni klasykiv ta pomiž intelektualiv — u <strong>vykorystanni latyny jak movy zagaľnogo vžytku</strong>. Vlasne, naviť struktura hrystyjanśkoї cerkvy takož pevnym čynom spryjala tisnišym kontaktam na kontynenti.</p><p>I jakščo jevropejśki intelektualy bagato podorožuvaly svitom, їhni ideї peremiščuvalysja naviť švydše. Zavdjaky rozvytku drukovanoї presy ta vdoskonalenni poštovoї systemy znannja u formi pyśma švydko pošyrjuvalysja svitom. U dovoli pljuralistyčnij atmosferi ranńoї sučasnoї Jevropy, osoblyvo u porivnjanni zi Shidnoju Azijeju, sproby z boku konservatyvnyh polityčnyh syl prydušyty innovacijni ideї zaznavaly porazky. Reputacija takyh zirok-intelektualiv, jak Galilej čy Spinoza, dozvoljala їm publikuvaty svoї roboty u najkorotši terminy za kordonom, jakščo vdoma vony zištovhuvalysja z cenzuroju. Napryklad, zaboroneni praci Galileja švydko vyvezly z Italiї ta opublikuvaly v protestantśkyh mistah. Dlja intelektualiv <strong>podilena Jevropa ta vidsutnisť jedynogo polityčnogo centru spryjala obminu dumkamy</strong> ta nalagodžennju kontaktiv, čogo prosto-naprosto ne moglo isnuvaty u Kytaї čy Osmanśkij imperiї.</p><p>Viľnyj rynok idej, jakyj rozvynuvsja pislja 1600 roku, zaklav pidğruntja epohy jevropejśkogo Prosvitnyctva, pid čas jakoї vira u naukovyj ta intelektuaľnyj progres bula bezposeredńo pov&#8217;jazana z politykoju j zalyšajeťsja takoju do našyh dniv. Popry trudnošči, syla tehnologičnogo i naukovogo progresu nabyraje obertiv. Nynišnij svit dosi skladajeťsja z konkurujučyh miž soboju deržav abo blokiv deržav — i jogo ob&#8217;jednannja ne stalo nabagato blyžčym, niž u 1600 roci. Rynok idej stav aktyvnišym, niž buď-koly, a innovaciї z&#8217;javljajuťsja z nejmovirnoju švydkistju. <strong>Najcikaviše šče poperedu.</strong></p>

Čomu Jevropa stala najbagatšoju častynoju svitu?

{:ua}Rozmaїttja idej ta vidcentrovi tendenciї — jak Jevropa naspravdi stala ob’jednanoju i zamožnoju{:}

<p>Naprykinci kvitnja meškanci ta gosti Kyjeva zmožuť pospilkuvatysja iz avtoramy ta vydavcjamy žurnalu «Kunšt» u stolyčnij knygarni «Je». Zvažajučy na te, ščo naukovo-populjarni vydannja v Ukraїni vyhodjať ne tak často, cja podija može pryvabyty šanuvaľnykiv sučasnoї nauky.
</p>
<h4><strong>Ščo take «Kunšt»</strong></h4>
Ce — ukraїnśkyj naukovo-populjarnyj žurnal, jakyj pojasnjuje skladni reči prosto. V kožnomu vypusku biľše 100 storinok avtorśkyh materialiv, reportaživ, kolonok. Usi napysani avtorśkoju komandoju materialy rozkryvajuť skladni, ale cikavi temy nauky ta tehnologij, trendy majbutńogo ta sekrety mynulogo. Komanda žurnalu spivpracjuje z nyzkoju hudožnykiv ta fotografiv dlja togo, ščoby vydannja prynosylo ne tiľky intelektuaľne, a j estetyčne zadovolennja. Ukraїnśka audytorija maje nebagato podibnyh vydań pislja zakryttja lokaľnoї versiї National Geographic.
<h4><strong>Pro ščo jtymeťsja pid čas zahodu</strong></h4>
U hodi prezentaciї prysutni zmožuť peršymy pogortaty svižyj vypusk, počuty istoriї pro robotu nad žurnalom, a takož podyskutuvaty z komandoju žurnalu pro važlyvisť naukovo-populjarnyh onlajn- ta paperovyh vydań dlja Ukraїny. Do dyskusiї dolučaťsja včeni ta hudožnyky, avtory ta avtorky, redaktory ta korektory. Na zustriči buduť prysutni vsi ti, hto stvorjujuť naukovo-populjarni vydannja.
<h4><strong>De ce vse vidbuvatymeťsja</strong></h4>
U Kyjevi misce zahodu slid šukaty za adresoju: vul. Lysenka, 3, m. «Zoloti vorota». Vhid na podiju viľnyj. Čytajte takož <a href="https://nachasi.com/2017/08/02/kunsht-talk/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">rozmovu iz avtoramy<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/07/gol-300x200.jpg" />Komanda «Kunšt»: «Pragnemo dovesty, ščo nauka stosujeťsja kožnogo»</span></a> žurnalu. U nij vony rozpovidajuť pro osnovni naprjamky svojeї roboty ta pro te, čomu varto populjaryzuvaty ukraїnśku nauku ta svitovi dosjagnennja.

<p>Naprykinci kvitnja meškanci ta gosti Kyjeva zmožuť pospilkuvatysja iz avtoramy ta vydavcjamy žurnalu «Kunšt» u stolyčnij knygarni «Je». Zvažajučy na te, ščo naukovo-populjarni vydannja v Ukraїni vyhodjať ne tak často, cja podija može pryvabyty šanuvaľnykiv sučasnoї nauky.</p><h4><strong>Ščo take «Kunšt»</strong></h4><p>Ce — ukraїnśkyj naukovo-populjarnyj žurnal, jakyj pojasnjuje skladni reči prosto. V kožnomu vypusku biľše 100 storinok avtorśkyh materialiv, reportaživ, kolonok. Usi napysani avtorśkoju komandoju materialy rozkryvajuť skladni, ale cikavi temy nauky ta tehnologij, trendy majbutńogo ta sekrety mynulogo. Komanda žurnalu spivpracjuje z nyzkoju hudožnykiv ta fotografiv dlja togo, ščoby vydannja prynosylo ne tiľky intelektuaľne, a j estetyčne zadovolennja. Ukraїnśka audytorija maje nebagato podibnyh vydań pislja zakryttja lokaľnoї versiї National Geographic.</p><h4><strong>Pro ščo jtymeťsja pid čas zahodu</strong></h4><p>U hodi prezentaciї prysutni zmožuť peršymy pogortaty svižyj vypusk, počuty istoriї pro robotu nad žurnalom, a takož podyskutuvaty z komandoju žurnalu pro važlyvisť naukovo-populjarnyh onlajn- ta paperovyh vydań dlja Ukraїny. Do dyskusiї dolučaťsja včeni ta hudožnyky, avtory ta avtorky, redaktory ta korektory. Na zustriči buduť prysutni vsi ti, hto stvorjujuť naukovo-populjarni vydannja.</p><h4><strong>De ce vse vidbuvatymeťsja</strong></h4><p>U Kyjevi misce zahodu slid šukaty za adresoju: vul. Lysenka, 3, m. «Zoloti vorota». Vhid na podiju viľnyj. Čytajte takož <a href="/2017/08/02/kunsht-talk/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">rozmovu iz avtoramy<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2017/07/gol-300x200.jpg" />Komanda «Kunšt»: «Pragnemo dovesty, ščo nauka stosujeťsja kožnogo»</span></a> žurnalu. U nij vony rozpovidajuť pro osnovni naprjamky svojeї roboty ta pro te, čomu varto populjaryzuvaty ukraїnśku nauku ta svitovi dosjagnennja.</p>

Knygarnja «Je» ta naukovo-populjarnyj žurnal «Kunšt» zaprošujuť na prezentaciju novogo 6-go vypusku žurnalu, jaka vidbudeťsja 29 kvitnja. Počatok – o 18:00

Naprykinci kvitnja meškanci ta gosti Kyjeva zmožuť pospilkuvatysja iz avtoramy ta vydavcjamy žurnalu «Kunšt» u stolyčnij knygarni «Je». Zvažajučy na te, ščo naukovo-populjarni vydannja v Ukraїni vyhodjať ne tak často, cja podija može pryvabyty šanuvaľnykiv sučasnoї nauky.
<h4><strong>Ščo take «Kunšt»</strong></h4>
Ce — ukraїnśkyj naukovo-populjarnyj žurnal, jakyj pojasnjuje skladni reči prosto. V kožnomu vypusku biľše 100 storinok avtorśkyh materialiv, reportaživ, kolonok. Usi napysani avtorśkoju komandoju materialy rozkryvajuť skladni, ale cikavi temy nauky ta tehnologij, trendy majbutńogo ta sekrety mynulogo. Komanda žurnalu spivpracjuje z nyzkoju hudožnykiv ta fotografiv dlja togo, ščoby vydannja prynosylo ne tiľky intelektuaľne, a j estetyčne zadovolennja. Ukraїnśka audytorija maje nebagato podibnyh vydań pislja zakryttja lokaľnoї versiї National Geographic.
<h4><strong>Pro ščo jtymeťsja pid čas zahodu</strong></h4>
U hodi prezentaciї prysutni zmožuť peršymy pogortaty svižyj vypusk, počuty istoriї pro robotu nad žurnalom, a takož podyskutuvaty z komandoju žurnalu pro važlyvisť naukovo-populjarnyh onlajn- ta paperovyh vydań dlja Ukraїny. Do dyskusiї dolučaťsja včeni ta hudožnyky, avtory ta avtorky, redaktory ta korektory. Na zustriči buduť prysutni vsi ti, hto stvorjujuť naukovo-populjarni vydannja.
<h4><strong>De ce vse vidbuvatymeťsja</strong></h4>
U Kyjevi misce zahodu slid šukaty za adresoju: vul. Lysenka, 3, m. «Zoloti vorota». Vhid na podiju viľnyj. Čytajte takož <a href="https://nachasi.com/2017/08/02/kunsht-talk/" target="_blank" rel="noopener">rozmovu iz avtoramy</a> žurnalu. U nij vony rozpovidajuť pro osnovni naprjamky svojeї roboty ta pro te, čomu varto populjaryzuvaty ukraїnśku nauku ta svitovi dosjagnennja.

<p>Naprykinci kvitnja meškanci ta gosti Kyjeva zmožuť pospilkuvatysja iz avtoramy ta vydavcjamy žurnalu «Kunšt» u stolyčnij knygarni «Je». Zvažajučy na te, ščo naukovo-populjarni vydannja v Ukraїni vyhodjať ne tak často, cja podija može pryvabyty šanuvaľnykiv sučasnoї nauky.</p><h4><strong>Ščo take «Kunšt»</strong></h4><p>Ce — ukraїnśkyj naukovo-populjarnyj žurnal, jakyj pojasnjuje skladni reči prosto. V kožnomu vypusku biľše 100 storinok avtorśkyh materialiv, reportaživ, kolonok. Usi napysani avtorśkoju komandoju materialy rozkryvajuť skladni, ale cikavi temy nauky ta tehnologij, trendy majbutńogo ta sekrety mynulogo. Komanda žurnalu spivpracjuje z nyzkoju hudožnykiv ta fotografiv dlja togo, ščoby vydannja prynosylo ne tiľky intelektuaľne, a j estetyčne zadovolennja. Ukraїnśka audytorija maje nebagato podibnyh vydań pislja zakryttja lokaľnoї versiї National Geographic.</p><h4><strong>Pro ščo jtymeťsja pid čas zahodu</strong></h4><p>U hodi prezentaciї prysutni zmožuť peršymy pogortaty svižyj vypusk, počuty istoriї pro robotu nad žurnalom, a takož podyskutuvaty z komandoju žurnalu pro važlyvisť naukovo-populjarnyh onlajn- ta paperovyh vydań dlja Ukraїny. Do dyskusiї dolučaťsja včeni ta hudožnyky, avtory ta avtorky, redaktory ta korektory. Na zustriči buduť prysutni vsi ti, hto stvorjujuť naukovo-populjarni vydannja.</p><h4><strong>De ce vse vidbuvatymeťsja</strong></h4><p>U Kyjevi misce zahodu slid šukaty za adresoju: vul. Lysenka, 3, m. «Zoloti vorota». Vhid na podiju viľnyj. Čytajte takož <a href="/2017/08/02/kunsht-talk/" target="_blank" rel="noopener">rozmovu iz avtoramy</a> žurnalu. U nij vony rozpovidajuť pro osnovni naprjamky svojeї roboty ta pro te, čomu varto populjaryzuvaty ukraїnśku nauku ta svitovi dosjagnennja.</p>

Kyjan zaprošujuť na rozmovu pro naukovo-populjarni vydannja

{:ua}Rozmova pro naukovo-populjarni temy vidbudeťsja na česť vyhodu novogo vypusku žurnalu «Kunšt»{:}

<p>Pidpysnyky ukraїnśkogo Telegram-bota OpenDataBot otrymaly śogodni spoviščennja pro zapusk profesijnyh platnyh akauntiv iz dekiľkoma perevagamy. Na časi diznatysja biľše pro zaproponovani zminy.
</p>
<h4><strong>Ščo otrymaje korystuvač platnoї pidpysky OpenDataBot</strong></h4>
<ul>
<li>Otrymannja povnoї informaciї z Jedynogo deržavnogo rejestru ščodo kompanij, jaki cikavljať korystuvača jak klijenty čy dilovi partnery.</li>
 	<li>Ščodennyj monitoryng vsih kompanij ta povidomlennja pro zminy vlasnykiv kompanij, pidpysantiv ta rejestracijnyh danyh ščodo obranyh kompanij.</li>
</ul>
<h4><strong>Skiľky koštuvatyme peredplata</strong></h4>
Zaznačeni vyšče informacijni poslugy z vykorystannjam bota v populjarnomu mesendžeri obijduťsja pravnyku čy pidpryjemcevi u 270 grn ščomisjačno:

<a href="https://opendatabot.com/payment/start/professional/1188/1a86dc15e69a2140a946322130f3843f" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><img class="aligncenter size-full wp-image-820" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/Screen-Shot-2017-04-26-at-1.38.17-PM.png" alt="" width="367" height="338"></a>
<h4><strong>Ščo varto znaty pro OpenDataBot</strong></h4>
Proekt pracjuje iz rejestramy vidkrytyh danyh. Vin daje zmogu avtomatyzuvaty pošuk ta otrymannja neobhidnoї informaciї z vidkrytyh džerel, kotri stosujuťsja pidpryjemnyćkoї dijaľnosti v Ukraїni. Keruje proektom Oleksij Ivankin. Ideja stvorennja podibnogo servisu — <a href="https://www.imena.ua/blog/opendatabot-talks/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">za jogo slovamy</a> — vynykla šče u 2013 roci. Todi jogo kompanija mala nyzku sudovyh problem iz rejderśkym zahoplennjam. Pislja zapusku u kvitni 2016 roku onlajn-rejestru ukraїnśkyh kompanij ta pidpryjemciv bulo vyrišeno stvoryty bot dlja Telegram, kotryj by ci dani opraćovuvav:

[blockquote_with_author content="My vykorystovujemo dani, jaki rozmiščujuťsja na Vidkrytomu deržavnomu resursi vidkrytyh danyh. V peršu čergu, ce — Jedynyj deržavnyj rejestr jurydyčnyh osib, fizyčnyh osib-pidpryjemciv ta gromadśkyh formuvań"]

Čytajte takož pro te, jak možna <a href="https://nachasi.com/2018/01/31/telegram-or-not/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">vykorystovuvaty Telegram<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/01/Telegram-300x200.jpg" />Ukraїnśki digital-fahivci — pro Telegram jak (ne)možlyvyj «novyj Facebook»</span></a> dlja potreb media. Cej mesendžer nabuvaje v Ukraїni dedali biľšoї populjarnosti.

<p>Pidpysnyky ukraїnśkogo Telegram-bota OpenDataBot otrymaly śogodni spoviščennja pro zapusk profesijnyh platnyh akauntiv iz dekiľkoma perevagamy. Na časi diznatysja biľše pro zaproponovani zminy.</p><h4><strong>Ščo otrymaje korystuvač platnoї pidpysky OpenDataBot</strong></h4><ul><li>Otrymannja povnoї informaciї z Jedynogo deržavnogo rejestru ščodo kompanij, jaki cikavljať korystuvača jak klijenty čy dilovi partnery.</li><li>Ščodennyj monitoryng vsih kompanij ta povidomlennja pro zminy vlasnykiv kompanij, pidpysantiv ta rejestracijnyh danyh ščodo obranyh kompanij.</li></ul><h4><strong>Skiľky koštuvatyme peredplata</strong></h4><p>Zaznačeni vyšče informacijni poslugy z vykorystannjam bota v populjarnomu mesendžeri obijduťsja pravnyku čy pidpryjemcevi u 270 grn ščomisjačno:</p><p><a href="https://opendatabot.com/payment/start/professional/1188/1a86dc15e69a2140a946322130f3843f" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-820" src="/wp-content/uploads/2017/04/Screen-Shot-2017-04-26-at-1.38.17-PM.png" alt="" width="367" height="338" srcset="/wp-content/uploads/2017/04/Screen-Shot-2017-04-26-at-1.38.17-PM.png 367w, /wp-content/uploads/2017/04/Screen-Shot-2017-04-26-at-1.38.17-PM-300x276.png 300w" sizes="(max-width: 367px) 100vw, 367px" /></a></p><h4><strong>Ščo varto znaty pro OpenDataBot</strong></h4><p>Proekt pracjuje iz rejestramy vidkrytyh danyh. Vin daje zmogu avtomatyzuvaty pošuk ta otrymannja neobhidnoї informaciї z vidkrytyh džerel, kotri stosujuťsja pidpryjemnyćkoї dijaľnosti v Ukraїni. Keruje proektom Oleksij Ivankin. Ideja stvorennja podibnogo servisu — <a href="https://www.imena.ua/blog/opendatabot-talks/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">za jogo slovamy</a> — vynykla šče u 2013 roci. Todi jogo kompanija mala nyzku sudovyh problem iz rejderśkym zahoplennjam. Pislja zapusku u kvitni 2016 roku onlajn-rejestru ukraїnśkyh kompanij ta pidpryjemciv bulo vyrišeno stvoryty bot dlja Telegram, kotryj by ci dani opraćovuvav:</p>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>My vykorystovujemo dani, jaki rozmiščujuťsja na Vidkrytomu deržavnomu resursi vidkrytyh danyh. V peršu čergu, ce — Jedynyj deržavnyj rejestr jurydyčnyh osib, fizyčnyh osib-pidpryjemciv ta gromadśkyh formuvań</p>			</blockquote><p>Čytajte takož pro te, jak možna <a href="/2018/01/31/telegram-or-not/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">vykorystovuvaty Telegram<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2018/01/Telegram-300x200.jpg" />Ukraїnśki digital-fahivci — pro Telegram jak (ne)možlyvyj «novyj Facebook»</span></a> dlja potreb media. Cej mesendžer nabuvaje v Ukraїni dedali biľšoї populjarnosti.</p>

Teper diznatysja šče biľše aktuaľnoї informaciї pro kontragentiv ta sub’jektiv pidpryjemnyćkoї dijaľnosti možna bude čerez Telegram — ale na platnij osnovi

Pidpysnyky ukraїnśkogo Telegram-bota OpenDataBot otrymaly śogodni spoviščennja pro zapusk profesijnyh platnyh akauntiv iz dekiľkoma perevagamy. Na časi diznatysja biľše pro zaproponovani zminy.
<h4><strong>Ščo otrymaje korystuvač platnoї pidpysky OpenDataBot</strong></h4>
<ul>
 	<li>Otrymannja povnoї informaciї z Jedynogo deržavnogo rejestru ščodo kompanij, jaki cikavljať korystuvača jak klijenty čy dilovi partnery.</li>
 	<li>Ščodennyj monitoryng vsih kompanij ta povidomlennja pro zminy vlasnykiv kompanij, pidpysantiv ta rejestracijnyh danyh ščodo obranyh kompanij.</li>
</ul>
<h4><strong>Skiľky koštuvatyme peredplata</strong></h4>
Zaznačeni vyšče informacijni poslugy z vykorystannjam bota v populjarnomu mesendžeri obijduťsja pravnyku čy pidpryjemcevi u 270 grn ščomisjačno:

<a href="https://opendatabot.com/payment/start/professional/1188/1a86dc15e69a2140a946322130f3843f" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><img class="aligncenter size-full wp-image-820" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/Screen-Shot-2017-04-26-at-1.38.17-PM.png" alt="" width="367" height="338" /></a>
<h4><strong>Ščo varto znaty pro OpenDataBot</strong></h4>
Proekt pracjuje iz rejestramy vidkrytyh danyh. Vin daje zmogu avtomatyzuvaty pošuk ta otrymannja neobhidnoї informaciї z vidkrytyh džerel, kotri stosujuťsja pidpryjemnyćkoї dijaľnosti v Ukraїni. Keruje proektom Oleksij Ivankin. Ideja stvorennja podibnogo servisu — <a href="https://www.imena.ua/blog/opendatabot-talks/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">za jogo slovamy</a> — vynykla šče u 2013 roci. Todi jogo kompanija mala nyzku sudovyh problem iz rejderśkym zahoplennjam. Pislja zapusku u kvitni 2016 roku onlajn-rejestru ukraїnśkyh kompanij ta pidpryjemciv bulo vyrišeno stvoryty bot dlja Telegram, kotryj by ci dani opraćovuvav:

[blockquote_with_author content="My vykorystovujemo dani, jaki rozmiščujuťsja na Vidkrytomu deržavnomu resursi vidkrytyh danyh. V peršu čergu, ce — Jedynyj deržavnyj rejestr jurydyčnyh osib, fizyčnyh osib-pidpryjemciv ta gromadśkyh formuvań"]

Čytajte takož pro te, jak možna <a href="https://nachasi.com/2018/01/31/telegram-or-not/" target="_blank" rel="noopener">vykorystovuvaty Telegram</a> dlja potreb media. Cej mesendžer nabuvaje v Ukraїni dedali biľšoї populjarnosti.

<p>Pidpysnyky ukraїnśkogo Telegram-bota OpenDataBot otrymaly śogodni spoviščennja pro zapusk profesijnyh platnyh akauntiv iz dekiľkoma perevagamy. Na časi diznatysja biľše pro zaproponovani zminy.</p><h4><strong>Ščo otrymaje korystuvač platnoї pidpysky OpenDataBot</strong></h4><ul><li>Otrymannja povnoї informaciї z Jedynogo deržavnogo rejestru ščodo kompanij, jaki cikavljať korystuvača jak klijenty čy dilovi partnery.</li><li>Ščodennyj monitoryng vsih kompanij ta povidomlennja pro zminy vlasnykiv kompanij, pidpysantiv ta rejestracijnyh danyh ščodo obranyh kompanij.</li></ul><h4><strong>Skiľky koštuvatyme peredplata</strong></h4><p>Zaznačeni vyšče informacijni poslugy z vykorystannjam bota v populjarnomu mesendžeri obijduťsja pravnyku čy pidpryjemcevi u 270 grn ščomisjačno:</p><p><a href="https://opendatabot.com/payment/start/professional/1188/1a86dc15e69a2140a946322130f3843f" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-820" src="/wp-content/uploads/2017/04/Screen-Shot-2017-04-26-at-1.38.17-PM.png" alt="" width="367" height="338" srcset="/wp-content/uploads/2017/04/Screen-Shot-2017-04-26-at-1.38.17-PM.png 367w, /wp-content/uploads/2017/04/Screen-Shot-2017-04-26-at-1.38.17-PM-300x276.png 300w" sizes="(max-width: 367px) 100vw, 367px" /></a></p><h4><strong>Ščo varto znaty pro OpenDataBot</strong></h4><p>Proekt pracjuje iz rejestramy vidkrytyh danyh. Vin daje zmogu avtomatyzuvaty pošuk ta otrymannja neobhidnoї informaciї z vidkrytyh džerel, kotri stosujuťsja pidpryjemnyćkoї dijaľnosti v Ukraїni. Keruje proektom Oleksij Ivankin. Ideja stvorennja podibnogo servisu — <a href="https://www.imena.ua/blog/opendatabot-talks/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">za jogo slovamy</a> — vynykla šče u 2013 roci. Todi jogo kompanija mala nyzku sudovyh problem iz rejderśkym zahoplennjam. Pislja zapusku u kvitni 2016 roku onlajn-rejestru ukraїnśkyh kompanij ta pidpryjemciv bulo vyrišeno stvoryty bot dlja Telegram, kotryj by ci dani opraćovuvav:</p>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>My vykorystovujemo dani, jaki rozmiščujuťsja na Vidkrytomu deržavnomu resursi vidkrytyh danyh. V peršu čergu, ce — Jedynyj deržavnyj rejestr jurydyčnyh osib, fizyčnyh osib-pidpryjemciv ta gromadśkyh formuvań</p>			</blockquote><p>Čytajte takož pro te, jak možna <a href="/2018/01/31/telegram-or-not/" target="_blank" rel="noopener">vykorystovuvaty Telegram</a> dlja potreb media. Cej mesendžer nabuvaje v Ukraїni dedali biľšoї populjarnosti.</p>

Ukraїnśkyj Telegram-bot iz monitoryngu FOPiv zapuskaje platnu pidpysku

{:ua}Čym dopomagaje bot dlja Telegram ukraїnśkym FOPam?{:}

<p>Rada JeS zatverdyla perehid na bezkoštovnyj rouming dlja jevropejśkyh korystuvačiv na terytoriї vsih kraїn spiľnoty. Na časi diznatysja dokladniše pro ce.
</p>
<h4><strong>Ščo zminyťsja dlja mobiľnogo zv’jazku na terytoriї kraїn-učasnyć</strong></h4>
Na zasidanni bulo uhvaleno zakonodavče rišennja ščodo obmežennja sumy plateživ z boku provajderiv mobiľnogo zv'jazku odne odnomu. Ce aktuaľno dlja nadannja roumingu na vśomu prostori Jevrospiľnoty. Počynajučy iz 15 červnja 2017 roku korystuvači z mobiľnymy telefonamy, jaki podorožujuť v inši kraїny Sojuzu, zmožuť telefonuvaty, vidpravljaty tekstovi povidomlennja abo zdijsnjuvaty pošuk v mereži bez splaty buď-jakyh dodatkovyh vytrat. Takyj krok je pozytyvnym dlja rozvytku telekom-poslug sered kraїn-učasnyć, zauvažujuť u JeS.
<h4><strong>A jak buty iz dzvinkamy do jevropejśkyh kraїn, kotri ne vhodjať do JeS?</strong></h4>
Dokumentom takož peredbačeno, ščo rouming bez doplaty nezabarom pislja 15 červnja bude nadanyj Islandiї, Lihtenštejni ta Norvegiї, ščo ne vhodjať do Jevrosojuzu. Ce dozvolyť kraїnam-partneram vstanovljuvaty tisniše spilkuvannja.

[blockquote_with_author name="Emmanueľ Mallen" position="ministr iz konkurentospromožnosti, cyfrovoї, morśkoї ta servisnoї ekonomiky Maľty" content="Koly jevropejci poїduť v litnju vidpustku, vony zmožuť nasolodytysja svobodoju mobiľnogo zv'jazku ta internetom za kordonom, jak u sebe vdoma. JeS polegšuje naše žyttja duže praktyčnymy sposobamy"]

Rozvytok mobiľnogo zv’jazku miž kraїnamy JeS za rahunok piľgovyh taryfiv — šče odyn krok do rozbudovy mobiľnosti ta telekomunikacijnyh možlyvostej Jevrosojuzu. Takož čytajte pro <a href="https://nachasi.com/2017/04/23/visa-free/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">umovy bezvizu<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/paddington-1708630_1920-300x200.jpg" />Jak pracjuvatyme bezviz z JeS</span></a> iz Jevropejśkym Sojuzom.

<p>Rada JeS zatverdyla perehid na bezkoštovnyj rouming dlja jevropejśkyh korystuvačiv na terytoriї vsih kraїn spiľnoty. Na časi diznatysja dokladniše pro ce.</p><h4><strong>Ščo zminyťsja dlja mobiľnogo zv’jazku na terytoriї kraїn-učasnyć</strong></h4><p>Na zasidanni bulo uhvaleno zakonodavče rišennja ščodo obmežennja sumy plateživ z boku provajderiv mobiľnogo zv&#8217;jazku odne odnomu. Ce aktuaľno dlja nadannja roumingu na vśomu prostori Jevrospiľnoty. Počynajučy iz 15 červnja 2017 roku korystuvači z mobiľnymy telefonamy, jaki podorožujuť v inši kraїny Sojuzu, zmožuť telefonuvaty, vidpravljaty tekstovi povidomlennja abo zdijsnjuvaty pošuk v mereži bez splaty buď-jakyh dodatkovyh vytrat. Takyj krok je pozytyvnym dlja rozvytku telekom-poslug sered kraїn-učasnyć, zauvažujuť u JeS.</p><h4><strong>A jak buty iz dzvinkamy do jevropejśkyh kraїn, kotri ne vhodjať do JeS?</strong></h4><p>Dokumentom takož peredbačeno, ščo rouming bez doplaty nezabarom pislja 15 červnja bude nadanyj Islandiї, Lihtenštejni ta Norvegiї, ščo ne vhodjať do Jevrosojuzu. Ce dozvolyť kraїnam-partneram vstanovljuvaty tisniše spilkuvannja.</p>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>Koly jevropejci poїduť v litnju vidpustku, vony zmožuť nasolodytysja svobodoju mobiľnogo zv'jazku ta internetom za kordonom, jak u sebe vdoma. JeS polegšuje naše žyttja duže praktyčnymy sposobamy</p>					<cite>									<span><strong>Emmanueľ Mallen,</strong></span> ministr iz konkurentospromožnosti, cyfrovoї, morśkoї ta servisnoї ekonomiky Maľty							</cite>			</blockquote><p>Rozvytok mobiľnogo zv’jazku miž kraїnamy JeS za rahunok piľgovyh taryfiv — šče odyn krok do rozbudovy mobiľnosti ta telekomunikacijnyh možlyvostej Jevrosojuzu. Takož čytajte pro <a href="/2017/04/23/visa-free/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">umovy bezvizu<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2017/04/paddington-1708630_1920-300x200.jpg" />Jak pracjuvatyme bezviz z JeS</span></a> iz Jevropejśkym Sojuzom.</p>

Počynajučy iz 15 červnja, ne treba bude splačuvaty dodatkovo za rouming pry peresuvanni miž kraїnamy, ščo vhodjať do Jevrosojuzu

Rada JeS zatverdyla perehid na bezkoštovnyj rouming dlja jevropejśkyh korystuvačiv na terytoriї vsih kraїn spiľnoty. Na časi diznatysja dokladniše pro ce.
<h4><strong>Ščo zminyťsja dlja mobiľnogo zv’jazku na terytoriї kraїn-učasnyć</strong></h4>
Na zasidanni bulo uhvaleno zakonodavče rišennja ščodo obmežennja sumy plateživ z boku provajderiv mobiľnogo zv'jazku odne odnomu. Ce aktuaľno dlja nadannja roumingu na vśomu prostori Jevrospiľnoty. Počynajučy iz 15 červnja 2017 roku korystuvači z mobiľnymy telefonamy, jaki podorožujuť v inši kraїny Sojuzu, zmožuť telefonuvaty, vidpravljaty tekstovi povidomlennja abo zdijsnjuvaty pošuk v mereži bez splaty buď-jakyh dodatkovyh vytrat. Takyj krok je pozytyvnym dlja rozvytku telekom-poslug sered kraїn-učasnyć, zauvažujuť u JeS.
<h4><strong>A jak buty iz dzvinkamy do jevropejśkyh kraїn, kotri ne vhodjať do JeS?</strong></h4>
Dokumentom takož peredbačeno, ščo rouming bez doplaty nezabarom pislja 15 červnja bude nadanyj Islandiї, Lihtenštejni ta Norvegiї, ščo ne vhodjať do Jevrosojuzu. Ce dozvolyť kraїnam-partneram vstanovljuvaty tisniše spilkuvannja.

[blockquote_with_author name="Emmanueľ Mallen" position="ministr iz konkurentospromožnosti, cyfrovoї, morśkoї ta servisnoї ekonomiky Maľty" content="Koly jevropejci poїduť v litnju vidpustku, vony zmožuť nasolodytysja svobodoju mobiľnogo zv'jazku ta internetom za kordonom, jak u sebe vdoma. JeS polegšuje naše žyttja duže praktyčnymy sposobamy"]

Rozvytok mobiľnogo zv’jazku miž kraїnamy JeS za rahunok piľgovyh taryfiv — šče odyn krok do rozbudovy mobiľnosti ta telekomunikacijnyh možlyvostej Jevrosojuzu. Takož čytajte pro <a href="https://nachasi.com/2017/04/23/visa-free/" target="_blank" rel="noopener">umovy bezvizu</a> iz Jevropejśkym Sojuzom.

<p>Rada JeS zatverdyla perehid na bezkoštovnyj rouming dlja jevropejśkyh korystuvačiv na terytoriї vsih kraїn spiľnoty. Na časi diznatysja dokladniše pro ce.</p><h4><strong>Ščo zminyťsja dlja mobiľnogo zv’jazku na terytoriї kraїn-učasnyć</strong></h4><p>Na zasidanni bulo uhvaleno zakonodavče rišennja ščodo obmežennja sumy plateživ z boku provajderiv mobiľnogo zv&#8217;jazku odne odnomu. Ce aktuaľno dlja nadannja roumingu na vśomu prostori Jevrospiľnoty. Počynajučy iz 15 červnja 2017 roku korystuvači z mobiľnymy telefonamy, jaki podorožujuť v inši kraїny Sojuzu, zmožuť telefonuvaty, vidpravljaty tekstovi povidomlennja abo zdijsnjuvaty pošuk v mereži bez splaty buď-jakyh dodatkovyh vytrat. Takyj krok je pozytyvnym dlja rozvytku telekom-poslug sered kraїn-učasnyć, zauvažujuť u JeS.</p><h4><strong>A jak buty iz dzvinkamy do jevropejśkyh kraїn, kotri ne vhodjať do JeS?</strong></h4><p>Dokumentom takož peredbačeno, ščo rouming bez doplaty nezabarom pislja 15 červnja bude nadanyj Islandiї, Lihtenštejni ta Norvegiї, ščo ne vhodjať do Jevrosojuzu. Ce dozvolyť kraїnam-partneram vstanovljuvaty tisniše spilkuvannja.</p>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>Koly jevropejci poїduť v litnju vidpustku, vony zmožuť nasolodytysja svobodoju mobiľnogo zv'jazku ta internetom za kordonom, jak u sebe vdoma. JeS polegšuje naše žyttja duže praktyčnymy sposobamy</p>					<cite>									<span><strong>Emmanueľ Mallen,</strong></span> ministr iz konkurentospromožnosti, cyfrovoї, morśkoї ta servisnoї ekonomiky Maľty							</cite>			</blockquote><p>Rozvytok mobiľnogo zv’jazku miž kraїnamy JeS za rahunok piľgovyh taryfiv — šče odyn krok do rozbudovy mobiľnosti ta telekomunikacijnyh možlyvostej Jevrosojuzu. Takož čytajte pro <a href="/2017/04/23/visa-free/" target="_blank" rel="noopener">umovy bezvizu</a> iz Jevropejśkym Sojuzom.</p>

JeS vlitku skasovuje platu za rouming

{:ua}Skiľky koštuvatymuť dzvinky v JeS?{:}

Predstavnyky 9 kraїn Jevropy pryїhaly do Ternopolja. Meta zustriči – obmin dosvidom v ramkah Mižnarodnoї naukovo-praktyčnoї konferenciї «Ukraїna v umovah reformuvannja pravovoї systemy: sučasni realiї ta mižnarodnyj dosvid»

Fahivci naukovyh ta jurydyčnyh škil Poľšči, Slovaččyny, Čehiї, Nimeččyny, Ljuksemburga, Bilorusi, Izraїlja, Lytvy ta inšyh kraїn zibralysja u Ternopoli dlja obminu dosvidom. Tut vony, aby rozkazaty pro svoї kejsy i počuty, čogo dosjagly śogodni ukraїnśki pravnyky. Na časi diznatysja biľše pro cej zahid ta pro osnovni temy, jaki obgovorjujuť jogo učasnyky.
<h4><strong>Ščo same peredbačaje format zahodu u Ternopoli</strong></h4>
Velyki spodivannja pokladaje na konferenciju u ćomu misti koordynator proektiv OBSJe v Ukraїni, posol Lytvy Vajdotas Verba. Vin stverdžuje, ščo predstavnyky misiї OBSJe zavždy i vsjudy pidtrymujuť buď-jaki reformy ta zminy, jakščo vony nesuť pokraščennja dlja kraїny — naviť ne beručy do uvagu rozmir mist čy kiľkisť naselennja u pevnomu regioni. Za jogo slovamy, vse potribno zminjuvaty odnočasno. Nemaje buty takogo, ščo spočatku zrobymo odne, a potim minjatymemo inše. Systemu potribno nalagodžuvaty ta reformuvaty vsju j odrazu. Počynaty z konstytucijnoї reformy i zakinčyty reformoju sudiv ta jurydyčnoї osvity, pidkreslyv pan posol.

Posol stverdžuje, ščo dlja OBSJe važlyve buď-jake partnerstvo. Ale treba ne zabuvaty pro zberežennja tempu reform ta pro dotrymannja vymog zakonu v usih pytannjah. Dali — prjama mova:

[blockquote_with_author content="Zakon ta verhovenstvo prava – ce te, z čogo vse počynajeťsja. Jevropa – ce zakon. Jevropa – ce verhovenstvo prava. Jevropejśki pryncypy ta cinnosti povynni staty vzircem dlja inšyh kraїn"]

<p>Fahivci naukovyh ta jurydyčnyh škil Poľšči, Slovaččyny, Čehiї, Nimeččyny, Ljuksemburga, Bilorusi, Izraїlja, Lytvy ta inšyh kraїn zibralysja u Ternopoli dlja obminu dosvidom. Tut vony, aby rozkazaty pro svoї kejsy i počuty, čogo dosjagly śogodni ukraїnśki pravnyky. Na časi diznatysja biľše pro cej zahid ta pro osnovni temy, jaki obgovorjujuť jogo učasnyky.</p><h4><strong>Ščo same peredbačaje format zahodu u Ternopoli</strong></h4><p>Velyki spodivannja pokladaje na konferenciju u ćomu misti koordynator proektiv OBSJe v Ukraїni, posol Lytvy Vajdotas Verba. Vin stverdžuje, ščo predstavnyky misiї OBSJe zavždy i vsjudy pidtrymujuť buď-jaki reformy ta zminy, jakščo vony nesuť pokraščennja dlja kraїny — naviť ne beručy do uvagu rozmir mist čy kiľkisť naselennja u pevnomu regioni. Za jogo slovamy, vse potribno zminjuvaty odnočasno. Nemaje buty takogo, ščo spočatku zrobymo odne, a potim minjatymemo inše. Systemu potribno nalagodžuvaty ta reformuvaty vsju j odrazu. Počynaty z konstytucijnoї reformy i zakinčyty reformoju sudiv ta jurydyčnoї osvity, pidkreslyv pan posol.</p><p>Posol stverdžuje, ščo dlja OBSJe važlyve buď-jake partnerstvo. Ale treba ne zabuvaty pro zberežennja tempu reform ta pro dotrymannja vymog zakonu v usih pytannjah. Dali — prjama mova:</p>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>Zakon ta verhovenstvo prava – ce te, z čogo vse počynajeťsja. Jevropa – ce zakon. Jevropa – ce verhovenstvo prava. Jevropejśki pryncypy ta cinnosti povynni staty vzircem dlja inšyh kraїn</p>			</blockquote>

U Ternopoli — konferencija jurystiv iz 9 kraїn Jevropy

{:ua}Fahivci naukovyh ta jurydyčnyh škil Poľšči, Slovaččyny, Čehiї, Nimeččyny, Ljuksemburga, Bilorusi, Izraїlja, Lytvy ta inšyh kraїn zibralysja u Ternopoli{:}

Rozpovidajemo pro vse, ščo stosujeťsja kreatyvnyh industrij Ukraїny ta svitu. Rozkažiť pro vlasnyj kejs, pročytajte rozpovidi zi svitu tvorčyh ljudej ta otrymajte porciju nathnennja. U rubryci vy znajdete cikavi možlyvosti, novyny, kejsy ta rozpovidi pro mystectvo, kuľturu, knygy, cyfrovi tehnologiї u tvorčosti toščo.

Kreatyv

Nevdovzi, zarejestruvavšyś vodijem servisu Uber, možna bude rozrahovuvaty j na robotu žurnalista. Novyj startap planuje dozvolyty redakcijam zamovljaty materialy u vodiїv avto. Jak ce pracjuvatyme i jaki z cym pov'jazani ryzyky?

&nbsp;

Avstralijśkyj startap NewsCar maje na meti vykorystaty merežu vodiїv Uber dlja togo, ščob otrymuvaty foto ta videomaterialy do garjačyh novyn z miscja podij u najkorotši terminy. Takym čynom, za ličeni sekundy buď-jakyj ńjuzrum svitu zmože zv'jazatysja z «reporterom za kermom» i otrymaty informaciju z peršyh ruk. Poky ščo tryvaje testuvannja dodatku. Zapusk zaplanovanyj na kineć kvitnja u SŠA, Avstraliї ta Velykobrytaniї. Davajte rozberemosja, čy maje perspektyvu taka ideja.
<h4><strong>Žurnalist i vodij</strong></h4>
Servis taksi Uber za čas svogo isnuvannja zibrav merežu vodiїv u bagaťoh kraїnah svitu. Uber, jak vidomo, ce — mobiľnyj dodatok, jakyj pojednuje tyh, hto hoče dobratysja u pevnu točku z tymy, hto gotovyj їh tudy vidvezty. Zamovnyk zamovljaje mašynu z vodijem, vidslidkovuje її trajektoriju peremiščennja i v kinci splačuje poїzdku bankivśkoju kartoju. Servis dodatkovo vidrahovuje komisiju za nadannja poslugy.

Jak pracjuvatyme servis News Car? Prypustymo, vidbulasja požeža, zemletrus čy avarija v okolyci mista. Dodatok myttjevo dozvolyť redakciї pobačyty, jaki vodiї roztašovani bilja miscja podiї i nadislaty їm zamovlennja na material. Opislja pracivnyk za dopomogoju cijeї ž programy zmože zrobyty foto z miscja podij, abo j vvimknuty transljaciju nažyvo. Posluga oplačuvatymeťsja bezposeredńo čerez sam dodatok. Očikujeťsja, ščo neprofesijnyj «operator» zmože zarobyty blyźko 200 avstralijśkyh dolariv ($150) za 2 godyny roboty. Redakciї splačuvatymuť blyźko 300 avstralijśkyh dolariv (227,46 dolariv SŠA).
<h4><strong>Čomu cja ideja cikava</strong></h4>
Otže, avstralijśkyj startap vyrišyv vykorystaty isnujuči dani mereži Uber dlja deščo neordynarnoї mety: zaproponuvaty їm robotu u svitovyh ńjuzrumah. Vodiїv Uber možna znajty skriź. U kožnogo z nyh v kyšeni, bezumovno, je smartfon, a vidpovidno veś arsenal žurnalistśkoї tehniky: fotoaparat, kamera, dyktofon toščo. Tož cej startap hoče popikluvatysja pro te, aby takyj potencial ne propadav darma, a redakciї maly šans otrymuvaty ekskljuzyv jaknajšvydše. Tym pače, vodij, jakyj znahodyťsja nepodalik vid miscja podij, zmože nadaty cej material bezumovno švydše, niž redakcijnyj korespondent.

Proekt zasnuvav kolyšnij avstralijśkyj žurnalist i piarščyk Adam Volters, jakyj maje ponad 30 rokiv dosvidu roboty v media. Vin vidznačaje, ščo v peršu čergu, mereža vodiїv dopomože švydko povidomljaty pro novyny na regionaľnomu rivni. «Bagato istorij počynajuťsja z kartynky, a vodiї roztašovani skriź, vony tehnično gramotni, mobiľni, їh dyslokaciju legko identyfikuvaty za dopomogoju GPS-system», - zaznačyv vin u komentari Mashable.

[blockquote_with_author content="Ideaľno dlja togo, ščob švydko peredavaty informaciju z miscja podij, koly ńjuzrum terminovo hoče її otrymaty"]

Speršu dodatok zoseredžuvatyme uvagu zdebiľšogo na roboti z fotomaterialamy, ale v planah je vže j rozrobka NewCar Pro, jakyj maje na meti tak samo vykorystovuvaty merežu dlja peredači peršyh videoreportaživ z miscja podij.
<h4><strong>Bezpeka</strong></h4>
Žurnalist, koly vyїždžaje na misce podij, jak pravylo, robyť ce ne vperše i znaje, jak sebe povodyty. Vin rozumije, jak vykonaty svoju robotu tak, ščob ne zavažaty policiї i ne zdatysja nadto nadokučlyvym postraždalym, jakščo taki je. Zvisno, medijnyky neridko porušujuť ci standarty u pogoni za ekskljuzyvnym kadrom. Odnak, jakščo ce trapljajeťsja naviť z profesionalamy, jaki hoča b teoretyčno znajuť, jak sebe varto povodyty, to vodiї taksi napevno buduť šče menš čutlyvym do takogo rodu pravyl etyčnoї povedinky abo mirkuvań bezpeky. Ne vyključeno, ščo takym čynom vynykatymuť nebezpečni sytuaciї. «Očevydno, ščo my hočemo, aby bezpeka vsih pryčetnyh bula na peršomu misci», - kaže Volters. «Dodatok — kanal komunikaciї, sposib pojednaty vodiїv, kamery i ńjuzrumy. Vsi storony majuť pogodytysja vzjaty na sebe vidpovidaľnisť za svoї diї, koly vony beruť na sebe zavdannja». Jogo dumku pidtverdžuje i Les Džonson z Ride share drivers association of Australia, jaka predstavljaje interesy vodiїv Uber ta inšyh shožyh servisiv. Vin nazyvaje proekt NewCar «cikavym šansom» ta ne podiljaje hvyljuvannja ščodo pytań bezpeky. Na jogo perekonannja, vodiї u ryzykovanyh sytuacijah povodytymuťsja oberežno.
<h4><strong>Čy stanovyť cej startap zagrozu fahovij žurnalistyci</strong></h4>
Logično, ščo z pojavoju takogo startapu, pošyrennjam socmerež, blogiv ta inšyh tehničnyh možlyvostej, tryvaje i posyljujeťsja dyskusija pro te, skiľky ž šče vzagali isnuvatyme klasyčna žurnalistyka. Vyhodyť, ščo publikacija v žurnali čy gazeti potrebuje biľše času, koštiv i dosjagne svogo čytača ne tak švydko, jak transljacija z mobiľnogo. Odnak, Volters perekonanyj, ščo jogo proekt ne zabere roboči miscja u profesionaliv. Navpaky, vin napravlenyj na te, ščob dozvolyty redakcijam pokryvaty šyršyj spektr novyn. «Bez neobhidnyh kadriv, redakciї inodi vzagali ne možuť opublikuvaty material. Napryklad, koly jdeťsja pro požežu, to bez foto polum'ja, ńjuzrum vzagali ne zmože pro neї napysaty. Otže, my dodajemo zmistu do takogo rodu novyn», -  <a href="https://www.crikey.com.au/2017/04/18/newscar-to-turn-uber-drivers-into-on-the-fly-cameraman-for-news-networks/">zaznačyv</a> vin u komentari Srikey.

Vodnočas, zasnovnyk News Car zvertaje uvagu na te, ščo jogo proekt vykonuje pryncypovo inši funkciї vid gromadśkoї žurnalistyky, adže vodiї vidpovidatymuť na konkretni redakcijni zavdannja, a ne pysatymuť suto z vlasnoї iniciatyvy, jak ce robljať, napryklad, blogery. Biľše togo, dlja їhńoї roboty buduť propysani speciaľni pravyla, zokrema, j pravyla bezpeky, jakyh neobhidno dotrymuvatysja.

<p>Avstralijśkyj startap NewsCar maje na meti vykorystaty merežu vodiїv Uber dlja togo, ščob otrymuvaty foto ta videomaterialy do garjačyh novyn z miscja podij u najkorotši terminy. Takym čynom, za ličeni sekundy buď-jakyj ńjuzrum svitu zmože zv&#8217;jazatysja z «reporterom za kermom» i otrymaty informaciju z peršyh ruk. Poky ščo tryvaje testuvannja dodatku. Zapusk zaplanovanyj na kineć kvitnja u SŠA, Avstraliї ta Velykobrytaniї. Davajte rozberemosja, čy maje perspektyvu taka ideja.</p><h4><strong>Žurnalist i vodij</strong></h4><p>Servis taksi Uber za čas svogo isnuvannja zibrav merežu vodiїv u bagaťoh kraїnah svitu. Uber, jak vidomo, ce — mobiľnyj dodatok, jakyj pojednuje tyh, hto hoče dobratysja u pevnu točku z tymy, hto gotovyj їh tudy vidvezty. Zamovnyk zamovljaje mašynu z vodijem, vidslidkovuje її trajektoriju peremiščennja i v kinci splačuje poїzdku bankivśkoju kartoju. Servis dodatkovo vidrahovuje komisiju za nadannja poslugy.</p><p>Jak pracjuvatyme servis News Car? Prypustymo, vidbulasja požeža, zemletrus čy avarija v okolyci mista. Dodatok myttjevo dozvolyť redakciї pobačyty, jaki vodiї roztašovani bilja miscja podiї i nadislaty їm zamovlennja na material. Opislja pracivnyk za dopomogoju cijeї ž programy zmože zrobyty foto z miscja podij, abo j vvimknuty transljaciju nažyvo. Posluga oplačuvatymeťsja bezposeredńo čerez sam dodatok. Očikujeťsja, ščo neprofesijnyj «operator» zmože zarobyty blyźko 200 avstralijśkyh dolariv ($150) za 2 godyny roboty. Redakciї splačuvatymuť blyźko 300 avstralijśkyh dolariv (227,46 dolariv SŠA).</p><h4><strong>Čomu cja ideja cikava</strong></h4><p>Otže, avstralijśkyj startap vyrišyv vykorystaty isnujuči dani mereži Uber dlja deščo neordynarnoї mety: zaproponuvaty їm robotu u svitovyh ńjuzrumah. Vodiїv Uber možna znajty skriź. U kožnogo z nyh v kyšeni, bezumovno, je smartfon, a vidpovidno veś arsenal žurnalistśkoї tehniky: fotoaparat, kamera, dyktofon toščo. Tož cej startap hoče popikluvatysja pro te, aby takyj potencial ne propadav darma, a redakciї maly šans otrymuvaty ekskljuzyv jaknajšvydše. Tym pače, vodij, jakyj znahodyťsja nepodalik vid miscja podij, zmože nadaty cej material bezumovno švydše, niž redakcijnyj korespondent.</p><p>Proekt zasnuvav kolyšnij avstralijśkyj žurnalist i piarščyk Adam Volters, jakyj maje ponad 30 rokiv dosvidu roboty v media. Vin vidznačaje, ščo v peršu čergu, mereža vodiїv dopomože švydko povidomljaty pro novyny na regionaľnomu rivni. «Bagato istorij počynajuťsja z kartynky, a vodiї roztašovani skriź, vony tehnično gramotni, mobiľni, їh dyslokaciju legko identyfikuvaty za dopomogoju GPS-system», &#8211; zaznačyv vin u komentari Mashable.</p>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>Ideaľno dlja togo, ščob švydko peredavaty informaciju z miscja podij, koly ńjuzrum terminovo hoče її otrymaty</p>			</blockquote><p>Speršu dodatok zoseredžuvatyme uvagu zdebiľšogo na roboti z fotomaterialamy, ale v planah je vže j rozrobka NewCar Pro, jakyj maje na meti tak samo vykorystovuvaty merežu dlja peredači peršyh videoreportaživ z miscja podij.</p><h4><strong>Bezpeka</strong></h4><p>Žurnalist, koly vyїždžaje na misce podij, jak pravylo, robyť ce ne vperše i znaje, jak sebe povodyty. Vin rozumije, jak vykonaty svoju robotu tak, ščob ne zavažaty policiї i ne zdatysja nadto nadokučlyvym postraždalym, jakščo taki je. Zvisno, medijnyky neridko porušujuť ci standarty u pogoni za ekskljuzyvnym kadrom. Odnak, jakščo ce trapljajeťsja naviť z profesionalamy, jaki hoča b teoretyčno znajuť, jak sebe varto povodyty, to vodiї taksi napevno buduť šče menš čutlyvym do takogo rodu pravyl etyčnoї povedinky abo mirkuvań bezpeky. Ne vyključeno, ščo takym čynom vynykatymuť nebezpečni sytuaciї. «Očevydno, ščo my hočemo, aby bezpeka vsih pryčetnyh bula na peršomu misci», &#8211; kaže Volters. «Dodatok — kanal komunikaciї, sposib pojednaty vodiїv, kamery i ńjuzrumy. Vsi storony majuť pogodytysja vzjaty na sebe vidpovidaľnisť za svoї diї, koly vony beruť na sebe zavdannja». Jogo dumku pidtverdžuje i Les Džonson z Ride share drivers association of Australia, jaka predstavljaje interesy vodiїv Uber ta inšyh shožyh servisiv. Vin nazyvaje proekt NewCar «cikavym šansom» ta ne podiljaje hvyljuvannja ščodo pytań bezpeky. Na jogo perekonannja, vodiї u ryzykovanyh sytuacijah povodytymuťsja oberežno.</p><h4><strong>Čy stanovyť cej startap zagrozu fahovij žurnalistyci</strong></h4><p>Logično, ščo z pojavoju takogo startapu, pošyrennjam socmerež, blogiv ta inšyh tehničnyh možlyvostej, tryvaje i posyljujeťsja dyskusija pro te, skiľky ž šče vzagali isnuvatyme klasyčna žurnalistyka. Vyhodyť, ščo publikacija v žurnali čy gazeti potrebuje biľše času, koštiv i dosjagne svogo čytača ne tak švydko, jak transljacija z mobiľnogo. Odnak, Volters perekonanyj, ščo jogo proekt ne zabere roboči miscja u profesionaliv. Navpaky, vin napravlenyj na te, ščob dozvolyty redakcijam pokryvaty šyršyj spektr novyn. «Bez neobhidnyh kadriv, redakciї inodi vzagali ne možuť opublikuvaty material. Napryklad, koly jdeťsja pro požežu, to bez foto polum&#8217;ja, ńjuzrum vzagali ne zmože pro neї napysaty. Otže, my dodajemo zmistu do takogo rodu novyn», &#8211;  <a href="https://www.crikey.com.au/2017/04/18/newscar-to-turn-uber-drivers-into-on-the-fly-cameraman-for-news-networks/">zaznačyv</a> vin u komentari Srikey.</p><p>Vodnočas, zasnovnyk News Car zvertaje uvagu na te, ščo jogo proekt vykonuje pryncypovo inši funkciї vid gromadśkoї žurnalistyky, adže vodiї vidpovidatymuť na konkretni redakcijni zavdannja, a ne pysatymuť suto z vlasnoї iniciatyvy, jak ce robljať, napryklad, blogery. Biľše togo, dlja їhńoї roboty buduť propysani speciaľni pravyla, zokrema, j pravyla bezpeky, jakyh neobhidno dotrymuvatysja.</p>

NewsCar — ščo vidomo pro servis dostavky novyn čerez Uber

{:ua}Jak startap iz Avstraliї hoče vykorystaty možlyvosti Uber dlja reporterstva{:}

Nove pidpryjemstvo bude zajmatysja logistykoju ta menedžmentom naukovo-tehničnogo parku na Podilli

U shidnij častyni Vinnyci 2016 roku bulo započatkovano industriaľnyj park. Tut tryvaje budivnyctvo zavodu iz vygotovlennja holodyľnogo obladnannja. Teper Vinnyćka merija pidpysala Memorandum z UBC-group. Dokument peredbačaje stvorennja klasteru mašynobuduvannja. Ce dasť zmogu zalučyty sumižnyh vyrobnykiv do industriaľnogo parku u Vinnyci, kotryj vže budujeťsja. Ščoby rozvyvaty industriaľnyj park, malyj biznes ta osvitu, vlada mista stvoryť takož komunaľne pidpryjemstvo «Vinnyćkyj municypaľnyj centr innovacij».
<h4><strong>Čomu postalo pytannja stvorennja novyh struktur</strong></h4>
[blockquote_with_author content="Zgidno iz zakonodavstvom Ukraїny, pislja togo jak stvoreno industriaľnyj park ta vneseno jogo v rejestr, neobhidno protjagom 2 rokiv provesty konkurs i uklasty dogovir z upravljajučoju kompanijeju mista. My spilkuvalyś z bagaťma potencijnymy partneramy z-za kordonu. Problema v tomu, ščo my možemo legko znajty upravljajuču kompaniju, jakščo na meži našogo industriaľnogo parku buduť vsi komunikaciї"]

Predstavnyky vlady nagološujuť na potrebi sformuvaty infrastrukturnyj majdančyk ta stvoryty novi možlyvosti dlja rozmiščennja potužnyh innovacijnyh vryobnyctv, jaki spožyvatymuť velyku kiľkisť elektroenergiї i potrebujuť vidpovidnyh linij ta pidstancij.
<h4><strong>Čym zajmatymeťsja Centr innovacij</strong></h4>
Do skladu novostvorenogo komunaľnogo pidpryjemstva «Vinnyćkyj municypaľnyj centr innovacij» uvijde spočatku lyše 5 spivrobitnykiv. Vony vidpovidatymuť na učasť u konkursi na kerujuču kompaniju industriaľnogo parku. Za slovamy zastupnyka Vinnyćkogo mera Vladyslava Skaľśkogo, pidpryjemstvo bude zajmatyś proektuvannjam i komunikacijamy logistyčnogo parku, a takož samym naukovo-tehnologičnym parkom.

<p>U shidnij častyni Vinnyci 2016 roku bulo započatkovano industriaľnyj park. Tut tryvaje budivnyctvo zavodu iz vygotovlennja holodyľnogo obladnannja. Teper Vinnyćka merija pidpysala Memorandum z UBC-group. Dokument peredbačaje stvorennja klasteru mašynobuduvannja. Ce dasť zmogu zalučyty sumižnyh vyrobnykiv do industriaľnogo parku u Vinnyci, kotryj vže budujeťsja. Ščoby rozvyvaty industriaľnyj park, malyj biznes ta osvitu, vlada mista stvoryť takož komunaľne pidpryjemstvo «Vinnyćkyj municypaľnyj centr innovacij».</p><h4><strong>Čomu postalo pytannja stvorennja novyh struktur</strong></h4>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>Zgidno iz zakonodavstvom Ukraїny, pislja togo jak stvoreno industriaľnyj park ta vneseno jogo v rejestr, neobhidno protjagom 2 rokiv provesty konkurs i uklasty dogovir z upravljajučoju kompanijeju mista. My spilkuvalyś z bagaťma potencijnymy partneramy z-za kordonu. Problema v tomu, ščo my možemo legko znajty upravljajuču kompaniju, jakščo na meži našogo industriaľnogo parku buduť vsi komunikaciї</p>			</blockquote><p>Predstavnyky vlady nagološujuť na potrebi sformuvaty infrastrukturnyj majdančyk ta stvoryty novi možlyvosti dlja rozmiščennja potužnyh innovacijnyh vryobnyctv, jaki spožyvatymuť velyku kiľkisť elektroenergiї i potrebujuť vidpovidnyh linij ta pidstancij.</p><h4><strong>Čym zajmatymeťsja Centr innovacij</strong></h4><p>Do skladu novostvorenogo komunaľnogo pidpryjemstva «Vinnyćkyj municypaľnyj centr innovacij» uvijde spočatku lyše 5 spivrobitnykiv. Vony vidpovidatymuť na učasť u konkursi na kerujuču kompaniju industriaľnogo parku. Za slovamy zastupnyka Vinnyćkogo mera Vladyslava Skaľśkogo, pidpryjemstvo bude zajmatyś proektuvannjam i komunikacijamy logistyčnogo parku, a takož samym naukovo-tehnologičnym parkom.</p>

U Vinnyci na dodaču do industriaľnogo parku stvorjať Centr innovacij

<p>Onlajn-ZMI 2017 roku — ce zrazok togo, jak zminjujeťsja žurnalistyka u sviti post-pravdy ta post-kontentu: de nemaje biľše čitkogo vododilu miž novynarnoju ta pojasnjuvaľnoju žurnalistykoju, de za čytača vedeťsja konkurencija miž ekranamy diagonallju u 42 djujmy i 6-djujmovymy smartfonamy i de dosyť často krytyka zaglušuje pozytyvni zminy. Hoča naše sučasne žyttja — ce <strong>reaľnisť neperervnyh zmin ta bezkinečnyh istorij</strong>.

<strong>Ukraїna 2017 roku — častyna cijeї reaľnosti</strong>. U nas strimko zminjujuťsja nazvy vulyć, format zovnišńoї reklamy, tehnologiї dlja povsjakdennogo žyttja, možlyvosti dlja turystiv, sposoby togo, jak my ščodnja diznajemosja novyny; naši upodobannja vidnosno togo, ščo i jak my čytajemo, de vidpočyvajemo i čogo pragnemo. Zminy — ce golovna rysa našogo času. Možna skaržytysja na perepony ta problemy, jaki iz cym pov'jazani — a možna <strong>znahodyty i prymnožuvaty zdobutky</strong>. Nam podobajeťsja robyty druge.
</p>
<h3 style="text-align: center;"><strong>Pro ščo my pysatymemo</strong></h3>
Zapuskajučy Na chasi, my hočemo <strong>perenesty cej duh zmin ta postijnogo ruhu ta onovlennja v ukraїnśkyj onlajn-prostir</strong>. My obraly 4 ključovyh naprjamky dlja sebe — i dlja vas, našyh čytačiv:
<ul>
<li>Nauka ta tehnologiї, gadžety ta vynahody (rubryka <a href="https://nachasi.com/category/techno/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Tehno»</a>)</li>
 	<li>Startapy ta pidpryjemnyctvo, reformy zakonodavstva ta novyny, jaki stosujuťsja biznesu; dilova literatura (rubryka <a href="https://nachasi.com/category/business/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Biznes»</a>)</li>
 	<li>Kreatyvna ekonomika ta industriї, sučasna kuľtura ta media (rubryka <a href="https://nachasi.com/category/creative/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Kreatyv»</a>)</li>
 	<li>Rozumni mista ta servisy ekonomiky spiľnogo korystuvannja (rubryka <a href="https://nachasi.com/category/urban/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Urban»</a>)</li>
</ul>
My rozpovidatymemo vam pro peretvorennja ta praktyky, kotri na časi. My govorytymemo iz ljuďmy, a ne z brendamy. Proponuvatymemo ne nav'jazlyvi nagaduvannja ta zaklyky, a cikavi istoriї ta pryklady tyh, hto ruhajeťsja u majbutnje sam i ruhaje cju kraїnu, jaku my — hoč inodi i krytykujemo, — ale duže ljubymo. <strong>Ključova naša ideja:</strong> žodnoї «zrady» ta polityky, tiľky možlyvosti ta innovaciї.
<h3 style="text-align: center;"><strong>Struktura sajtu</strong></h3>
<strong>Golovna storinka sajtu podilena na okremi bloky.</strong> V centri — strička novyn. Pravyj ta livyj stovpci — ce avtorśki materialy ta pereklady našoї redakciї. Nyžče vid osnovnogo bloku — najpopuljarniši materialy za kiľkistju peregljadiv. Osnovnoju versijeju sajtu je ukraїnśka, ale my proponujemo takož versiju ukraїnśkoju latynyceju — dlja čogo ce potribno i čomu ce aktuaľno, vy možete pročytaty u našomu <a href="https://nachasi.com/manifest/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Manifesti ukraїnśkoї latynky»</a>. Osnovni kategoriї materialiv — ce statti, pereklady, novyny, dajdžesty, a takož avtorśki kolonky, ogljady ta tematyčni specproekty.

Ščodenno bude vyhodyty vid 7 do 10 novyn ta 2-4 statti, prysvjačeni innovacijam, biznesu, kreatyvnym industrijam v Ukraїni. Ne zabuvatymemo my takož i pro svitovi trendy ta perspektyvy. Okremym naprjamkom stane pojasnjuvaľna žurnalistyka: cej format podači materialu my vprovadžujemo ne lyše u informacijnyh kartkah ta tematyčnyh stattjah, ale j naviť u novynah. Krim togo, odnym iz naprjamkiv stanuť tematyčni seriї ta specproekty; prydilymo čas i stvorennju jakisnyh ukraїnomovnyh longridiv ta muľtymedijnyh materialiv. A teper, koly že rozpoviv pro te, ščo my robytymemo, na časi predstavyty vam tyh, hto dopomagatyme u vtilenni cyh zadumiv ta idej u žyttja.
<h3 style="text-align: center;"><strong>Naša komanda</strong></h3>
<table class="default-table"><tbody>
<tr>
<td>[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/2-2.png" bold="Oleksandr Meľnyk, golovnyj redaktor" regular="

Raniše pracjuvav u AIN.UA (2010-2012), VC.ru (2013-2014), očoljuvav redakciju Blog Imena.UA (2015—2017)" align="left"]</td>
<td>[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/3-2.png" bold="Anna Savčynśka, zastupnycja redaktora" regular="

Do pryhodu v redakciju — PR-menedžerka iHUB Vinnytsia, lektorka CREYDA. Za osvitoju — žurnalistka" align="left"]</td>
<td>[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/5-2.png" bold="Tetjana Ščeglovśka, SMM-menedžerka" regular="

Do pryhodu v redakciju — stažerka telekanalu «STB». Navčajeťsja na fakuľteti žurnalistyky DonNU" align="left"]</td>
</tr>
<tr>
<td>[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/4-2.png" bold="Kateryna Bujaľśka, novynar" regular="

Raniše — programna redaktorka onlajn-TB na Vlasno.info; u 2016-2017 — korespondentka MyVin" align="left"]</td>
<td>[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/6-2.png" bold="Natalija Sokolovśka, žurnalistka" regular="

Pracjuvala 5 rokiv žurnalistkoju u Nimeččyni. Volodije anglijśkoju, nimećkoju, francuźkoju" align="left"]</td>
<td>[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/7.png" bold="Natalija Bolibruh, pozaštatna žurnalistka" regular="

Juryst za fahom, proektnyj menedžer analityčnogo centru Instytutu mista u Lvovi" align="left"]</td>
</tr>
</tbody></table>
[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/1-2.jpg" bold="Oleksij Fedorov, CEO ta vydaveć" align="left"]

Dobre vidomyj sered IT-spiľnoty v Ukraїni ta ne lyše, Oleksij očoljuje Deco.agency i stvoryv ne odyn desjatok upiznavanyh dyzajniv dlja onlajn-ZMI. Teper vin sam <a href="https://www.facebook.com/olexiyfedorov/timeline/story?ut=32&wstart=-2051193600&wend=2147483647&hash=10211060808908301&pagefilter=3&ustart=1" target="_blank" rel="noopener noreferrer">u roli vydavcja</a> ta očiľnyka mediaproektu.
<h3 style="text-align: center;"><strong>Jak spivpracjuvaty iz namy</strong></h3>
Jakščo <strong>u vas je propozycija ščodo tematyčnoї seriї, vedennja reguljarnoї avtorśkoї kolonky čy publikaciї okremoї statti</strong>, napyšiť golovnomu redaktorovi: <a>melnyk@nachasi.com</a>

Hočete <strong>spivpracjuvaty iz namy v jakosti pozaštatnogo avtora čy perekladača? Vmijete i ljubyte prodavaty reklamu ta specproekty?</strong> Čekajemo vašogo lysta iz CV ta korotkoju istorijeju pro sebe: <a>info@nachasi.com</a>

Hočete <strong>zamovyty reklamu, staty sponsorom rubryky, sformuvaty brif</strong> dlja specproektu čy inšogo vydu dilovogo partnerstva? Vam slid pysaty sjudy: <a>adv@nachasi.com</a>
<h3 style="text-align: center;"><strong>Ščo robyty, jakščo ščoś ne pracjuje</strong></h3>
Naš proekt novyj, i nevyključeno, ščo vy pomityte na sajti jakiś nedoliky u verstci, dyzajni čy roboti pevnyh elementiv na storinkah. Ne pospišajte hvyljuvatysja čy oburjuvatysja: my tež bačymo ci problemy, usuvajemo їh — i vže za dekiľka dniv predstavymo vam dodatkovi cikavi možlyvosti, novi elementy interfejsu. Spodivajemosja, ce zrobyť vaše vykorystannja Na chasi zručnišym ta švydšym.

Dolučajtesja do našyh storinok u sociaľnyh merežah, ne zabuďte pidpysatysja na našu rozsylku. Na časi zminy — i my gotovi do nyh. <strong>Ščo skažete, rušajemo razom?</strong>

<p>Onlajn-ZMI 2017 roku — ce zrazok togo, jak zminjujeťsja žurnalistyka u sviti post-pravdy ta post-kontentu: de nemaje biľše čitkogo vododilu miž novynarnoju ta pojasnjuvaľnoju žurnalistykoju, de za čytača vedeťsja konkurencija miž ekranamy diagonallju u 42 djujmy i 6-djujmovymy smartfonamy i de dosyť často krytyka zaglušuje pozytyvni zminy. Hoča naše sučasne žyttja — ce <strong>reaľnisť neperervnyh zmin ta bezkinečnyh istorij</strong>.</p><p><strong>Ukraїna 2017 roku — častyna cijeї reaľnosti</strong>. U nas strimko zminjujuťsja nazvy vulyć, format zovnišńoї reklamy, tehnologiї dlja povsjakdennogo žyttja, možlyvosti dlja turystiv, sposoby togo, jak my ščodnja diznajemosja novyny; naši upodobannja vidnosno togo, ščo i jak my čytajemo, de vidpočyvajemo i čogo pragnemo. Zminy — ce golovna rysa našogo času. Možna skaržytysja na perepony ta problemy, jaki iz cym pov&#8217;jazani — a možna <strong>znahodyty i prymnožuvaty zdobutky</strong>. Nam podobajeťsja robyty druge.</p><h3 style="text-align: center;"><strong>Pro ščo my pysatymemo</strong></h3><p>Zapuskajučy Na chasi, my hočemo <strong>perenesty cej duh zmin ta postijnogo ruhu ta onovlennja v ukraїnśkyj onlajn-prostir</strong>. My obraly 4 ključovyh naprjamky dlja sebe — i dlja vas, našyh čytačiv:</p><ul><li>Nauka ta tehnologiї, gadžety ta vynahody (rubryka <a href="/category/techno/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Tehno»</a>)</li><li>Startapy ta pidpryjemnyctvo, reformy zakonodavstva ta novyny, jaki stosujuťsja biznesu; dilova literatura (rubryka <a href="/category/business/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Biznes»</a>)</li><li>Kreatyvna ekonomika ta industriї, sučasna kuľtura ta media (rubryka <a href="/category/creative/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Kreatyv»</a>)</li><li>Rozumni mista ta servisy ekonomiky spiľnogo korystuvannja (rubryka <a href="/category/urban/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Urban»</a>)</li></ul><p>My rozpovidatymemo vam pro peretvorennja ta praktyky, kotri na časi. My govorytymemo iz ljuďmy, a ne z brendamy. Proponuvatymemo ne nav&#8217;jazlyvi nagaduvannja ta zaklyky, a cikavi istoriї ta pryklady tyh, hto ruhajeťsja u majbutnje sam i ruhaje cju kraїnu, jaku my — hoč inodi i krytykujemo, — ale duže ljubymo. <strong>Ključova naša ideja:</strong> žodnoї «zrady» ta polityky, tiľky možlyvosti ta innovaciї.</p><h3 style="text-align: center;"><strong>Struktura sajtu</strong></h3><p><strong>Golovna storinka sajtu podilena na okremi bloky.</strong> V centri — strička novyn. Pravyj ta livyj stovpci — ce avtorśki materialy ta pereklady našoї redakciї. Nyžče vid osnovnogo bloku — najpopuljarniši materialy za kiľkistju peregljadiv. Osnovnoju versijeju sajtu je ukraїnśka, ale my proponujemo takož versiju ukraїnśkoju latynyceju — dlja čogo ce potribno i čomu ce aktuaľno, vy možete pročytaty u našomu <a href="/manifest/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Manifesti ukraїnśkoї latynky»</a>. Osnovni kategoriї materialiv — ce statti, pereklady, novyny, dajdžesty, a takož avtorśki kolonky, ogljady ta tematyčni specproekty.</p><p>Ščodenno bude vyhodyty vid 7 do 10 novyn ta 2-4 statti, prysvjačeni innovacijam, biznesu, kreatyvnym industrijam v Ukraїni. Ne zabuvatymemo my takož i pro svitovi trendy ta perspektyvy. Okremym naprjamkom stane pojasnjuvaľna žurnalistyka: cej format podači materialu my vprovadžujemo ne lyše u informacijnyh kartkah ta tematyčnyh stattjah, ale j naviť u novynah. Krim togo, odnym iz naprjamkiv stanuť tematyčni seriї ta specproekty; prydilymo čas i stvorennju jakisnyh ukraїnomovnyh longridiv ta muľtymedijnyh materialiv. A teper, koly že rozpoviv pro te, ščo my robytymemo, na časi predstavyty vam tyh, hto dopomagatyme u vtilenni cyh zadumiv ta idej u žyttja.</p><h3 style="text-align: center;"><strong>Naša komanda</strong></h3><table class="default-table"><tbody><tr><td>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignleft animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2017/04/2-2.png" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				<strong>Oleksandr Meľnyk, golovnyj redaktor</strong> </p><p>Raniše pracjuvav u AIN.UA (2010-2012), VC.ru (2013-2014), očoljuvav redakciju Blog Imena.UA (2015—2017)			</figcaption>			</figure></td><td>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignleft animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2017/04/3-2.png" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				<strong>Anna Savčynśka, zastupnycja redaktora</strong> </p><p>Do pryhodu v redakciju — PR-menedžerka iHUB Vinnytsia, lektorka CREYDA. Za osvitoju — žurnalistka			</figcaption>			</figure></td><td>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignleft animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2017/04/5-2.png" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				<strong>Tetjana Ščeglovśka, SMM-menedžerka</strong> </p><p>Do pryhodu v redakciju — stažerka telekanalu «STB». Navčajeťsja na fakuľteti žurnalistyky DonNU			</figcaption>			</figure></td></tr><tr><td>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignleft animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2017/04/4-2.png" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				<strong>Kateryna Bujaľśka, novynar</strong> </p><p>Raniše — programna redaktorka onlajn-TB na Vlasno.info; u 2016-2017 — korespondentka MyVin			</figcaption>			</figure></td><td>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignleft animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2017/04/6-2.png" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				<strong>Natalija Sokolovśka, žurnalistka</strong> </p><p>Pracjuvala 5 rokiv žurnalistkoju u Nimeččyni. Volodije anglijśkoju, nimećkoju, francuźkoju			</figcaption>			</figure></td><td>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignleft animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2017/04/7.png" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				<strong>Natalija Bolibruh, pozaštatna žurnalistka</strong> </p><p>Juryst za fahom, proektnyj menedžer analityčnogo centru Instytutu mista u Lvovi			</figcaption>			</figure></td></tr></tbody></table>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignleft animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2017/04/1-2.jpg" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				<strong>Oleksij Fedorov, CEO ta vydaveć</strong> 			</figcaption>			</figure><p>Dobre vidomyj sered IT-spiľnoty v Ukraїni ta ne lyše, Oleksij očoljuje Deco.agency i stvoryv ne odyn desjatok upiznavanyh dyzajniv dlja onlajn-ZMI. Teper vin sam <a href="https://www.facebook.com/olexiyfedorov/timeline/story?ut=32&#038;wstart=-2051193600&#038;wend=2147483647&#038;hash=10211060808908301&#038;pagefilter=3&#038;ustart=1" target="_blank" rel="noopener noreferrer">u roli vydavcja</a> ta očiľnyka mediaproektu.</p><h3 style="text-align: center;"><strong>Jak spivpracjuvaty iz namy</strong></h3><p>Jakščo <strong>u vas je propozycija ščodo tematyčnoї seriї, vedennja reguljarnoї avtorśkoї kolonky čy publikaciї okremoї statti</strong>, napyšiť golovnomu redaktorovi: <a>melnyk@nachasi.com</a></p><p>Hočete <strong>spivpracjuvaty iz namy v jakosti pozaštatnogo avtora čy perekladača? Vmijete i ljubyte prodavaty reklamu ta specproekty?</strong> Čekajemo vašogo lysta iz CV ta korotkoju istorijeju pro sebe: <a>info@nachasi.com</a></p><p>Hočete <strong>zamovyty reklamu, staty sponsorom rubryky, sformuvaty brif</strong> dlja specproektu čy inšogo vydu dilovogo partnerstva? Vam slid pysaty sjudy: <a>adv@nachasi.com</a></p><h3 style="text-align: center;"><strong>Ščo robyty, jakščo ščoś ne pracjuje</strong></h3><p>Naš proekt novyj, i nevyključeno, ščo vy pomityte na sajti jakiś nedoliky u verstci, dyzajni čy roboti pevnyh elementiv na storinkah. Ne pospišajte hvyljuvatysja čy oburjuvatysja: my tež bačymo ci problemy, usuvajemo їh — i vže za dekiľka dniv predstavymo vam dodatkovi cikavi možlyvosti, novi elementy interfejsu. Spodivajemosja, ce zrobyť vaše vykorystannja Na chasi zručnišym ta švydšym.</p><p>Dolučajtesja do našyh storinok u sociaľnyh merežah, ne zabuďte pidpysatysja na našu rozsylku. Na časi zminy — i my gotovi do nyh. <strong>Ščo skažete, rušajemo razom?</strong></p>

Golovnyj redaktor — pro cili, pragnennja ta zminy; a takož pro te, ščo možna bude pročytaty, pobačyty i počuty na sajti

Onlajn-ZMI 2017 roku — ce zrazok togo, jak zminjujeťsja žurnalistyka u sviti post-pravdy ta post-kontentu: de nemaje biľše čitkogo vododilu miž novynarnoju ta pojasnjuvaľnoju žurnalistykoju, de za čytača vedeťsja konkurencija miž ekranamy diagonallju u 42 djujmy i 6-djujmovymy smartfonamy i de dosyť často krytyka zaglušuje pozytyvni zminy. Hoča naše sučasne žyttja — ce <strong>reaľnisť neperervnyh zmin ta bezkinečnyh istorij</strong>.

<strong>Ukraїna 2017 roku — častyna cijeї reaľnosti</strong>. U nas strimko zminjujuťsja nazvy vulyć, format zovnišńoї reklamy, tehnologiї dlja povsjakdennogo žyttja, možlyvosti dlja turystiv, sposoby togo, jak my ščodnja diznajemosja novyny; naši upodobannja vidnosno togo, ščo i jak my čytajemo, de vidpočyvajemo i čogo pragnemo. Zminy — ce golovna rysa našogo času. Možna skaržytysja na perepony ta problemy, jaki iz cym pov'jazani — a možna <strong>znahodyty i prymnožuvaty zdobutky</strong>. Nam podobajeťsja robyty druge.
<h3 style="text-align: center;"><strong>Pro ščo my pysatymemo</strong></h3>
Zapuskajučy Na chasi, my hočemo <strong>perenesty cej duh zmin ta postijnogo ruhu ta onovlennja v ukraїnśkyj onlajn-prostir</strong>. My obraly 4 ključovyh naprjamky dlja sebe — i dlja vas, našyh čytačiv:
<ul>
 	<li>Nauka ta tehnologiї, gadžety ta vynahody (rubryka <a href="https://nachasi.com/category/techno/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Tehno»</a>)</li>
 	<li>Startapy ta pidpryjemnyctvo, reformy zakonodavstva ta novyny, jaki stosujuťsja biznesu; dilova literatura (rubryka <a href="https://nachasi.com/category/business/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Biznes»</a>)</li>
 	<li>Kreatyvna ekonomika ta industriї, sučasna kuľtura ta media (rubryka <a href="https://nachasi.com/category/creative/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Kreatyv»</a>)</li>
 	<li>Rozumni mista ta servisy ekonomiky spiľnogo korystuvannja (rubryka <a href="https://nachasi.com/category/urban/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Urban»</a>)</li>
</ul>
My rozpovidatymemo vam pro peretvorennja ta praktyky, kotri na časi. My govorytymemo iz ljuďmy, a ne z brendamy. Proponuvatymemo ne nav'jazlyvi nagaduvannja ta zaklyky, a cikavi istoriї ta pryklady tyh, hto ruhajeťsja u majbutnje sam i ruhaje cju kraїnu, jaku my — hoč inodi i krytykujemo, — ale duže ljubymo. <strong>Ključova naša ideja:</strong> žodnoї «zrady» ta polityky, tiľky možlyvosti ta innovaciї.
<h3 style="text-align: center;"><strong>Struktura sajtu</strong></h3>
<strong>Golovna storinka sajtu podilena na okremi bloky.</strong> V centri — strička novyn. Pravyj ta livyj stovpci — ce avtorśki materialy ta pereklady našoї redakciї. Nyžče vid osnovnogo bloku — najpopuljarniši materialy za kiľkistju peregljadiv. Osnovnoju versijeju sajtu je ukraїnśka, ale my proponujemo takož versiju ukraїnśkoju latynyceju — dlja čogo ce potribno i čomu ce aktuaľno, vy možete pročytaty u našomu <a href="https://nachasi.com/manifest/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Manifesti ukraїnśkoї latynky»</a>. Osnovni kategoriї materialiv — ce statti, pereklady, novyny, dajdžesty, a takož avtorśki kolonky, ogljady ta tematyčni specproekty.

Ščodenno bude vyhodyty vid 7 do 10 novyn ta 2-4 statti, prysvjačeni innovacijam, biznesu, kreatyvnym industrijam v Ukraїni. Ne zabuvatymemo my takož i pro svitovi trendy ta perspektyvy. Okremym naprjamkom stane pojasnjuvaľna žurnalistyka: cej format podači materialu my vprovadžujemo ne lyše u informacijnyh kartkah ta tematyčnyh stattjah, ale j naviť u novynah. Krim togo, odnym iz naprjamkiv stanuť tematyčni seriї ta specproekty; prydilymo čas i stvorennju jakisnyh ukraїnomovnyh longridiv ta muľtymedijnyh materialiv. A teper, koly že rozpoviv pro te, ščo my robytymemo, na časi predstavyty vam tyh, hto dopomagatyme u vtilenni cyh zadumiv ta idej u žyttja.
<h3 style="text-align: center;"><strong>Naša komanda</strong></h3>
<table class="default-table">
<tbody>
<tr>
<td>[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/2-2.png" bold="Oleksandr Meľnyk, golovnyj redaktor" regular="

Raniše pracjuvav u AIN.UA (2010-2012), VC.ru (2013-2014), očoljuvav redakciju Blog Imena.UA (2015—2017)" align="left"]</td>
<td>[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/3-2.png" bold="Anna Savčynśka, zastupnycja redaktora" regular="

Do pryhodu v redakciju — PR-menedžerka iHUB Vinnytsia, lektorka CREYDA. Za osvitoju — žurnalistka" align="left"]</td>
<td>[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/5-2.png" bold="Tetjana Ščeglovśka, SMM-menedžerka" regular="

Do pryhodu v redakciju — stažerka telekanalu «STB». Navčajeťsja na fakuľteti žurnalistyky DonNU" align="left"]</td>
</tr>
<tr>
<td>[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/4-2.png" bold="Kateryna Bujaľśka, novynar" regular="

Raniše — programna redaktorka onlajn-TB na Vlasno.info; u 2016-2017 — korespondentka MyVin" align="left"]</td>
<td>[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/6-2.png" bold="Natalija Sokolovśka, žurnalistka" regular="

Pracjuvala 5 rokiv žurnalistkoju u Nimeččyni. Volodije anglijśkoju, nimećkoju, francuźkoju" align="left"]</td>
<td>[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/7.png" bold="Natalija Bolibruh, pozaštatna žurnalistka" regular="

Juryst za fahom, proektnyj menedžer analityčnogo centru Instytutu mista u Lvovi" align="left"]</td>
</tr>
</tbody>
</table>
[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/1-2.jpg" bold="Oleksij Fedorov, CEO ta vydaveć" align="left"]

Dobre vidomyj sered IT-spiľnoty v Ukraїni ta ne lyše, Oleksij očoljuje Deco.agency i stvoryv ne odyn desjatok upiznavanyh dyzajniv dlja onlajn-ZMI. Teper vin sam <a href="https://www.facebook.com/olexiyfedorov/timeline/story?ut=32&amp;wstart=-2051193600&amp;wend=2147483647&amp;hash=10211060808908301&amp;pagefilter=3&amp;ustart=1" target="_blank" rel="noopener noreferrer">u roli vydavcja</a> ta očiľnyka mediaproektu.
<h3 style="text-align: center;"><strong>Jak spivpracjuvaty iz namy</strong></h3>
Jakščo <strong>u vas je propozycija ščodo tematyčnoї seriї, vedennja reguljarnoї avtorśkoї kolonky čy publikaciї okremoї statti</strong>, napyšiť golovnomu redaktorovi: <a>melnyk@nachasi.com</a>

Hočete <strong>spivpracjuvaty iz namy v jakosti pozaštatnogo avtora čy perekladača? Vmijete i ljubyte prodavaty reklamu ta specproekty?</strong> Čekajemo vašogo lysta iz CV ta korotkoju istorijeju pro sebe: <a>info@nachasi.com</a>

Hočete <strong>zamovyty reklamu, staty sponsorom rubryky, sformuvaty brif</strong> dlja specproektu čy inšogo vydu dilovogo partnerstva? Vam slid pysaty sjudy: <a>adv@nachasi.com</a>
<h3 style="text-align: center;"><strong>Ščo robyty, jakščo ščoś ne pracjuje</strong></h3>
Naš proekt novyj, i nevyključeno, ščo vy pomityte na sajti jakiś nedoliky u verstci, dyzajni čy roboti pevnyh elementiv na storinkah. Ne pospišajte hvyljuvatysja čy oburjuvatysja: my tež bačymo ci problemy, usuvajemo їh — i vže za dekiľka dniv predstavymo vam dodatkovi cikavi možlyvosti, novi elementy interfejsu. Spodivajemosja, ce zrobyť vaše vykorystannja Na chasi zručnišym ta švydšym.

Dolučajtesja do našyh storinok u sociaľnyh merežah, ne zabuďte pidpysatysja na našu rozsylku. Na časi zminy — i my gotovi do nyh. <strong>Ščo skažete, rušajemo razom?</strong>

<p>Onlajn-ZMI 2017 roku — ce zrazok togo, jak zminjujeťsja žurnalistyka u sviti post-pravdy ta post-kontentu: de nemaje biľše čitkogo vododilu miž novynarnoju ta pojasnjuvaľnoju žurnalistykoju, de za čytača vedeťsja konkurencija miž ekranamy diagonallju u 42 djujmy i 6-djujmovymy smartfonamy i de dosyť často krytyka zaglušuje pozytyvni zminy. Hoča naše sučasne žyttja — ce <strong>reaľnisť neperervnyh zmin ta bezkinečnyh istorij</strong>.</p><p><strong>Ukraїna 2017 roku — častyna cijeї reaľnosti</strong>. U nas strimko zminjujuťsja nazvy vulyć, format zovnišńoї reklamy, tehnologiї dlja povsjakdennogo žyttja, možlyvosti dlja turystiv, sposoby togo, jak my ščodnja diznajemosja novyny; naši upodobannja vidnosno togo, ščo i jak my čytajemo, de vidpočyvajemo i čogo pragnemo. Zminy — ce golovna rysa našogo času. Možna skaržytysja na perepony ta problemy, jaki iz cym pov&#8217;jazani — a možna <strong>znahodyty i prymnožuvaty zdobutky</strong>. Nam podobajeťsja robyty druge.</p><h3 style="text-align: center;"><strong>Pro ščo my pysatymemo</strong></h3><p>Zapuskajučy Na chasi, my hočemo <strong>perenesty cej duh zmin ta postijnogo ruhu ta onovlennja v ukraїnśkyj onlajn-prostir</strong>. My obraly 4 ključovyh naprjamky dlja sebe — i dlja vas, našyh čytačiv:</p><ul><li>Nauka ta tehnologiї, gadžety ta vynahody (rubryka <a href="/category/techno/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Tehno»</a>)</li><li>Startapy ta pidpryjemnyctvo, reformy zakonodavstva ta novyny, jaki stosujuťsja biznesu; dilova literatura (rubryka <a href="/category/business/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Biznes»</a>)</li><li>Kreatyvna ekonomika ta industriї, sučasna kuľtura ta media (rubryka <a href="/category/creative/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Kreatyv»</a>)</li><li>Rozumni mista ta servisy ekonomiky spiľnogo korystuvannja (rubryka <a href="/category/urban/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Urban»</a>)</li></ul><p>My rozpovidatymemo vam pro peretvorennja ta praktyky, kotri na časi. My govorytymemo iz ljuďmy, a ne z brendamy. Proponuvatymemo ne nav&#8217;jazlyvi nagaduvannja ta zaklyky, a cikavi istoriї ta pryklady tyh, hto ruhajeťsja u majbutnje sam i ruhaje cju kraїnu, jaku my — hoč inodi i krytykujemo, — ale duže ljubymo. <strong>Ključova naša ideja:</strong> žodnoї «zrady» ta polityky, tiľky možlyvosti ta innovaciї.</p><h3 style="text-align: center;"><strong>Struktura sajtu</strong></h3><p><strong>Golovna storinka sajtu podilena na okremi bloky.</strong> V centri — strička novyn. Pravyj ta livyj stovpci — ce avtorśki materialy ta pereklady našoї redakciї. Nyžče vid osnovnogo bloku — najpopuljarniši materialy za kiľkistju peregljadiv. Osnovnoju versijeju sajtu je ukraїnśka, ale my proponujemo takož versiju ukraїnśkoju latynyceju — dlja čogo ce potribno i čomu ce aktuaľno, vy možete pročytaty u našomu <a href="/manifest/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Manifesti ukraїnśkoї latynky»</a>. Osnovni kategoriї materialiv — ce statti, pereklady, novyny, dajdžesty, a takož avtorśki kolonky, ogljady ta tematyčni specproekty.</p><p>Ščodenno bude vyhodyty vid 7 do 10 novyn ta 2-4 statti, prysvjačeni innovacijam, biznesu, kreatyvnym industrijam v Ukraїni. Ne zabuvatymemo my takož i pro svitovi trendy ta perspektyvy. Okremym naprjamkom stane pojasnjuvaľna žurnalistyka: cej format podači materialu my vprovadžujemo ne lyše u informacijnyh kartkah ta tematyčnyh stattjah, ale j naviť u novynah. Krim togo, odnym iz naprjamkiv stanuť tematyčni seriї ta specproekty; prydilymo čas i stvorennju jakisnyh ukraїnomovnyh longridiv ta muľtymedijnyh materialiv. A teper, koly že rozpoviv pro te, ščo my robytymemo, na časi predstavyty vam tyh, hto dopomagatyme u vtilenni cyh zadumiv ta idej u žyttja.</p><h3 style="text-align: center;"><strong>Naša komanda</strong></h3><table class="default-table"><tbody><tr><td>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignleft animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2017/04/2-2.png" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				<strong>Oleksandr Meľnyk, golovnyj redaktor</strong> </p><p>Raniše pracjuvav u AIN.UA (2010-2012), VC.ru (2013-2014), očoljuvav redakciju Blog Imena.UA (2015—2017)			</figcaption>			</figure></td><td>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignleft animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2017/04/3-2.png" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				<strong>Anna Savčynśka, zastupnycja redaktora</strong> </p><p>Do pryhodu v redakciju — PR-menedžerka iHUB Vinnytsia, lektorka CREYDA. Za osvitoju — žurnalistka			</figcaption>			</figure></td><td>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignleft animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2017/04/5-2.png" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				<strong>Tetjana Ščeglovśka, SMM-menedžerka</strong> </p><p>Do pryhodu v redakciju — stažerka telekanalu «STB». Navčajeťsja na fakuľteti žurnalistyky DonNU			</figcaption>			</figure></td></tr><tr><td>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignleft animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2017/04/4-2.png" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				<strong>Kateryna Bujaľśka, novynar</strong> </p><p>Raniše — programna redaktorka onlajn-TB na Vlasno.info; u 2016-2017 — korespondentka MyVin			</figcaption>			</figure></td><td>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignleft animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2017/04/6-2.png" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				<strong>Natalija Sokolovśka, žurnalistka</strong> </p><p>Pracjuvala 5 rokiv žurnalistkoju u Nimeččyni. Volodije anglijśkoju, nimećkoju, francuźkoju			</figcaption>			</figure></td><td>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignleft animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2017/04/7.png" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				<strong>Natalija Bolibruh, pozaštatna žurnalistka</strong> </p><p>Juryst za fahom, proektnyj menedžer analityčnogo centru Instytutu mista u Lvovi			</figcaption>			</figure></td></tr></tbody></table>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignleft animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2017/04/1-2.jpg" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				<strong>Oleksij Fedorov, CEO ta vydaveć</strong> 			</figcaption>			</figure><p>Dobre vidomyj sered IT-spiľnoty v Ukraїni ta ne lyše, Oleksij očoljuje Deco.agency i stvoryv ne odyn desjatok upiznavanyh dyzajniv dlja onlajn-ZMI. Teper vin sam <a href="https://www.facebook.com/olexiyfedorov/timeline/story?ut=32&amp;wstart=-2051193600&amp;wend=2147483647&amp;hash=10211060808908301&amp;pagefilter=3&amp;ustart=1" target="_blank" rel="noopener noreferrer">u roli vydavcja</a> ta očiľnyka mediaproektu.</p><h3 style="text-align: center;"><strong>Jak spivpracjuvaty iz namy</strong></h3><p>Jakščo <strong>u vas je propozycija ščodo tematyčnoї seriї, vedennja reguljarnoї avtorśkoї kolonky čy publikaciї okremoї statti</strong>, napyšiť golovnomu redaktorovi: <a>melnyk@nachasi.com</a></p><p>Hočete <strong>spivpracjuvaty iz namy v jakosti pozaštatnogo avtora čy perekladača? Vmijete i ljubyte prodavaty reklamu ta specproekty?</strong> Čekajemo vašogo lysta iz CV ta korotkoju istorijeju pro sebe: <a>info@nachasi.com</a></p><p>Hočete <strong>zamovyty reklamu, staty sponsorom rubryky, sformuvaty brif</strong> dlja specproektu čy inšogo vydu dilovogo partnerstva? Vam slid pysaty sjudy: <a>adv@nachasi.com</a></p><h3 style="text-align: center;"><strong>Ščo robyty, jakščo ščoś ne pracjuje</strong></h3><p>Naš proekt novyj, i nevyključeno, ščo vy pomityte na sajti jakiś nedoliky u verstci, dyzajni čy roboti pevnyh elementiv na storinkah. Ne pospišajte hvyljuvatysja čy oburjuvatysja: my tež bačymo ci problemy, usuvajemo їh — i vže za dekiľka dniv predstavymo vam dodatkovi cikavi možlyvosti, novi elementy interfejsu. Spodivajemosja, ce zrobyť vaše vykorystannja Na chasi zručnišym ta švydšym.</p><p>Dolučajtesja do našyh storinok u sociaľnyh merežah, ne zabuďte pidpysatysja na našu rozsylku. Na časi zminy — i my gotovi do nyh. <strong>Ščo skažete, rušajemo razom?</strong></p>

Na časi — zminy: My rozpočynajemo

Golovne, ščo varto znaty pro zapusk novogo ukraїnśkogo internet-vydannja

Jak čarivnyj «kamineć» zminyť praktyku zapysu ta rozšyfrovuvannja tekstiv

Pro Senstone zagovoryly usi i skriź čerez uspih kampaniї iz kolektyvnogo finansuvannja, jaku komanda zapustyla na platformi Kickstarter u ljutomu 2017 roku. Nazar Fedorčuk, kerivnyk kompaniї, mynulogo tyžnja zavitav do Lvova i zustrivsja iz ohočymy počuty istoriju nezvyčajnogo smart-kulonu u Startup Depot.
<h4><strong>Golovne pro Nazara Fedorčuka</strong></h4>
Pered tym jak počaty proekt, propracjuvav 7 rokiv u departamenti justyciї SŠA. Jogo osnovnoju misijeju bulo pryjnjattja novogo Kryminaľno-procesuaľnogo Kodeksu Ukraїny; nad proektom ćogo dokumentu vin razom iz komandoju jurystiv propracjuvav 5 rokiv. Jak rezuľtat, kodeks bulo pryjnjato, hoč i zmineno tretynu togo, ščo napracjuvaly jurysty. Nazar vvažaje cej period dobrym žyttjevym urokom; a šče vpevnenyj, ščo ljudy — istoty odnozadačni (a ne bagatozadačni, ščo by tam ne kazaly pro muľtytaskinğ sučasni trenery uspihu čy top-menedžery):

[blockquote_with_author content="Krašče robiť odnu rič, ale velyku, niž bagato maleńkyh"]
<h4><strong>Ščo take Senstone</strong></h4>
[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/senstone.png" align="right"]

Ce — vysokotehnologičnyj modnyj ğadžet, shožyj na kulon diametrom 2,9 sm. Vy možete zapysuvaty audiofajly z dopomogoju ćogo prystroju — a potim lyše v 1 natyskannja peretvorjuvaty zapysane na tekst. <a href="http://senstone.io" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Senstone</a> možna vykorystovuvaty i jak braslet, i jak kulon, i naviť prylaštuvaty jogo na odjazi; vse zaležyť vid do vašogo stylju žyttja ta osobystyh upodobań.

[blockquote_with_author content="Na naše perekonannja, značno biľše informaciї ozvučujeťsja ta spryjmajeťsja na hodu. Koly ğadžet na vas, vin može sluhaty vas veś čas: v avtomobili, v avtobusi čy tramvaї. Cej ğadžet bude z vamy pid čas obidńoї perervy, pryvatnyh čy biznesovyh zustričej. U ńomu — velykyj audiokanal, jakyj zapysuje i vaš golos, i golos vašogo spivrozmovnyka, i šum navkolo. My ne prybyrajemo šum: vvažajemo, ščo šum potribnyj. Z nym možna robyty duže klasni reči — okremo analizuvaty otočennja, napryklad. Za deń my otrymujemo more informaciї, ale temp našogo žyttja ne zavždy dozvoljaje včasno її proanalizuvaty. Tut na dopomogu pryhodyť Senstone»]

Senstone osnaščeno miniatjurnym ekranom, kotryj povidomljaje pro bazovi reči: čy uvimknenyj prystrij, čy vidbuvajeťsja zapys, a može ğadžet u stani očikuvannja; takož vydno, čy peredaje prystrij treky i jakyj status zarjadu batareї u pevnyj moment roboty. Pam’jati ćogo dyvo-«kaminčyka» vystačyť na 2,5 godyny audiozapysiv iz jakistju 16 kGc. Za pivroku rozrobnyky obicjajuť zbiľšyty obsjag dostupnoї pam’jati vdviči. Synhronizacija miž prystrojem ta hmarnym shovyščem vidbuvajeťsja postijno za umovy pidključennja do internetu za bezdrotovoju merežeju. Je Wi-Fi — je možlyvisť synhronizuvatysja.

<iframe src="https://www.youtube.com/embed/fyLhQuSs6ts?rel=0" width="1000" height="580" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe>

V ćomu ž hmarnomu seredovyšči vidbuvajeťsja j obrobka audiozapysiv: analizujeťsja fajl, i tam že stvorjujeťsja tekst. Sered peršočergovyh zavdań, nad jakymy zaraz pracjujuť rozrobnyky Senstone — stvorennja zručnogo interfejsu dlja hmarnogo shovyšča, a takož rozrobka mobiľnogo dodatku dlja roboty iz kulonom.
<h4><strong>Pro možlyvosti kraudfandyngu</strong></h4>
—Pivtora roky tomu my zrozumily, ščo kraudfandyng — ce istorija dlja nas. Programni proekty duže važko veryfikuvaty za rahunok kolektyvnogo finansuvannja, a ot «zalizni» — tak.
<h4><strong>Pro robotu nad prototypom Senstone</strong></h4>
—My pracjuvaly nad prototypom vid peršogo dnja. Nam potribno bulo zrozumity, čy my zmožemo zrobyty, te ščo zadumaly: čerez prystrij na bazi low-energy tehnologiї «pereganjaty» zvuk. Zvuk že važkyj. Pid čas roboty nad peršym prototypom u nas vidijšlo 4 komandy hardvarščykiv. Vony počynaly robotu i jšly; počynaly i jšly. P'jata komanda kolyś pracjuvaly nad čymoś podibnym (Bluetooth low energy) — i vony zrealizuvaly peredaču zvuku čerez Bluetooth. Ce buv peršyj krok, pislja jakogo my otrymaly preseed-investyciї i počaly aktyvno gotuvatysja do kraudfandyngu.

[caption id="attachment_531" align="alignleft" width="1000"]<img class="size-large wp-image-531" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/prototyp-1024x683.jpg" alt="" width="1000" height="663" /> Tak vygljadaje prototyp[/caption]
<h4><strong>Pro pidgotovku do zapusku kampaniї</strong></h4>
—My vid samogo počatku bačyly storinku našoї kampaniї duže minimalistyčnoju. Taka storinka maje pojasnjuvaty, jak pracjuje ğadžet, dlja kogo vin pryznačenyj; maje maksymaľno opysuvaty cej produkt u najprostišij formi. Zvisno, u nas ne vyjšlo zrobyty vse jak slid iz peršogo razu: na stvorennja <a href="https://www.kickstarter.com/projects/835264493/senstone-the-intelligent-wearable-voice-recorder" target="_blank" rel="noopener noreferrer">storinky dlja Kickstarter</a> u nas pišlo blyźko 3-4 misjaciv i 7-8 sprob.
<h4><strong>Pro videorolyky dlja promo</strong></h4>
—Jakščo vy gotujeteś do kraudfandyngu, zakladajte čas na video. Na ce jde duže bagato času. Naviť ne na zjomku, adže vidznjaty naviť vkraj skladne video možna za misjać. Na pidgotovku našogo rolyku vytratyly 2 misjaci, na zjomku — pivtora. My znimaly v 5 riznyh mistah Ameryky, Ispaniї ta Ukraїny.
<h4><strong>Pro efekt vid onlajn-reklamy u socmerežah</strong></h4>
—Reklamni busty — duže cikava častyna kampaniї, cikava skladova marketyngu. Z kraudfandyngovoju kampanijeju najkraščym čynom pracjuje reklama na Facebook ta platne prosuvannja u Instagram. U nas že najkraščyj prytik trafiku zabezpečuvav sam Kickstarter, tobto ce buv organičnyj trafik. I ce — odna z perevag Kickstarter, porivnjano z takym majdančykom, jak napryklad, <a href="https://www.indiegogo.com/projects/senstone-never-miss-a-note-again#/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Indiegogo</a> <em>(prym. red.: kampaniї iz zalučennja koštiv na oboh majdančykah dlja komandy Fedorčuka vyjavylysja vkraj uspišnymy, v bagato raziv pereveršyvšy očikuvannja).</em>

[caption id="attachment_532" align="alignleft" width="1000"]<img class="size-large wp-image-532" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/startap-depo-1024x683.jpg" alt="" width="1000" height="663" /> Zustrič zibrala povnu zalu u ľvivśkomu Startup Depot[/caption]
<h4><strong>Jak obraty miž investorśkymy grošyma ta spiľnokoštom</strong></h4>
Za slovamy Nazara Fedorčuka, obravšy kraudfandyng, komanda majete odrazu bratysja za stvorennja produktu, komunikuvaty z kincevym spožyvačem ta emocijno zalučaty majbutnih korystuvačiv do svogo produktu. A ot zalučennja investycij vymagaje doslidžeń rynku, nišu v jakomu vy zbyrajeteś zajnjaty, ta rynku investoriv — i tam peredbačeno geť inšyj typ komunikaciї iz otočennjam.
<h4><strong>Pro plany na majbutnje</strong></h4>
Komanda Senstone zaraz komunikuje iz nyzkoju mejkerśkyh majstereń ta vyrobnykamy, jaki potencijno vypuskatymuť skladovi dlja ğadžetu. Tym, hto dolučyvsja gryvneju čy dolarom do kampaniї, na peršu partiju «kaminčykiv» zalyšylosja čekaty nedovgo: vže naprykinci lita 2017-go prystroї rušať do svoїh peršyh vlasnykiv.

<p>Pro Senstone zagovoryly usi i skriź čerez uspih kampaniї iz kolektyvnogo finansuvannja, jaku komanda zapustyla na platformi Kickstarter u ljutomu 2017 roku. Nazar Fedorčuk, kerivnyk kompaniї, mynulogo tyžnja zavitav do Lvova i zustrivsja iz ohočymy počuty istoriju nezvyčajnogo smart-kulonu u Startup Depot.</p><h4><strong>Golovne pro Nazara Fedorčuka</strong></h4><p>Pered tym jak počaty proekt, propracjuvav 7 rokiv u departamenti justyciї SŠA. Jogo osnovnoju misijeju bulo pryjnjattja novogo Kryminaľno-procesuaľnogo Kodeksu Ukraїny; nad proektom ćogo dokumentu vin razom iz komandoju jurystiv propracjuvav 5 rokiv. Jak rezuľtat, kodeks bulo pryjnjato, hoč i zmineno tretynu togo, ščo napracjuvaly jurysty. Nazar vvažaje cej period dobrym žyttjevym urokom; a šče vpevnenyj, ščo ljudy — istoty odnozadačni (a ne bagatozadačni, ščo by tam ne kazaly pro muľtytaskinğ sučasni trenery uspihu čy top-menedžery):</p>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>Krašče robiť odnu rič, ale velyku, niž bagato maleńkyh</p>			</blockquote><h4><strong>Ščo take Senstone</strong></h4>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignright animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2017/04/senstone.png" alt="">			</figure><p>Ce — vysokotehnologičnyj modnyj ğadžet, shožyj na kulon diametrom 2,9 sm. Vy možete zapysuvaty audiofajly z dopomogoju ćogo prystroju — a potim lyše v 1 natyskannja peretvorjuvaty zapysane na tekst. <a href="http://senstone.io" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Senstone</a> možna vykorystovuvaty i jak braslet, i jak kulon, i naviť prylaštuvaty jogo na odjazi; vse zaležyť vid do vašogo stylju žyttja ta osobystyh upodobań.</p><p>Senstone osnaščeno miniatjurnym ekranom, kotryj povidomljaje pro bazovi reči: čy uvimknenyj prystrij, čy vidbuvajeťsja zapys, a može ğadžet u stani očikuvannja; takož vydno, čy peredaje prystrij treky i jakyj status zarjadu batareї u pevnyj moment roboty. Pam’jati ćogo dyvo-«kaminčyka» vystačyť na 2,5 godyny audiozapysiv iz jakistju 16 kGc. Za pivroku rozrobnyky obicjajuť zbiľšyty obsjag dostupnoї pam’jati vdviči. Synhronizacija miž prystrojem ta hmarnym shovyščem vidbuvajeťsja postijno za umovy pidključennja do internetu za bezdrotovoju merežeju. Je Wi-Fi — je možlyvisť synhronizuvatysja.</p><div class="embedded-video"><iframe loading="lazy" src="https://www.youtube.com/embed/fyLhQuSs6ts?rel=0" width="1000" height="580" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe></div><p>V ćomu ž hmarnomu seredovyšči vidbuvajeťsja j obrobka audiozapysiv: analizujeťsja fajl, i tam že stvorjujeťsja tekst. Sered peršočergovyh zavdań, nad jakymy zaraz pracjujuť rozrobnyky Senstone — stvorennja zručnogo interfejsu dlja hmarnogo shovyšča, a takož rozrobka mobiľnogo dodatku dlja roboty iz kulonom.</p><h4><strong>Pro možlyvosti kraudfandyngu</strong></h4><p>—Pivtora roky tomu my zrozumily, ščo kraudfandyng — ce istorija dlja nas. Programni proekty duže važko veryfikuvaty za rahunok kolektyvnogo finansuvannja, a ot «zalizni» — tak.</p><h4><strong>Pro robotu nad prototypom Senstone</strong></h4><p>—My pracjuvaly nad prototypom vid peršogo dnja. Nam potribno bulo zrozumity, čy my zmožemo zrobyty, te ščo zadumaly: čerez prystrij na bazi low-energy tehnologiї «pereganjaty» zvuk. Zvuk že važkyj. Pid čas roboty nad peršym prototypom u nas vidijšlo 4 komandy hardvarščykiv. Vony počynaly robotu i jšly; počynaly i jšly. P&#8217;jata komanda kolyś pracjuvaly nad čymoś podibnym (Bluetooth low energy) — i vony zrealizuvaly peredaču zvuku čerez Bluetooth. Ce buv peršyj krok, pislja jakogo my otrymaly preseed-investyciї i počaly aktyvno gotuvatysja do kraudfandyngu.</p><div id="attachment_531" style="width: 1010px" class="wp-caption alignleft"><img aria-describedby="caption-attachment-531" loading="lazy" class="size-large wp-image-531" src="/wp-content/uploads/2017/04/prototyp-1024x683.jpg" alt="" width="1000" height="663" /><p id="caption-attachment-531" class="wp-caption-text">Tak vygljadaje prototyp</p></div><h4><strong>Pro pidgotovku do zapusku kampaniї</strong></h4><p>—My vid samogo počatku bačyly storinku našoї kampaniї duže minimalistyčnoju. Taka storinka maje pojasnjuvaty, jak pracjuje ğadžet, dlja kogo vin pryznačenyj; maje maksymaľno opysuvaty cej produkt u najprostišij formi. Zvisno, u nas ne vyjšlo zrobyty vse jak slid iz peršogo razu: na stvorennja <a href="https://www.kickstarter.com/projects/835264493/senstone-the-intelligent-wearable-voice-recorder" target="_blank" rel="noopener noreferrer">storinky dlja Kickstarter</a> u nas pišlo blyźko 3-4 misjaciv i 7-8 sprob.</p><h4><strong>Pro videorolyky dlja promo</strong></h4><p>—Jakščo vy gotujeteś do kraudfandyngu, zakladajte čas na video. Na ce jde duže bagato času. Naviť ne na zjomku, adže vidznjaty naviť vkraj skladne video možna za misjać. Na pidgotovku našogo rolyku vytratyly 2 misjaci, na zjomku — pivtora. My znimaly v 5 riznyh mistah Ameryky, Ispaniї ta Ukraїny.</p><h4><strong>Pro efekt vid onlajn-reklamy u socmerežah</strong></h4><p>—Reklamni busty — duže cikava častyna kampaniї, cikava skladova marketyngu. Z kraudfandyngovoju kampanijeju najkraščym čynom pracjuje reklama na Facebook ta platne prosuvannja u Instagram. U nas že najkraščyj prytik trafiku zabezpečuvav sam Kickstarter, tobto ce buv organičnyj trafik. I ce — odna z perevag Kickstarter, porivnjano z takym majdančykom, jak napryklad, <a href="https://www.indiegogo.com/projects/senstone-never-miss-a-note-again#/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Indiegogo</a> <em>(prym. red.: kampaniї iz zalučennja koštiv na oboh majdančykah dlja komandy Fedorčuka vyjavylysja vkraj uspišnymy, v bagato raziv pereveršyvšy očikuvannja).</em></p><div id="attachment_532" style="width: 1010px" class="wp-caption alignleft"><img aria-describedby="caption-attachment-532" loading="lazy" class="size-large wp-image-532" src="/wp-content/uploads/2017/04/startap-depo-1024x683.jpg" alt="" width="1000" height="663" /><p id="caption-attachment-532" class="wp-caption-text">Zustrič zibrala povnu zalu u ľvivśkomu Startup Depot</p></div><h4><strong>Jak obraty miž investorśkymy grošyma ta spiľnokoštom</strong></h4><p>Za slovamy Nazara Fedorčuka, obravšy kraudfandyng, komanda majete odrazu bratysja za stvorennja produktu, komunikuvaty z kincevym spožyvačem ta emocijno zalučaty majbutnih korystuvačiv do svogo produktu. A ot zalučennja investycij vymagaje doslidžeń rynku, nišu v jakomu vy zbyrajeteś zajnjaty, ta rynku investoriv — i tam peredbačeno geť inšyj typ komunikaciї iz otočennjam.</p><h4><strong>Pro plany na majbutnje</strong></h4><p>Komanda Senstone zaraz komunikuje iz nyzkoju mejkerśkyh majstereń ta vyrobnykamy, jaki potencijno vypuskatymuť skladovi dlja ğadžetu. Tym, hto dolučyvsja gryvneju čy dolarom do kampaniї, na peršu partiju «kaminčykiv» zalyšylosja čekaty nedovgo: vže naprykinci lita 2017-go prystroї rušať do svoїh peršyh vlasnykiv.</p>

«Pid čas roboty vidijšlo 4 komandy» — Nazar Fedorčuk, CEO Senstone

Golovne, ščo varto znaty pro odyn iz najbiľš obgovorjuvanyh ğadžetiv Ukraїny — u rozpovidi Nazara Fedorčuka

Ukraїna – odna z najbiľš urbanizovanyh kraїn v Jevropi z velykoju kiľkistju naselennja, a vrahovujučy vidkryttja kiľkoh TRC novogo pokolinnja za mynuli 3 roky — vse poperedu

Za ocinkoju dyrektorky departamentu torgoveľnoї neruhomosti Colliers International (Ukraїna) Nataliї Kraveć, zaraz na ukraїnśkomu ritejl-rynku blyźko 90% brendiv pracjujuť za franšyzoju ta/abo je ukraїnśkymy, i lyše blyźko 10% – ce internacionaľni brendy, jaki pracjujuť čerez materynśku kompaniju. Aktyvnyj rozvytok merež tryvatyme u 2017-2018 rokah.
<h4><strong>Hto planuje ekspansiju v Ukraїni</strong></h4>
Aktyvno rozvyvajuťsja taki mižnarodni mereži, jak:
<ul>
 	<li>«Ašan» (kiľkisť isnujučyh magazyniv u cij mereži skladaje 12, kiľkisť zaplanovanyh do vidkryttja (2017-2018 roky) – 5-6);</li>
 	<li>Billa (kiľkisť isnujučyh magazyniv tut – biľše 20, kiľkisť zaplanovanyh do vidkryttja (2017-2018) – 8-10);</li>
 	<li>JYSK (kiľkisť isnujučyh magazyniv mereži – ponad 30, zaplanovanyh do vidkryttja (2017-2018) – 5);</li>
 	<li>Inditex (Zara, Bershka, Pull&amp;Bear, Stradivarius, Lefties, Uterque, Zara Home, Massimo Dutti, Oysho (kiľkisť isnujučyh magazyniv po cyh merežah zakladiv – 59, kiľkisť zaplanovanyh do vidkryttja (2017-2018 roky) – 15-20)).</li>
</ul>
<h4><strong>Jakyj prognoz na najblyžču perspektyvu</strong></h4>
Pry ćomu, v najblyžčij perspektyvi možlyvyj vyhid na rynok vlasnyh magazyniv takyh turećkyh brendiv, jak Collezione, Koton, Flo i DeFacto. Takož, šče kiľka dovgoočikuvanyh mižnarodnyh brendiv predmetno rozgljadajuť vyhid na rynok Ukraїny. Vse ce maje vidbutysja u perspektyvi 2018-2019 rokiv. Za slovamy Nataliї Kraveć, za umovy prodovžennja procesu stabilizaciї polityčnoї ta ekonomičnoї sytuaciї v kraїni, a takož vidsutnosti rizkyh kolyvań kursu gryvni, v najblyžči 3 roky aktyvnyh mižnarodnyh gravciv na rynku torgovoї neruhomosti Ukraїny pobiľšaje. Zalyšylosja trohy začekaty.

<p>Za ocinkoju dyrektorky departamentu torgoveľnoї neruhomosti Colliers International (Ukraїna) Nataliї Kraveć, zaraz na ukraїnśkomu ritejl-rynku blyźko 90% brendiv pracjujuť za franšyzoju ta/abo je ukraїnśkymy, i lyše blyźko 10% – ce internacionaľni brendy, jaki pracjujuť čerez materynśku kompaniju. Aktyvnyj rozvytok merež tryvatyme u 2017-2018 rokah.</p><h4><strong>Hto planuje ekspansiju v Ukraїni</strong></h4><p>Aktyvno rozvyvajuťsja taki mižnarodni mereži, jak:</p><ul><li>«Ašan» (kiľkisť isnujučyh magazyniv u cij mereži skladaje 12, kiľkisť zaplanovanyh do vidkryttja (2017-2018 roky) – 5-6);</li><li>Billa (kiľkisť isnujučyh magazyniv tut – biľše 20, kiľkisť zaplanovanyh do vidkryttja (2017-2018) – 8-10);</li><li>JYSK (kiľkisť isnujučyh magazyniv mereži – ponad 30, zaplanovanyh do vidkryttja (2017-2018) – 5);</li><li>Inditex (Zara, Bershka, Pull&amp;Bear, Stradivarius, Lefties, Uterque, Zara Home, Massimo Dutti, Oysho (kiľkisť isnujučyh magazyniv po cyh merežah zakladiv – 59, kiľkisť zaplanovanyh do vidkryttja (2017-2018 roky) – 15-20)).</li></ul><h4><strong>Jakyj prognoz na najblyžču perspektyvu</strong></h4><p>Pry ćomu, v najblyžčij perspektyvi možlyvyj vyhid na rynok vlasnyh magazyniv takyh turećkyh brendiv, jak Collezione, Koton, Flo i DeFacto. Takož, šče kiľka dovgoočikuvanyh mižnarodnyh brendiv predmetno rozgljadajuť vyhid na rynok Ukraїny. Vse ce maje vidbutysja u perspektyvi 2018-2019 rokiv. Za slovamy Nataliї Kraveć, za umovy prodovžennja procesu stabilizaciї polityčnoї ta ekonomičnoї sytuaciї v kraїni, a takož vidsutnosti rizkyh kolyvań kursu gryvni, v najblyžči 3 roky aktyvnyh mižnarodnyh gravciv na rynku torgovoї neruhomosti Ukraїny pobiľšaje. Zalyšylosja trohy začekaty.</p>

«Ašan», Billa ta JYSK — sered lideriv ukraїnśkogo ritejl-rynku

{:ua}U razi stabilizaciї sytuaciї v Ukraїni v najblyžči roky interes zakordonnyh ritejleriv do ukraїnśkogo rynku bude zrostaty. Jakym stane nacionaľnyj ritejl?{:}

%title% %count(title)%

%sep% %sitename%

%name%, %sitename% %page%

%date% %page% %sep% %sitename%

%sitename% %page% %sep% %sitedesc%

%title% %page% %sep% %sitename%

%pt_plural% Archive %page% %sep% %sitename%

%title% %sep% %sitename%

%searchphrase% %page% %sep% %sitename%

%term% %page% %sep% %sitename%

%term% %sep% %sitename%

Розповідаємо про все, що стосується креативних індустрій України та світу. Розкажіть про власний кейс, прочитайте розповіді зі світу творчих людей та отримайте порцію натхнення. У рубриці ви знайдете цікаві можливості, новини, кейси та розповіді про мистецтво, культуру, книги, цифрові технології у творчості тощо.

Креатив

Ви можете стати спонсором цієї рубрики. Пишіть на <a href="mailto:adv@nachasi.com">adv@nachasi.com</a>.