Novyny

Z 1 sičnja 2018 roku v Ukraїni počnuť dijaty ekologični normy ne nyžče rivnja «Jevro-5» dlja korystuvannja transportnymy zasobamy

<p class="newsHeading">247 deputativ progolosuvaly za zakonoproekt ščodo posylennja adaptacijnoї spromožnosti ta poetapnogo zaprovadžennja v Ukraїni mižnarodnyh ekologičnyh vymog do transportnyh zasobiv.  Na časi diznatysja, jak novi zakonodavči normy dopomožuť obyraty biľš ekologično čysti avtomobili dlja kupivli.</p>

<h4 class="newsHeading"><strong>Meta zakonoproektu</strong></h4>
Osnovnoju metoju zakonoproektu je pidvyščennja rivnja ekologičnosti avtomobiľnogo parku Ukraїny. Ce maje vidbutysja čerez stymuljuvannja rozvytku rynku avtotransportnyh zasobiv ekologičnogo standartu «Jevro-5». Osnovnym zavdannjam zakonoproektu je nadannja možlyvosti adaptaciї vyrobnyctva ta rynku transportnyh zasobiv do poetapnogo zaprovadžennja v našij kraїni vymog ekologičnoї bezpeky. Vony vidpovidajuť mižnarodnym pryrodoohoronnym normam ščodo kolisnyh transportnyh zasobiv. Pro ce jdeťsja u pojasnjuvaľnij zapysci do dokumenta.
<h4><strong>Jaki zminy vidbuduťsja v zakoni</strong></h4>
Zminy vnosjaťsja do Zakonu Ukraїny «Pro dejaki pytannja vvezennja na mytnu terytoriju Ukraїny ta rejestraciї transportnyh zasobiv». Z  1 sičnja 2018 roku avtomobili, ščo buduť vvezeni, vyrobleni ta zarejestrovani na terytoriї Ukraїny ta matymuť vidpovidni dokumenty, jaki pidtverdžujuť, ščo konstrukcija transportnogo zasobu vidpovidaje ekologičnym normam ne nyžče rivnja «Jevro-5». Import zastarilyh modelej bude zaboroneno.

Propusk avtomobiliv na terytoriju Ukraїni dlja viľnogo obigu ta peršoї deržavnoї rejestraciї, a takož vyroblenyh v Ukraїni vidteper vidbuvatymeťsja lyše za umovy їh vidpovidnosti ekologičnym normam ne  nyžče rivnja «Jevro-6» — z 1 sičnja 2020 roku. Do ćogo času vvezennja zastarilyh modelej avtivok maje prypynytysja.

<p class="newsHeading">247 deputativ progolosuvaly za zakonoproekt ščodo posylennja adaptacijnoї spromožnosti ta poetapnogo zaprovadžennja v Ukraїni mižnarodnyh ekologičnyh vymog do transportnyh zasobiv.  Na časi diznatysja, jak novi zakonodavči normy dopomožuť obyraty biľš ekologično čysti avtomobili dlja kupivli.</p><h4 class="newsHeading"><strong>Meta zakonoproektu</strong></h4><p>Osnovnoju metoju zakonoproektu je pidvyščennja rivnja ekologičnosti avtomobiľnogo parku Ukraїny. Ce maje vidbutysja čerez stymuljuvannja rozvytku rynku avtotransportnyh zasobiv ekologičnogo standartu «Jevro-5». Osnovnym zavdannjam zakonoproektu je nadannja možlyvosti adaptaciї vyrobnyctva ta rynku transportnyh zasobiv do poetapnogo zaprovadžennja v našij kraїni vymog ekologičnoї bezpeky. Vony vidpovidajuť mižnarodnym pryrodoohoronnym normam ščodo kolisnyh transportnyh zasobiv. Pro ce jdeťsja u pojasnjuvaľnij zapysci do dokumenta.</p><h4><strong>Jaki zminy vidbuduťsja v zakoni</strong></h4><p>Zminy vnosjaťsja do Zakonu Ukraїny «Pro dejaki pytannja vvezennja na mytnu terytoriju Ukraїny ta rejestraciї transportnyh zasobiv». Z  1 sičnja 2018 roku avtomobili, ščo buduť vvezeni, vyrobleni ta zarejestrovani na terytoriї Ukraїny ta matymuť vidpovidni dokumenty, jaki pidtverdžujuť, ščo konstrukcija transportnogo zasobu vidpovidaje ekologičnym normam ne nyžče rivnja «Jevro-5». Import zastarilyh modelej bude zaboroneno.</p><p>Propusk avtomobiliv na terytoriju Ukraїni dlja viľnogo obigu ta peršoї deržavnoї rejestraciї, a takož vyroblenyh v Ukraїni vidteper vidbuvatymeťsja lyše za umovy їh vidpovidnosti ekologičnym normam ne  nyžče rivnja «Jevro-6» — z 1 sičnja 2020 roku. Do ćogo času vvezennja zastarilyh modelej avtivok maje prypynytysja.</p>

Standarty «Jevro-5» ta «Jevro-6» počnuť dijaty v Ukraїni

{:ua}Koly ukraїnśki avtomobili otrymajuť novi standarty bezpeky «Jevro-5» ta «Jevro-6»?{:}

<p>Z červnja čerez Vinnycju kursuvatyme 7 dodatkovyh potjagiv. Sered osnovnyh naprjamiv — Lviv, Geničeśk, Berdjanśk i Odesa. Pro ce povidomyla golovnyj inžener-tehnolog stanciї vokzal «Vinnycja» Tetjana Berezenśka. Pro jaki zminy informujuť v «Ukrzaliznyci»?
</p>
<h4><strong>Rozklad dodatkovyh poїzdiv «Ukrzaliznyci»</strong></h4>
<ul>
<li>Z 5 červnja počne kursuvaty potjag №187/188 Berdjanśk-Lviv. Vin ruhatymeťsja po neparnyh čyslah do seredyny veresnja.</li>
 	<li>Dodatkovyj potjag №281/293 Geničeśk-Hmeľnyćkyj takož hodytyme po neparnyh čyslah do seredyny veresnja.</li>
 	<li>Po parnyh čyslah kursuvatyme potjag №293/294 Geničeśk-Hmeľnyćkyj.</li>
 	<li>Z 16 červnja do kincja lita ščodenno <a href="https://nachasi.com/2017/05/22/kyyeva-odesy-intersiti/" target="_blank" rel="noopener noreferrer" class=" with_hint_js">їzdytyme Intersiti+<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/05/845-300x200.jpg" />Z Kyjeva do Odesy kursuvatyme dodatkovyj «Intersiti +»</span></a> Odesa-Kyїv №762/761</li>
 	<li>Takož vvely naprjam №256/255 Lviv-Herson</li>
</ul>
Deščo pizniše počnuť kursuvaty šče dvi dodatkovi pary poїzdiv — Černigiv-Herson i Kyїv-Herson. Obydva buduť ity čerez Odesu, ale narazi nemaje rozkladu їhńogo ruhu. Takož pracivnycja «Ukrzaliznyci» povidomyla, ščo vsi potjagy, jaki kursuvaly do ćogo — zalyšylysja v rozkladi ruhu.

<p>Z červnja čerez Vinnycju kursuvatyme 7 dodatkovyh potjagiv. Sered osnovnyh naprjamiv — Lviv, Geničeśk, Berdjanśk i Odesa. Pro ce povidomyla golovnyj inžener-tehnolog stanciї vokzal «Vinnycja» Tetjana Berezenśka. Pro jaki zminy informujuť v «Ukrzaliznyci»?</p><h4><strong>Rozklad dodatkovyh poїzdiv «Ukrzaliznyci»</strong></h4><ul><li>Z 5 červnja počne kursuvaty potjag №187/188 Berdjanśk-Lviv. Vin ruhatymeťsja po neparnyh čyslah do seredyny veresnja.</li><li>Dodatkovyj potjag №281/293 Geničeśk-Hmeľnyćkyj takož hodytyme po neparnyh čyslah do seredyny veresnja.</li><li>Po parnyh čyslah kursuvatyme potjag №293/294 Geničeśk-Hmeľnyćkyj.</li><li>Z 16 červnja do kincja lita ščodenno <a href="/2017/05/22/kyyeva-odesy-intersiti/" target="_blank" rel="noopener noreferrer" class=" with_hint_js">їzdytyme Intersiti+<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2017/05/845-300x200.jpg" />Z Kyjeva do Odesy kursuvatyme dodatkovyj «Intersiti +»</span></a> Odesa-Kyїv №762/761</li><li>Takož vvely naprjam №256/255 Lviv-Herson</li></ul><p>Deščo pizniše počnuť kursuvaty šče dvi dodatkovi pary poїzdiv — Černigiv-Herson i Kyїv-Herson. Obydva buduť ity čerez Odesu, ale narazi nemaje rozkladu їhńogo ruhu. Takož pracivnycja «Ukrzaliznyci» povidomyla, ščo vsi potjagy, jaki kursuvaly do ćogo — zalyšylysja v rozkladi ruhu.</p>

Sered osnovnyh naprjamiv — Lviv, Geničeśk, Berdjanśk i Odesa. Vsi potjagy, jaki kursuvaly do ćogo — zalyšylysja v rozkladi ruhu

Z červnja čerez Vinnycju kursuvatyme 7 dodatkovyh potjagiv. Sered osnovnyh naprjamiv — Lviv, Geničeśk, Berdjanśk i Odesa. Pro ce povidomyla golovnyj inžener-tehnolog stanciї vokzal «Vinnycja» Tetjana Berezenśka. Pro jaki zminy informujuť v «Ukrzaliznyci»?
<h4><strong>Rozklad dodatkovyh poїzdiv «Ukrzaliznyci»</strong></h4>
<ul>
 	<li>Z 5 červnja počne kursuvaty potjag №187/188 Berdjanśk-Lviv. Vin ruhatymeťsja po neparnyh čyslah do seredyny veresnja.</li>
 	<li>Dodatkovyj potjag №281/293 Geničeśk-Hmeľnyćkyj takož hodytyme po neparnyh čyslah do seredyny veresnja.</li>
 	<li>Po parnyh čyslah kursuvatyme potjag №293/294 Geničeśk-Hmeľnyćkyj.</li>
 	<li>Z 16 červnja do kincja lita ščodenno <a href="https://nachasi.com/2017/05/22/kyyeva-odesy-intersiti/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">їzdytyme Intersiti+</a> Odesa-Kyїv №762/761</li>
 	<li>Takož vvely naprjam №256/255 Lviv-Herson</li>
</ul>
Deščo pizniše počnuť kursuvaty šče dvi dodatkovi pary poїzdiv — Černigiv-Herson i Kyїv-Herson. Obydva buduť ity čerez Odesu, ale narazi nemaje rozkladu їhńogo ruhu. Takož pracivnycja «Ukrzaliznyci» povidomyla, ščo vsi potjagy, jaki kursuvaly do ćogo — zalyšylysja v rozkladi ruhu.

<p>Z červnja čerez Vinnycju kursuvatyme 7 dodatkovyh potjagiv. Sered osnovnyh naprjamiv — Lviv, Geničeśk, Berdjanśk i Odesa. Pro ce povidomyla golovnyj inžener-tehnolog stanciї vokzal «Vinnycja» Tetjana Berezenśka. Pro jaki zminy informujuť v «Ukrzaliznyci»?</p><h4><strong>Rozklad dodatkovyh poїzdiv «Ukrzaliznyci»</strong></h4><ul><li>Z 5 červnja počne kursuvaty potjag №187/188 Berdjanśk-Lviv. Vin ruhatymeťsja po neparnyh čyslah do seredyny veresnja.</li><li>Dodatkovyj potjag №281/293 Geničeśk-Hmeľnyćkyj takož hodytyme po neparnyh čyslah do seredyny veresnja.</li><li>Po parnyh čyslah kursuvatyme potjag №293/294 Geničeśk-Hmeľnyćkyj.</li><li>Z 16 červnja do kincja lita ščodenno <a href="/2017/05/22/kyyeva-odesy-intersiti/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">їzdytyme Intersiti+</a> Odesa-Kyїv №762/761</li><li>Takož vvely naprjam №256/255 Lviv-Herson</li></ul><p>Deščo pizniše počnuť kursuvaty šče dvi dodatkovi pary poїzdiv — Černigiv-Herson i Kyїv-Herson. Obydva buduť ity čerez Odesu, ale narazi nemaje rozkladu їhńogo ruhu. Takož pracivnycja «Ukrzaliznyci» povidomyla, ščo vsi potjagy, jaki kursuvaly do ćogo — zalyšylysja v rozkladi ruhu.</p>

V «Ukrzaliznyci» povidomyly pro 7 dodatkovyh potjagiv

{:ua}Sered osnovnyh naprjamiv — Lviv, Geničeśk, Berdjanśk i Odesa. Jaki zminy ta na jakyh maršrutah gotujuť v Ukrzaliznyci? Na časi diznatysja{:}

V bjudžeti mista na zakupivlju vydilyly 10 mln gryveń. Za ci ž groši planujuť prydbaty zarjadnyj prystrij dlja transportu. Dlja togo, ščob maksymaľno vyprobuvaty transport, proїzd u elektrobusah bude bezkoštovnym

V Žytomyrśkij miśkij radi povidomyly pro provedennja tenderu na zakupivlju dvoh elektrobusiv – 8 ta 10 metriv. V bjudžeti mista na zakupivlju vydilyly 10 miľjoniv gryveń. Takož za ci groši planujuť prydbaty zarjadnyj prystrij dlja transportu. Na časi diznatysja biľše pro transportni zminy u Žytomyri.
<h4><strong>Testovi perevezennja u Žytomyri buduť bezkoštovnymy</strong></h4>
Za slovamy miśkogo golovy Žytomyra Sergija Suhomlyna, perši elektrobusy perevozytymuť pasažyriv na bezoplatnij osnovi. Vony možuť proїhaty 150-200 km bez pidzarjadky — ce serednij probig miśkoї maršrutky za odyn deń.

[blockquote_with_author name="Sergij Suhomlyn." position="miśkyj golova Žytomyra" content="Perši elektrobusy buduť pracjuvaty u testovomu režymi. My vyprobujemo їh u miśkyh umovah. Protestujemo їh na pidjomah Žytomyrśkyh mostiv ta u zymovyj period. Dlja togo, ščob їh maksymaľno navantažyty, proїzd u elektrobusah bude bezkoštovnyj."]

<p>V Žytomyrśkij miśkij radi povidomyly pro provedennja tenderu na zakupivlju dvoh elektrobusiv – 8 ta 10 metriv. V bjudžeti mista na zakupivlju vydilyly 10 miľjoniv gryveń. Takož za ci groši planujuť prydbaty zarjadnyj prystrij dlja transportu. Na časi diznatysja biľše pro transportni zminy u Žytomyri.</p><h4><strong>Testovi perevezennja u Žytomyri buduť bezkoštovnymy</strong></h4><p>Za slovamy miśkogo golovy Žytomyra Sergija Suhomlyna, perši elektrobusy perevozytymuť pasažyriv na bezoplatnij osnovi. Vony možuť proїhaty 150-200 km bez pidzarjadky — ce serednij probig miśkoї maršrutky za odyn deń.</p>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>Perši elektrobusy buduť pracjuvaty u testovomu režymi. My vyprobujemo їh u miśkyh umovah. Protestujemo їh na pidjomah Žytomyrśkyh mostiv ta u zymovyj period. Dlja togo, ščob їh maksymaľno navantažyty, proїzd u elektrobusah bude bezkoštovnyj.</p>					<cite>									<span><strong>Sergij Suhomlyn.,</strong></span> miśkyj golova Žytomyra							</cite>			</blockquote>

U Žytomyri prydbajuť elektrobusy

{:ua}V bjudžeti mista na zakupivlju vydilyly 10 miľjoniv gryveń. Dlja togo, ščob vyprobuvaty transport v miśkyh umovah, proїzd bude bezkoštovnym. Ščo ta jak zminyťsja u Žytomyri?{:}

Organizatory urbanistyčno-kuľturnogo proektu «Majsternja mista» pragnuť realizuvaty decentralizaciju v mežah mista iz zalučennjam lokaľnyh mikrogromad. Same tomu, v period z 5 po 16 červnja u Lvovi dijatyme golovnyj paviľjon festyvalju ta po vul. Valova, 18a — ta 5 mobiľnyh paviľjoniv, jaki stanuť platformoju dlja spilkuvannja j obminu dosvidom riznyh rajoniv mista Leva

Jak zaznačaje menedžer Majsterni mista, Marta Gladka, programa ćogoričnoї Majsterni mista skladjeťsja iz iniciatyv, jaki bezposeredńo dofinansovuje proekt abo ž dopomagaje prezentuvaty svoje napracjuvannja čy plany, ščo stosujuťsja pokraščennja žyttja u misti.
<h4><strong>Jaki urbanistyčni proekty pidtrymaje orgkomitet u Lvovi</strong></h4>
Za slovamy organizatoriv, pytannja dofinansuvannja okremyh proektiv vyrišuvalosja za pryncypamy konkursnogo vidboru ta fahovogo ocinjuvannja idej. U 2017 roci «Majsternja mista» nadasť pidtrymku ponad 40 idejam, sprjamovanym na zminy u Lvovi — rezuľtaty cyh peretvoreń prezentuvatymuť u golovnomu paviľjoni zahodu. Oś jak Marta Gladka komentuje plany organizatoriv:

[blockquote_with_author content="Je komandy innovatoriv,jakyh my ciľovo zaprošuvaly do našoї platformy spilkuvannja, — vse zarady dosvidu ta uspišnyh kejsiv, jaki spravdi zminjujuť misto nevelykymy, ale potribnymy krokamy. Napevno, šosta Majsternja maje za ciľ ne tiľky aktyvizuvaty lokaľni gromady, ale j nagološuje na važlyvosti rozvytku takoї sfery jak navkolyšnje seredovyšče, energoooščadnisť, ekologija. Ja vpevnena, ščo ekosvidomisť sučasnyh mistjan — ce zaporuka stalogo peretvorennja mista"]

Organizacijeju proektu raniše opikuvavsja fond GIZ, a teper peredav cju zadaču miśkij radi ta komunaľnij ustanovi «Instytut mista». Osnovnoju metoju proektu je zalučennja gromadśkosti ta gromadśkyh iniciatyv do blagoustroju ta rozvytku mista, zaznačyv predstavnyk GIZ Jurgen Lembke.

[blockquote_with_author name="Natalija Bordun" position="predstavnycja «Instytutu liderstva ta upravlinnja» UKU" content="Lviv’jany jak mistjany stajuť biľš zrilymy dlja togo, ščoby robyty ščoś dlja sebe, svjatkuvaty svoї uspihy i prosto buty razom na ce svjato. Ja pyšajusja, ščo na nas dyvljaťsja i nadyhajuťsja inši mista"]
<h4><strong>Hto realizovuje proekt</strong></h4>
Proekt «Majsternja mista» realizovujuť:
<ul>
 	<li>komandk Instytutu mista za finansovoї pidtrymky proektu «Municypaľnyj rozvytok ta onovlennja staroї častyny mista Lvova» GIZ,</li>
 	<li>Instytut liderstva ta upravlinnja UKU,</li>
 	<li>«Lejpcyźka premija integrovanogo miśkogo rozvytku»,</li>
 	<li>platforma «Tvoje misto».</li>
</ul>
<h4><strong>De možna diznatysja detali</strong></h4>
Dokladnu programu zahodiv v ramkah festyvalju urbanistyčnyh praktyk u Lvovi možna peregljanuty <a href="https://drive.google.com/file/d/0B_RUWFsfA1bsdjNXdmxtaEFOd00/view" target="_blank" rel="noopener noreferrer">za posylannjam</a> abo ž na <a href="http://www.maisterniamista.org.ua/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">oficijnomu sajti</a>.

<p>Jak zaznačaje menedžer Majsterni mista, Marta Gladka, programa ćogoričnoї Majsterni mista skladjeťsja iz iniciatyv, jaki bezposeredńo dofinansovuje proekt abo ž dopomagaje prezentuvaty svoje napracjuvannja čy plany, ščo stosujuťsja pokraščennja žyttja u misti.</p><h4><strong>Jaki urbanistyčni proekty pidtrymaje orgkomitet u Lvovi</strong></h4><p>Za slovamy organizatoriv, pytannja dofinansuvannja okremyh proektiv vyrišuvalosja za pryncypamy konkursnogo vidboru ta fahovogo ocinjuvannja idej. U 2017 roci «Majsternja mista» nadasť pidtrymku ponad 40 idejam, sprjamovanym na zminy u Lvovi — rezuľtaty cyh peretvoreń prezentuvatymuť u golovnomu paviľjoni zahodu. Oś jak Marta Gladka komentuje plany organizatoriv:</p>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>Je komandy innovatoriv,jakyh my ciľovo zaprošuvaly do našoї platformy spilkuvannja, — vse zarady dosvidu ta uspišnyh kejsiv, jaki spravdi zminjujuť misto nevelykymy, ale potribnymy krokamy. Napevno, šosta Majsternja maje za ciľ ne tiľky aktyvizuvaty lokaľni gromady, ale j nagološuje na važlyvosti rozvytku takoї sfery jak navkolyšnje seredovyšče, energoooščadnisť, ekologija. Ja vpevnena, ščo ekosvidomisť sučasnyh mistjan — ce zaporuka stalogo peretvorennja mista</p>			</blockquote><p>Organizacijeju proektu raniše opikuvavsja fond GIZ, a teper peredav cju zadaču miśkij radi ta komunaľnij ustanovi «Instytut mista». Osnovnoju metoju proektu je zalučennja gromadśkosti ta gromadśkyh iniciatyv do blagoustroju ta rozvytku mista, zaznačyv predstavnyk GIZ Jurgen Lembke.</p>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>Lviv’jany jak mistjany stajuť biľš zrilymy dlja togo, ščoby robyty ščoś dlja sebe, svjatkuvaty svoї uspihy i prosto buty razom na ce svjato. Ja pyšajusja, ščo na nas dyvljaťsja i nadyhajuťsja inši mista</p>					<cite>									<span><strong>Natalija Bordun,</strong></span> predstavnycja «Instytutu liderstva ta upravlinnja» UKU							</cite>			</blockquote><h4><strong>Hto realizovuje proekt</strong></h4><p>Proekt «Majsternja mista» realizovujuť:</p><ul><li>komandk Instytutu mista za finansovoї pidtrymky proektu «Municypaľnyj rozvytok ta onovlennja staroї častyny mista Lvova» GIZ,</li><li>Instytut liderstva ta upravlinnja UKU,</li><li>«Lejpcyźka premija integrovanogo miśkogo rozvytku»,</li><li>platforma «Tvoje misto».</li></ul><h4><strong>De možna diznatysja detali</strong></h4><p>Dokladnu programu zahodiv v ramkah festyvalju urbanistyčnyh praktyk u Lvovi možna peregljanuty <a href="https://drive.google.com/file/d/0B_RUWFsfA1bsdjNXdmxtaEFOd00/view" target="_blank" rel="noopener noreferrer">za posylannjam</a> abo ž na <a href="http://www.maisterniamista.org.ua/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">oficijnomu sajti</a>.</p>

U Lvovi vidbuvajeťsja «Majsternja mista»

{:ua}Pro ščo govorytymuť v ramkah festyvalju urban-praktyk ta proektiv u Lvovi? Na časi diznatysja usi podrobyci u materiali za posylannjam{:}

Zaraz 30% terytoriї zooparku ne vykorystovujeťsja, ale pislja rekonstrukciї vidbudeťsja značne zbiľšennja korysnoї plošči. Nova koncepcija peredbačaje zastosuvannja pryncypu geografičnogo zonuvannja

Kyїvśka miśka deržavna administracija vydilyla 200 mln gryveń na provedennja peršoї častyny rekonstrukciї Kyїvśkogo zooparku. Peremožcem tenderu na vykonannja robit stalo TOV «Kyїvśkyj instytut miśkogo cyviľnogo proektuvannja».
<h4><strong>Koncepcija rozvytku zooparku</strong></h4>
Kompanija, jaka mynulorič rozrobyla koncepciju rekonstrukciї, vygrala pravo vykonaty proektni roboty na 28,2 mln gryveń. Vidznačajeťsja, ščo narazi 30% terytoriї, jaku smaje zoopark, ne vykorystovujeťsja, ale pislja rekonstrukciї vidbudeťsja značne zbiľšennja korysnoї plošči. Nova koncepcija peredbačaje zastosuvannja pryncypu geografičnogo zonuvannja. Tut buduť vydileni zony: ekspozycijna, rekreacijna, naukovo-doslidnyćka ta gospodarśka. Perša čerga robit vključaje rekonstrukciju vodno-bolotnyh ugiď, prymatnyka i ponovlennja centraľnoї vhidnoї grupy. Vsja terytorija zoologičnogo parku pislja rekonstrukciї bude dostupna dlja malomobiľnyh grup naselennja. «Kyїvśkyj zoopark» maje namir oblaštuvaty vidkryti voľjery z ogljadovymy majdančykamy zamisť klitok dlja tvaryn.

[blockquote_with_author name=" Oleksandr Spasybko" position="zastupnyk golovy KMDA" content="Onovlenyj zoologičnyj park bude vidpovidaty vsim standartam jevropejśkyh zooparkiv. Rekonstrukcija projde v kiľka čerg. Važlyvo, ščo pid čas rekonstrukciї park prodovžuvatyme pracjuvaty"]

<p>Kyїvśka miśka deržavna administracija vydilyla 200 mln gryveń na provedennja peršoї častyny rekonstrukciї Kyїvśkogo zooparku. Peremožcem tenderu na vykonannja robit stalo TOV «Kyїvśkyj instytut miśkogo cyviľnogo proektuvannja».</p><h4><strong>Koncepcija rozvytku zooparku</strong></h4><p>Kompanija, jaka mynulorič rozrobyla koncepciju rekonstrukciї, vygrala pravo vykonaty proektni roboty na 28,2 mln gryveń. Vidznačajeťsja, ščo narazi 30% terytoriї, jaku smaje zoopark, ne vykorystovujeťsja, ale pislja rekonstrukciї vidbudeťsja značne zbiľšennja korysnoї plošči. Nova koncepcija peredbačaje zastosuvannja pryncypu geografičnogo zonuvannja. Tut buduť vydileni zony: ekspozycijna, rekreacijna, naukovo-doslidnyćka ta gospodarśka. Perša čerga robit vključaje rekonstrukciju vodno-bolotnyh ugiď, prymatnyka i ponovlennja centraľnoї vhidnoї grupy. Vsja terytorija zoologičnogo parku pislja rekonstrukciї bude dostupna dlja malomobiľnyh grup naselennja. «Kyїvśkyj zoopark» maje namir oblaštuvaty vidkryti voľjery z ogljadovymy majdančykamy zamisť klitok dlja tvaryn.</p>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>Onovlenyj zoologičnyj park bude vidpovidaty vsim standartam jevropejśkyh zooparkiv. Rekonstrukcija projde v kiľka čerg. Važlyvo, ščo pid čas rekonstrukciї park prodovžuvatyme pracjuvaty</p>					<cite>									<span><strong> Oleksandr Spasybko,</strong></span> zastupnyk golovy KMDA							</cite>			</blockquote>

Dlja Kyїvśkogo zooparku vydilyly 200 mln grn

{:ua}Pislja rekonstrukciї vidbudeťsja rozšyrennja plošči. U onovlenomu zooparku z'javljaťsja ekspozycijna, rekreacijna, naukovo-doslidnyćka ta gospodarśka zony. {:}

Deputaty pidtrymaly stvorennja zakonodavčogo mehanizmu nevidvorotnosti vidpovidaľnosti za porušennja pravyl zupynky, stojanky ta parkuvannja transportnyh zasobiv. Zaraz vidbuloś golosuvannja u peršomu čytanni

Verhovna Rada pryjnjala v peršomu čytanni <a href="http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/zweb2/webproc4_1?pf3511=60428" target="_blank" rel="noopener noreferrer">zakonoproekt № 5364</a> pro parkovku transportnyh zasobiv, oskiľky isnujuča systema mala značni zakonodavči nedoliky ta ne vidpovidala potrebam učasnykiv dorožńogo ruhu. Na časi diznatysja, jak zminyťsja parkuvannja.
<h4><strong>Dokument peredbačaje:</strong></h4>
<ul>
 	<li>Stvorennja zakonodavčogo mehanizmu nevidvorotnosti vidpovidaľnosti za porušennja pravyl zupynky, stojanky ta tymčasovoї zupynky transportnyh zasobiv šljahom vvedennja foto- i videofiksaciї pravoporušeń.</li>
 	<li>Pošyrennja čynnogo zakonodavčogo mehanizmu prytjagnennja do adminvidpovidaľnosti osib, jaki nesplačujuť vartisť poslug parkuvannja abo parkujuťsja na miscjah dlja invalidiv, ne majučy takogo prava.</li>
 	<li>Obov'jazkove zalyšennja kopiї postanovy čy povidomlennja pro rišennja pro prytjagnennja do adminvidpovidaľnosti za porušennja, zafiksovani v režymi fotozjomky / videozapysu, na lobovomu skli transportnogo zasobu.</li>
 	<li>Nadilennja povnovažennjamy rozgljadu sprav pro administratyvni pravoporušennja ta tymčasovogo zatrymannja transportnogo zasobu inspektoriv z parkuvannja.</li>
 	<li>za nesplatu poslug z korystuvannja vidpovidnymy majdančykamy štraf narahovuvatymeťsja v 20-kratnomu rozmiri.</li>
 	<li>50% znyžky v oplati štrafiv vodiї otrymajuť pry splati protjagom 10 bankivśkyh dniv.</li>
</ul>

<p>Verhovna Rada pryjnjala v peršomu čytanni <a href="http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/zweb2/webproc4_1?pf3511=60428" target="_blank" rel="noopener noreferrer">zakonoproekt № 5364</a> pro parkovku transportnyh zasobiv, oskiľky isnujuča systema mala značni zakonodavči nedoliky ta ne vidpovidala potrebam učasnykiv dorožńogo ruhu. Na časi diznatysja, jak zminyťsja parkuvannja.</p><h4><strong>Dokument peredbačaje:</strong></h4><ul><li>Stvorennja zakonodavčogo mehanizmu nevidvorotnosti vidpovidaľnosti za porušennja pravyl zupynky, stojanky ta tymčasovoї zupynky transportnyh zasobiv šljahom vvedennja foto- i videofiksaciї pravoporušeń.</li><li>Pošyrennja čynnogo zakonodavčogo mehanizmu prytjagnennja do adminvidpovidaľnosti osib, jaki nesplačujuť vartisť poslug parkuvannja abo parkujuťsja na miscjah dlja invalidiv, ne majučy takogo prava.</li><li>Obov&#8217;jazkove zalyšennja kopiї postanovy čy povidomlennja pro rišennja pro prytjagnennja do adminvidpovidaľnosti za porušennja, zafiksovani v režymi fotozjomky / videozapysu, na lobovomu skli transportnogo zasobu.</li><li>Nadilennja povnovažennjamy rozgljadu sprav pro administratyvni pravoporušennja ta tymčasovogo zatrymannja transportnogo zasobu inspektoriv z parkuvannja.</li><li>za nesplatu poslug z korystuvannja vidpovidnymy majdančykamy štraf narahovuvatymeťsja v 20-kratnomu rozmiri.</li><li>50% znyžky v oplati štrafiv vodiї otrymajuť pry splati protjagom 10 bankivśkyh dniv.</li></ul>

Parkuvannja transportu v Ukraїni zminyťsja — novyj zakon

{:ua}Novyj zakonoproekt peredbačaje 50% znyžky vodijam, jaki operatyvno splačuvatymuť štrafy. Na časi diznatysja, jak zminyťsja parkuvannja avtomobiliv v Ukraїni{:}

7 červnja z 11:45 do 14:45 kožen učasnyk zustriči zmože zadaty buď-jake pytannja pro nimećku stolycju čy dijaľnisť očiľnyka Berlinu

7 červnja u Kyjevo-Mogyljanśkij akademiї vidbudeťsja zustrič z čynnym burgomistrom Berlina Mihaelem Mjullerom. 
<h4><strong>Detali zustriči z očiľnykom Berlina</strong></h4>
Mihaeľ Mjuller — nimećkyj polityčnyj dijač, pravljačyj burgomistr nimećkoї stolyci z 11 grudnja 2014 roku. Pislja vyboriv 2011 roku v Berlini, Mjuller buv senatorom miśkogo rozvytku ta navkolyšńogo seredovyšča z 1 grudnja 2011 roku po 2014 rik. Takož Mjuller je členom Komitetu z mižnarodnyh sprav, Komitetu u jevropejśkyh spravah ta Komitetu u spravah kuľtury.

<img class="aligncenter size-full wp-image-4846" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/06/18767841_1404654772961614_6604560926985243645_n.jpg" alt="" width="620" height="310" />

Organizator <a href="https://www.facebook.com/DSG.NaUKMA/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Dt. Studiengang «Deutschland-und Europastudien» an Kiewer Mohyla-Akademie</a> na storinci zustriči u Facebook zaznačaje, ščo kožen učasnyk zmože zadaty buď-jake pytannja pro nimećku stolycju čy dijaľnisť burgomistra.
<h4><strong>Čas i misce provedennja</strong></h4>
Zahid prohodytyme u <a id="u_0_15" class="_5xhk" href="https://www.facebook.com/naukma/">Nacionaľnyj universytet «Kyjevo-Mogyljanśka akademija»</a> z 11:45 do 14:45.

<p>7 červnja u Kyjevo-Mogyljanśkij akademiї vidbudeťsja zustrič z čynnym burgomistrom Berlina Mihaelem Mjullerom. </p><h4><strong>Detali zustriči z očiľnykom Berlina</strong></h4><p>Mihaeľ Mjuller — nimećkyj polityčnyj dijač, pravljačyj burgomistr nimećkoї stolyci z 11 grudnja 2014 roku. Pislja vyboriv 2011 roku v Berlini, Mjuller buv senatorom miśkogo rozvytku ta navkolyšńogo seredovyšča z 1 grudnja 2011 roku po 2014 rik. Takož Mjuller je členom Komitetu z mižnarodnyh sprav, Komitetu u jevropejśkyh spravah ta Komitetu u spravah kuľtury.</p><p><img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-4846" src="/wp-content/uploads/2017/06/18767841_1404654772961614_6604560926985243645_n.jpg" alt="" width="620" height="310" srcset="/wp-content/uploads/2017/06/18767841_1404654772961614_6604560926985243645_n.jpg 620w, /wp-content/uploads/2017/06/18767841_1404654772961614_6604560926985243645_n-300x150.jpg 300w" sizes="(max-width: 620px) 100vw, 620px" /></p><p>Organizator <a href="https://www.facebook.com/DSG.NaUKMA/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Dt. Studiengang «Deutschland-und Europastudien» an Kiewer Mohyla-Akademie</a> na storinci zustriči u Facebook zaznačaje, ščo kožen učasnyk zmože zadaty buď-jake pytannja pro nimećku stolycju čy dijaľnisť burgomistra.</p><h4><strong>Čas i misce provedennja</strong></h4><p>Zahid prohodytyme u <a id="u_0_15" class="_5xhk" href="https://www.facebook.com/naukma/">Nacionaľnyj universytet «Kyjevo-Mogyljanśka akademija»</a> z 11:45 do 14:45.</p>

U NaUKMA vidbudeťsja zustrič z burgomistrom Berlina

{:ua}Unikaľna možlyvisť pospilkuvatysja z tym, hto znaje nimećku praktyku mistobuduvannja. Na časi diznatysja biľše pro zustrič iz burgomistrom Berlina{:}

Podružžja Anke Kŕoner i Devid Bernard i їhnja dońka try roky tomu vyrišyly z’їzdyty do Kytaju na speciaľnomu velosypedi. Ščoroku vony vybyrajuť inšyj maršrut, jakyj nablyžaje їh do mety. Neščodavno vony pobuvaly na Zahodi Ukraїny, a usi vražennja zapysaly u blozi

Gollandśka sim'ja z mista Utreht try roky tomu vyrišyla z’їzdyty do Kytaju na speciaľnomu velosypedi. Ščoroku vony vybyrajuť inšyj maršrut, jakyj nablyžaje їh do mety.  V hodi podoroži podružžja Anke Kŕoner i Devid Bernard pobuvaly na zahodi Ukraїny, a usi vražennja vony zapysaly u blozi. 
<h4><strong>Zahidna Ukraїna očyma gollandciv</strong></h4>
<ul>
 	<li>Na mytnyci anglijśkoju ne govorjať. Je kafe, ale kava tam pogana. Ljudy mahajuť uslid iz nevelykyh poliv. Cerkvy iz zolotymy kupolamy, prekrasni budynky j stari hatky. Žinky v hustkah zi staromodnym bantom na pidboriddi.</li>
 	<li>Rankovyj Lviv, šče ne zatoplenyj turystamy, spravyv velyčezne vražennja! Ljudy dobri j zacikavleni, kava čudova, їža tež. Levy, vsjudy – levy! Ce misto dobre doslidžuvaty pišky.</li>
 	<li>Lviv pozadu. Dorogoju zustričajemo bagato velosypedystiv, biľše, niž zazvyčaj. Vygljadaje, ščo subota v Ukraїni — deń їzdy na velosypedi. Zustričajemo ljudej, vony dyvujuťsja i mahajuť nam, bačymo kurej na fermah, konej i vozy.</li>
 	<li>Na zapravci OKKO kava dobra, ale, na žaľ, malo zdorovyh harčiv. Prjamujemo do Ivano-Frankivśka – universytetśkogo mista, nazvanogo na česť poeta Ivana Franka.</li>
 	<li>Znovu velosyped. Cerkva z kupolamy, avtomobili «Lada», viľno bigajuť sobaky.</li>
 	<li>Kožen deń pislja prybuttja – odne j te ž: jak їhatymemo zavtra? Beremo kartu, prognoz pogody, Google Maps, Garmin i dostupni goteli na booking.com/tripadvisor. Vidpoviď na ce pytannja može zajnjaty dosyť bagato času, ale zagalom my cilkom zadovoleni našym vyborom.</li>
 	<li>Vid Černivciv bagato ne čekaly, ale ce – bomba! Kolyś avstrijśke misto, potim rumunśke, rosijśke, nimećke, rumunśke, teper ukraїnśke. Bačyly bagato garnyh misć, a vvečeri pročytaly, ščo misto vidome svoїm universytetom, jakyj služyv rezydencijeju mytropolytiv.</li>
 	<li>Poperedu Rumunija, proščajemosja z Ukraїnoju. Povezemo z soboju tepli sviži spogady pro cju osoblyvu zemlju. Tut nebagato horošyh dorig, ale ja znajšov ščoś osoblyve, čogo biľše nide nema. Krim togo, ljudy, zdajeťsja, nastiľky ž dobri, jak i krasyvi.</li>
</ul>

<p>Gollandśka sim&#8217;ja z mista Utreht try roky tomu vyrišyla z’їzdyty do Kytaju na speciaľnomu velosypedi. Ščoroku vony vybyrajuť inšyj maršrut, jakyj nablyžaje їh do mety.  V hodi podoroži podružžja Anke Kŕoner i Devid Bernard pobuvaly na zahodi Ukraїny, a usi vražennja vony zapysaly u blozi. </p><h4><strong>Zahidna Ukraїna očyma gollandciv</strong></h4><ul><li>Na mytnyci anglijśkoju ne govorjať. Je kafe, ale kava tam pogana. Ljudy mahajuť uslid iz nevelykyh poliv. Cerkvy iz zolotymy kupolamy, prekrasni budynky j stari hatky. Žinky v hustkah zi staromodnym bantom na pidboriddi.</li><li>Rankovyj Lviv, šče ne zatoplenyj turystamy, spravyv velyčezne vražennja! Ljudy dobri j zacikavleni, kava čudova, їža tež. Levy, vsjudy – levy! Ce misto dobre doslidžuvaty pišky.</li><li>Lviv pozadu. Dorogoju zustričajemo bagato velosypedystiv, biľše, niž zazvyčaj. Vygljadaje, ščo subota v Ukraїni — deń їzdy na velosypedi. Zustričajemo ljudej, vony dyvujuťsja i mahajuť nam, bačymo kurej na fermah, konej i vozy.</li><li>Na zapravci OKKO kava dobra, ale, na žaľ, malo zdorovyh harčiv. Prjamujemo do Ivano-Frankivśka – universytetśkogo mista, nazvanogo na česť poeta Ivana Franka.</li><li>Znovu velosyped. Cerkva z kupolamy, avtomobili «Lada», viľno bigajuť sobaky.</li><li>Kožen deń pislja prybuttja – odne j te ž: jak їhatymemo zavtra? Beremo kartu, prognoz pogody, Google Maps, Garmin i dostupni goteli na booking.com/tripadvisor. Vidpoviď na ce pytannja može zajnjaty dosyť bagato času, ale zagalom my cilkom zadovoleni našym vyborom.</li><li>Vid Černivciv bagato ne čekaly, ale ce – bomba! Kolyś avstrijśke misto, potim rumunśke, rosijśke, nimećke, rumunśke, teper ukraїnśke. Bačyly bagato garnyh misć, a vvečeri pročytaly, ščo misto vidome svoїm universytetom, jakyj služyv rezydencijeju mytropolytiv.</li><li>Poperedu Rumunija, proščajemosja z Ukraїnoju. Povezemo z soboju tepli sviži spogady pro cju osoblyvu zemlju. Tut nebagato horošyh dorig, ale ja znajšov ščoś osoblyve, čogo biľše nide nema. Krim togo, ljudy, zdajeťsja, nastiľky ž dobri, jak i krasyvi.</li></ul>

Gollandci peretnuly Zahidnu Ukraїnu na velosypedah

{:ua}«Ljudy mahajuť uslid, cerkvy iz zolotymy kupolamy, prekrasni budynky j stari hatky». Jaki šče vražennja zalyšylysja pislja podoroži v Ukraїnu u gollandśkogo podružžja?{:}

Kartky

Drugyj deń v ukraїnśkomu segmenti Facebook tryvaje flešmob iz geštegom #vymagaju_medreformu. Jogo iniciatorkoju stala v.o. Ministra ohorony zdorov’ja Uljana Suprun. Meta — pryvernuty uvagu urjadu ta deputatśkogo korpusu do potreby reformuvannja medyčnoї galuzi v Ukraїni

Reformuvannja medyčnoї galuzi davno na časi. Z odnogo boku, v nas dosi nominaľno deklarujeťsja bezoplatnisť nadannja medyčnyh poslug. Z inšogo — jakisť ta operatyvnisť bezkoštovnogo likuvannja zalyšaje bažaty kraščogo. Ukraїnśki korystuvači sociaľnyh merež namagajuťsja pryvernuty uvagu likariv, deputativ ta žurnalistiv do problemy medyčnoї galuzi v peršu čergu z boku pacijentiv.
<h4><strong>Z čogo vse počalosja</strong></h4>
Startovym krokom stav post v.o. Ministra ohorony zdorov’ja Uljany Suprun. Vona nagološuje na potrebi pryjnjattja zakoniv, ščo vidkryjuť dostup do sučasnyh sposobiv nadannja medyčnoї dopomogy, usunuť korupcijni shemy zakupivli likiv ta spryjatymuť perevedennju medyčnoї dopomogy na strahovu osnovu.

<a href="https://www.facebook.com/ulanasuprun/posts/1918934511724440:0" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><img class="aligncenter wp-image-4626 size-full" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/06/Screen-Shot-2017-06-06-at-11.51.30-AM.png" alt="" width="439" height="541" /></a>
<h4><strong>Čomu golos pacijenta važlyvyj</strong></h4>
Zaraz v ukraїnśkomu parlamenti na rozgljadi znahodjaťsja odrazu 4 zakonoproekty — pryjnjattja їh u peršu čergu pozbavyť pacijentiv vid zvolikań, potreby davaty habari ta bukvaľno «vyprošuvaty» nadannja medyčnoї dopomogy u osoblyvo skladnyh čy vartisnyh vypadkah terapiї ta operatyvnogo likuvannja. Likari nagološujuť postijno na nyźkomu finansuvannja, brakovi zarplat ugaluzi ta nekvalifikovanyh kadrah — natomisť poky ščo nihto ne hotiv zvernuty uvagu same na toj fakt, ščo centrom procesu likuvannja je pacijent, a ne likar, tomu j reformuvannja medyčnoї galuzi maje vidbuvatysja nasampered z fokusom na pacijentiv ta їhni potreby. Rozgljad zakonoproektiv u sesijnij zali maje vidbutysja śogodni, 6 červnja 2017-go.

<a href="https://www.facebook.com/primachenkoonline/posts/1280058212048411" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><img class="aligncenter wp-image-4628 size-full" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/06/Screen-Shot-2017-06-06-at-11.52.57-AM.png" alt="" width="442" height="497" /></a>
<h4><strong>Jaki posty dominujuť v ramkah flešmobu</strong></h4>
Zdebiľšogo ozvučujuťsja vypadky dači habariv, nevstanovlennja pravdyvyh diagnoziv ta likarśkogo svavillja na riznomu rivni — poodynokymy je istoriї pro te, jak likari vse-taky rjatujuť žyttja u neprostyh umovah ta jak їm samym dovodyťsja skladno čerez sytuaciju, ščo sklalasja. Istyna jak zavždy — deś poseredyni. Jakščo vy hočete dolučytysja do publičnyh vymog gromadśkosti ščodo reformuvannja medycyny v Ukraїni, same čas napysaty istoriju pro medycynu iz vlasnogo dosvidu — ta opublikuvaty її na svoїj storinci u Facebook iz tegom #vymagaju_medreformu.
<h4><strong>Jak pidtrymaty medyčnu reformu v Ukraїni</strong></h4>
Istoriї — ce dobre, ale dijaty zavždy korysniše. Oś korotka instrukcija dlja tyh, hto spravdi hoče vplynuty na sytuaciju iz rozgljadom zakonoproektiv ščodo reformuvannja medycyny v Ukraїni za jevropejśkymy standartamy:
<ul>
 	<li>Jakščo vy — narodnyj deputat Verhovnoї Rady, progolosujte za urjadovi zakonoproekty, ščob narešti zapustyty medyčnu reformu.</li>
 	<li>Jakščo vy — vyboreć, napyšiť lysta narodnomu deputatu vid svogo okrugu z prohannjam pidtrymaty medyčnu reformu ta progolosuvaty urjadovi zakonoproekty. Jak ce zrobyty, diznavajtesja <a href="http://goo.gl/d7kbXS" target="_blank" rel="noopener noreferrer">za posylannjam</a>.</li>
 	<li>Jakščo vy ne znajete, hto vaš deputat-mažorytarnyk, peregljańte <a href="https://goo.gl/AKvfGn" target="_blank" rel="noopener noreferrer">povnyj spysok</a> takyh deputativ.</li>
 	<li>Znimiť video na pidtrymku medyčnoї reformy abo zrobiť post. Kožen z nas maje dosvid vzajemodiї z isnujučoju systemoju ohorony zdorov'ja. Rozkažiť svoju istoriju ta podiliťsja z druzjamy informacijeju pro te, ščo teper je možlyvisť kardynaľno zminyty sytuaciju. Linky <a href="https://www.facebook.com/supportmedreforminua/?ref=page_internal" target="_blank" rel="noopener noreferrer">nadsylajte na storinku iniciatyvy</a>.</li>
 	<li>Nadrukujte lystivky z informacijeju pro te, ščo same peredbačaje medyčna reforma ta rozpovsjuďte sered susidiv, koleg, znajomyh — zavantažyty materialy dlja rozdruku možna <a href="http://goo.gl/7U7RZS" target="_blank" rel="noopener noreferrer">za cym posylannjam</a>.</li>
</ul>
Dlja togo, ščoby buty v kursi vsih zmin, <a href="http://eepurl.com/cv9aDb" target="_blank" rel="noopener noreferrer">pidpyšiťsja na dajdžest</a> medyčnoї reformy vid Ministerstva ohorony zdorov’ja, ščob otrymuvaty dostovirnu informaciju pro prohodžennja zakonoproektiv. Takož možna dolučytysja <a href="http://telegram.me/healthyukraine" target="_blank" rel="noopener noreferrer">do oficijnogo Telegram-kanalu</a> MOZ Ukraїny, ščoby otrymuvaty najvažlyviši novyny pro zminy v ohoroni zdorov’ja.

<p>Reformuvannja medyčnoї galuzi davno na časi. Z odnogo boku, v nas dosi nominaľno deklarujeťsja bezoplatnisť nadannja medyčnyh poslug. Z inšogo — jakisť ta operatyvnisť bezkoštovnogo likuvannja zalyšaje bažaty kraščogo. Ukraїnśki korystuvači sociaľnyh merež namagajuťsja pryvernuty uvagu likariv, deputativ ta žurnalistiv do problemy medyčnoї galuzi v peršu čergu z boku pacijentiv.</p><h4><strong>Z čogo vse počalosja</strong></h4><p>Startovym krokom stav post v.o. Ministra ohorony zdorov’ja Uljany Suprun. Vona nagološuje na potrebi pryjnjattja zakoniv, ščo vidkryjuť dostup do sučasnyh sposobiv nadannja medyčnoї dopomogy, usunuť korupcijni shemy zakupivli likiv ta spryjatymuť perevedennju medyčnoї dopomogy na strahovu osnovu.</p><p><a href="https://www.facebook.com/ulanasuprun/posts/1918934511724440:0" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><img loading="lazy" class="aligncenter wp-image-4626 size-full" src="/wp-content/uploads/2017/06/Screen-Shot-2017-06-06-at-11.51.30-AM.png" alt="" width="439" height="541" srcset="/wp-content/uploads/2017/06/Screen-Shot-2017-06-06-at-11.51.30-AM.png 439w, /wp-content/uploads/2017/06/Screen-Shot-2017-06-06-at-11.51.30-AM-243x300.png 243w" sizes="(max-width: 439px) 100vw, 439px" /></a></p><h4><strong>Čomu golos pacijenta važlyvyj</strong></h4><p>Zaraz v ukraїnśkomu parlamenti na rozgljadi znahodjaťsja odrazu 4 zakonoproekty — pryjnjattja їh u peršu čergu pozbavyť pacijentiv vid zvolikań, potreby davaty habari ta bukvaľno «vyprošuvaty» nadannja medyčnoї dopomogy u osoblyvo skladnyh čy vartisnyh vypadkah terapiї ta operatyvnogo likuvannja. Likari nagološujuť postijno na nyźkomu finansuvannja, brakovi zarplat ugaluzi ta nekvalifikovanyh kadrah — natomisť poky ščo nihto ne hotiv zvernuty uvagu same na toj fakt, ščo centrom procesu likuvannja je pacijent, a ne likar, tomu j reformuvannja medyčnoї galuzi maje vidbuvatysja nasampered z fokusom na pacijentiv ta їhni potreby. Rozgljad zakonoproektiv u sesijnij zali maje vidbutysja śogodni, 6 červnja 2017-go.</p><p><a href="https://www.facebook.com/primachenkoonline/posts/1280058212048411" target="_blank" rel="noopener noreferrer"><img loading="lazy" class="aligncenter wp-image-4628 size-full" src="/wp-content/uploads/2017/06/Screen-Shot-2017-06-06-at-11.52.57-AM.png" alt="" width="442" height="497" srcset="/wp-content/uploads/2017/06/Screen-Shot-2017-06-06-at-11.52.57-AM.png 442w, /wp-content/uploads/2017/06/Screen-Shot-2017-06-06-at-11.52.57-AM-267x300.png 267w" sizes="(max-width: 442px) 100vw, 442px" /></a></p><h4><strong>Jaki posty dominujuť v ramkah flešmobu</strong></h4><p>Zdebiľšogo ozvučujuťsja vypadky dači habariv, nevstanovlennja pravdyvyh diagnoziv ta likarśkogo svavillja na riznomu rivni — poodynokymy je istoriї pro te, jak likari vse-taky rjatujuť žyttja u neprostyh umovah ta jak їm samym dovodyťsja skladno čerez sytuaciju, ščo sklalasja. Istyna jak zavždy — deś poseredyni. Jakščo vy hočete dolučytysja do publičnyh vymog gromadśkosti ščodo reformuvannja medycyny v Ukraїni, same čas napysaty istoriju pro medycynu iz vlasnogo dosvidu — ta opublikuvaty її na svoїj storinci u Facebook iz tegom #vymagaju_medreformu.</p><h4><strong>Jak pidtrymaty medyčnu reformu v Ukraїni</strong></h4><p>Istoriї — ce dobre, ale dijaty zavždy korysniše. Oś korotka instrukcija dlja tyh, hto spravdi hoče vplynuty na sytuaciju iz rozgljadom zakonoproektiv ščodo reformuvannja medycyny v Ukraїni za jevropejśkymy standartamy:</p><ul><li>Jakščo vy — narodnyj deputat Verhovnoї Rady, progolosujte za urjadovi zakonoproekty, ščob narešti zapustyty medyčnu reformu.</li><li>Jakščo vy — vyboreć, napyšiť lysta narodnomu deputatu vid svogo okrugu z prohannjam pidtrymaty medyčnu reformu ta progolosuvaty urjadovi zakonoproekty. Jak ce zrobyty, diznavajtesja <a href="http://goo.gl/d7kbXS" target="_blank" rel="noopener noreferrer">za posylannjam</a>.</li><li>Jakščo vy ne znajete, hto vaš deputat-mažorytarnyk, peregljańte <a href="https://goo.gl/AKvfGn" target="_blank" rel="noopener noreferrer">povnyj spysok</a> takyh deputativ.</li><li>Znimiť video na pidtrymku medyčnoї reformy abo zrobiť post. Kožen z nas maje dosvid vzajemodiї z isnujučoju systemoju ohorony zdorov&#8217;ja. Rozkažiť svoju istoriju ta podiliťsja z druzjamy informacijeju pro te, ščo teper je možlyvisť kardynaľno zminyty sytuaciju. Linky <a href="https://www.facebook.com/supportmedreforminua/?ref=page_internal" target="_blank" rel="noopener noreferrer">nadsylajte na storinku iniciatyvy</a>.</li><li>Nadrukujte lystivky z informacijeju pro te, ščo same peredbačaje medyčna reforma ta rozpovsjuďte sered susidiv, koleg, znajomyh — zavantažyty materialy dlja rozdruku možna <a href="http://goo.gl/7U7RZS" target="_blank" rel="noopener noreferrer">za cym posylannjam</a>.</li></ul><p>Dlja togo, ščoby buty v kursi vsih zmin, <a href="http://eepurl.com/cv9aDb" target="_blank" rel="noopener noreferrer">pidpyšiťsja na dajdžest</a> medyčnoї reformy vid Ministerstva ohorony zdorov’ja, ščob otrymuvaty dostovirnu informaciju pro prohodžennja zakonoproektiv. Takož možna dolučytysja <a href="http://telegram.me/healthyukraine" target="_blank" rel="noopener noreferrer">do oficijnogo Telegram-kanalu</a> MOZ Ukraїny, ščoby otrymuvaty najvažlyviši novyny pro zminy v ohoroni zdorov’ja.</p>

Ščo take flešmob #vymagaju_medreformu i čomu ce važlyvo

{:ua}Jak možna pidtrymaty vymogy ščodo medyčnoї reformy ta jakisnogo likuvannja v Ukraїni?{:}

<p>Neščodavno my pysaly pro te, ščo u stolyci <a href="https://nachasi.com/2017/05/19/new-road/" target="_blank" rel="noopener noreferrer" class=" with_hint_js">obraly proekt<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/05/Snymok-300x200.png" />U stolyci znesuť «Biľšovyk» i pobudujuť Šuljavśkyj šljahoprovid</span></a> budivnyctva novoї avtomobiľnoї rozv’jazky na misci Šuljavśkogo šljahoprovodu. Vse ž, kyjany <a href="https://petition.kievcity.gov.ua/petition/?pid=6240&icf=1&sms=1" target="_blank" rel="noopener noreferrer">prosjať miśku vladu</a> rozgljanuty proekt tryrivnevoї rozv’jazky z reversnym rozpodiľčym kiľcem.
</p>
<h4><strong>Osoblyvosti tryrivnevogo proektu</strong></h4>
Sproektuvav rozv'jazku inžener i fahiveć z transportnoї infrastruktury <a href="https://www.facebook.com/victor.petruk.9/posts/1583606731695531" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Viktor Petruk</a>. Kyjany vvažajuť, ščo vona ideaľno «vpysujeťsja» na Šuljavku i znosyty korpus «Biľšovyka» ne treba. Takož zaproponovana rozv'jazka:
<ul>
<li>može podaruvaty Šuljavci dva skvery;</li>
 	<li>maje najvyšču propusknu zdatnisť v porivnjanni z inšymy variantamy;</li>
 	<li>vlaštovana tak, ščo transport može rozmynutysja vidpovidno do pravyl dorožńogo ruhu;</li>
 	<li>maje najmenšu kiľkisť konfliktnyh vuzliv dlja transportu — naviť velosypedysty її buduť proїždžaty bez problem;</li>
 	<li>zajmaje najmenšu terytoriju z usih zaproponovanyh.</li>
</ul>
<img class="aligncenter wp-image-4401 size-full" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/06/18814028_10212646865827459_6450494939703983865_n.jpg" alt="" width="707" height="486">

Inžener ne lyše namaljuvav proekt, a i vyprobuvav jogo v reaľnomu časi i prostori v aeroportu «Žuljany», de 50 avtomobilistiv, motocyklistiv i velosypedystiv їzdyly za namaľovanoju shemoju na zlitnij smuzi — i dyvuvalysja prostoti i logičnosti procesu.

Proekt pidtrymaly vže ponad 7980 osib. Detaľniše pro vsi možlyvosti zaproponovanogo proektu možna diznatysja <a href="https://www.facebook.com/groups/226693867830236/?fref=mentions" target="_blank" rel="noopener noreferrer">v Facebook-grupi</a>.

<p>Neščodavno my pysaly pro te, ščo u stolyci <a href="/2017/05/19/new-road/" target="_blank" rel="noopener noreferrer" class=" with_hint_js">obraly proekt<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2017/05/Snymok-300x200.png" />U stolyci znesuť «Biľšovyk» i pobudujuť Šuljavśkyj šljahoprovid</span></a> budivnyctva novoї avtomobiľnoї rozv’jazky na misci Šuljavśkogo šljahoprovodu. Vse ž, kyjany <a href="https://petition.kievcity.gov.ua/petition/?pid=6240&#038;icf=1&#038;sms=1" target="_blank" rel="noopener noreferrer">prosjať miśku vladu</a> rozgljanuty proekt tryrivnevoї rozv’jazky z reversnym rozpodiľčym kiľcem.</p><h4><strong>Osoblyvosti tryrivnevogo proektu</strong></h4><p>Sproektuvav rozv&#8217;jazku inžener i fahiveć z transportnoї infrastruktury <a href="https://www.facebook.com/victor.petruk.9/posts/1583606731695531" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Viktor Petruk</a>. Kyjany vvažajuť, ščo vona ideaľno «vpysujeťsja» na Šuljavku i znosyty korpus «Biľšovyka» ne treba. Takož zaproponovana rozv&#8217;jazka:</p><ul><li>može podaruvaty Šuljavci dva skvery;</li><li>maje najvyšču propusknu zdatnisť v porivnjanni z inšymy variantamy;</li><li>vlaštovana tak, ščo transport može rozmynutysja vidpovidno do pravyl dorožńogo ruhu;</li><li>maje najmenšu kiľkisť konfliktnyh vuzliv dlja transportu — naviť velosypedysty її buduť proїždžaty bez problem;</li><li>zajmaje najmenšu terytoriju z usih zaproponovanyh.</li></ul><p><img loading="lazy" class="aligncenter wp-image-4401 size-full" src="/wp-content/uploads/2017/06/18814028_10212646865827459_6450494939703983865_n.jpg" alt="" width="707" height="486" srcset="/wp-content/uploads/2017/06/18814028_10212646865827459_6450494939703983865_n.jpg 707w, /wp-content/uploads/2017/06/18814028_10212646865827459_6450494939703983865_n-300x206.jpg 300w, /wp-content/uploads/2017/06/18814028_10212646865827459_6450494939703983865_n-650x447.jpg 650w" sizes="(max-width: 707px) 100vw, 707px" /></p><p>Inžener ne lyše namaljuvav proekt, a i vyprobuvav jogo v reaľnomu časi i prostori v aeroportu «Žuljany», de 50 avtomobilistiv, motocyklistiv i velosypedystiv їzdyly za namaľovanoju shemoju na zlitnij smuzi — i dyvuvalysja prostoti i logičnosti procesu.</p><p>Proekt pidtrymaly vže ponad 7980 osib. Detaľniše pro vsi možlyvosti zaproponovanogo proektu možna diznatysja <a href="https://www.facebook.com/groups/226693867830236/?fref=mentions" target="_blank" rel="noopener noreferrer">v Facebook-grupi</a>.</p>

Žyteli stolyci prosjať miśku vladu rozgljanuty proekt tryrivnevoї rozv’jazky z reversnym rozpodiľčym kiľcem. Ljudy vvažajuť, ščo vona ideaľno «vpysujeťsja» na Šuljavku i <a href="https://nachasi.com/2017/05/19/new-road/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">znosyty korpus «Biľšovyka»</a> ne potribno

Neščodavno my pysaly pro te, ščo u stolyci <a href="https://nachasi.com/2017/05/19/new-road/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">obraly proekt</a> budivnyctva novoї avtomobiľnoї rozv’jazky na misci Šuljavśkogo šljahoprovodu. Vse ž, kyjany <a href="https://petition.kievcity.gov.ua/petition/?pid=6240&amp;icf=1&amp;sms=1" target="_blank" rel="noopener noreferrer">prosjať miśku vladu</a> rozgljanuty proekt tryrivnevoї rozv’jazky z reversnym rozpodiľčym kiľcem.
<h4><strong>Osoblyvosti tryrivnevogo proektu</strong></h4>
Sproektuvav rozv'jazku inžener i fahiveć z transportnoї infrastruktury <a href="https://www.facebook.com/victor.petruk.9/posts/1583606731695531" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Viktor Petruk</a>. Kyjany vvažajuť, ščo vona ideaľno «vpysujeťsja» na Šuljavku i znosyty korpus «Biľšovyka» ne treba. Takož zaproponovana rozv'jazka:
<ul>
 	<li>može podaruvaty Šuljavci dva skvery;</li>
 	<li>maje najvyšču propusknu zdatnisť v porivnjanni z inšymy variantamy;</li>
 	<li>vlaštovana tak, ščo transport može rozmynutysja vidpovidno do pravyl dorožńogo ruhu;</li>
 	<li>maje najmenšu kiľkisť konfliktnyh vuzliv dlja transportu — naviť velosypedysty її buduť proїždžaty bez problem;</li>
 	<li>zajmaje najmenšu terytoriju z usih zaproponovanyh.</li>
</ul>
<img class="aligncenter wp-image-4401 size-full" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/06/18814028_10212646865827459_6450494939703983865_n.jpg" alt="" width="707" height="486" />

Inžener ne lyše namaljuvav proekt, a i vyprobuvav jogo v reaľnomu časi i prostori v aeroportu «Žuljany», de 50 avtomobilistiv, motocyklistiv i velosypedystiv їzdyly za namaľovanoju shemoju na zlitnij smuzi — i dyvuvalysja prostoti i logičnosti procesu.

Proekt pidtrymaly vže ponad 7980 osib. Detaľniše pro vsi možlyvosti zaproponovanogo proektu možna diznatysja <a href="https://www.facebook.com/groups/226693867830236/?fref=mentions" target="_blank" rel="noopener noreferrer">v Facebook-grupi</a>.

<p>Neščodavno my pysaly pro te, ščo u stolyci <a href="/2017/05/19/new-road/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">obraly proekt</a> budivnyctva novoї avtomobiľnoї rozv’jazky na misci Šuljavśkogo šljahoprovodu. Vse ž, kyjany <a href="https://petition.kievcity.gov.ua/petition/?pid=6240&amp;icf=1&amp;sms=1" target="_blank" rel="noopener noreferrer">prosjať miśku vladu</a> rozgljanuty proekt tryrivnevoї rozv’jazky z reversnym rozpodiľčym kiľcem.</p><h4><strong>Osoblyvosti tryrivnevogo proektu</strong></h4><p>Sproektuvav rozv&#8217;jazku inžener i fahiveć z transportnoї infrastruktury <a href="https://www.facebook.com/victor.petruk.9/posts/1583606731695531" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Viktor Petruk</a>. Kyjany vvažajuť, ščo vona ideaľno «vpysujeťsja» na Šuljavku i znosyty korpus «Biľšovyka» ne treba. Takož zaproponovana rozv&#8217;jazka:</p><ul><li>može podaruvaty Šuljavci dva skvery;</li><li>maje najvyšču propusknu zdatnisť v porivnjanni z inšymy variantamy;</li><li>vlaštovana tak, ščo transport može rozmynutysja vidpovidno do pravyl dorožńogo ruhu;</li><li>maje najmenšu kiľkisť konfliktnyh vuzliv dlja transportu — naviť velosypedysty її buduť proїždžaty bez problem;</li><li>zajmaje najmenšu terytoriju z usih zaproponovanyh.</li></ul><p><img loading="lazy" class="aligncenter wp-image-4401 size-full" src="/wp-content/uploads/2017/06/18814028_10212646865827459_6450494939703983865_n.jpg" alt="" width="707" height="486" srcset="/wp-content/uploads/2017/06/18814028_10212646865827459_6450494939703983865_n.jpg 707w, /wp-content/uploads/2017/06/18814028_10212646865827459_6450494939703983865_n-300x206.jpg 300w, /wp-content/uploads/2017/06/18814028_10212646865827459_6450494939703983865_n-650x447.jpg 650w" sizes="(max-width: 707px) 100vw, 707px" /></p><p>Inžener ne lyše namaljuvav proekt, a i vyprobuvav jogo v reaľnomu časi i prostori v aeroportu «Žuljany», de 50 avtomobilistiv, motocyklistiv i velosypedystiv їzdyly za namaľovanoju shemoju na zlitnij smuzi — i dyvuvalysja prostoti i logičnosti procesu.</p><p>Proekt pidtrymaly vže ponad 7980 osib. Detaľniše pro vsi možlyvosti zaproponovanogo proektu možna diznatysja <a href="https://www.facebook.com/groups/226693867830236/?fref=mentions" target="_blank" rel="noopener noreferrer">v Facebook-grupi</a>.</p>

Kyjany proponujuť pidtrymaty proekt rozv’jazky na Šuljavci

{:ua}Ne zvažajučy na te, ščo u Kyjevi vže obraly proekt novogo šljahoprovodu na Šuljavci, gorodjany aktyvno pidtrymaly proekt Viktora Petruka. Na časi diznatysja pro proekt, jakyj vpodobaly kyjany{:}

Prezydent Ukraїny pidpysav Zakon, zgidno jakogo možna pryvatyzuvaty žytlo u gurtožytku. Staty vlasnykom žytlovoї plošči možna za umovy, jakščo osoba prožyla tam ne menše 5 rokiv

Prezydent Ukraїny pidpysav Zakon, zgidno jakogo možna pryvatyzuvaty žytlo u gurtožytku. Sfera diї dokumentu pošyrjujeťsja na gromadjan ta členiv їhnih simej, jaki ne majuť vlasnogo žytla, ne vykorystaly pravo na bezoplatnu pryvatyzaciju deržavnogo žytlovogo fondu, a takož faktyčno prožyvajuť u takyh budynkah protjagom tryvalogo času.
<h4><strong>Jak zastosovuvatymeťsja novyj zakon</strong></h4>
Zakon reguljuje pytannja ščodo osoblyvostej zabezpečennja konstytucijnogo prava na žytlo gromadjan. Pryvatyzuvaty žytlovu plošču možna za umovy, jakščo osoba prožyla tam ne menše 5 rokiv. Takož u meškancja za dokumentamy ne maje buty inšogo žytla. Dlja procedury pryvatyzaciї osobi neobhidno maty order, za jakym ukladalasja ugoda pro orendu prymiščennja. Takož gurtožytok maje naležaty terytoriaľnij gromadi.
<h4><strong>Na kogo ne pošyrjujeťsja zakon pro žytlo u gurtožytku:</strong></h4>
<ul>
 	<li>Meškanciv, ščo prožyvajuť u gurtožytkah u zv’jazku z navčannjam čy pidvyščennjam kvalifikaciї u navčaľnyh zakladah ta u zv’jazku z robotoju (služboju) za kontraktom;</li>
 	<li>meškajuť u gurtožytku, ale ne perebuvaly (ne perebuvajuť) u trudovyh vidnosynah z pidpryjemstvom, jake nadalo žytlo;</li>
 	<li>meškajuť u gurtožytku bez pravovyh pidstav.</li>
</ul>

<p>Prezydent Ukraїny pidpysav Zakon, zgidno jakogo možna pryvatyzuvaty žytlo u gurtožytku. Sfera diї dokumentu pošyrjujeťsja na gromadjan ta členiv їhnih simej, jaki ne majuť vlasnogo žytla, ne vykorystaly pravo na bezoplatnu pryvatyzaciju deržavnogo žytlovogo fondu, a takož faktyčno prožyvajuť u takyh budynkah protjagom tryvalogo času.</p><h4><strong>Jak zastosovuvatymeťsja novyj zakon</strong></h4><p>Zakon reguljuje pytannja ščodo osoblyvostej zabezpečennja konstytucijnogo prava na žytlo gromadjan. Pryvatyzuvaty žytlovu plošču možna za umovy, jakščo osoba prožyla tam ne menše 5 rokiv. Takož u meškancja za dokumentamy ne maje buty inšogo žytla. Dlja procedury pryvatyzaciї osobi neobhidno maty order, za jakym ukladalasja ugoda pro orendu prymiščennja. Takož gurtožytok maje naležaty terytoriaľnij gromadi.</p><h4><strong>Na kogo ne pošyrjujeťsja zakon pro žytlo u gurtožytku:</strong></h4><ul><li>Meškanciv, ščo prožyvajuť u gurtožytkah u zv’jazku z navčannjam čy pidvyščennjam kvalifikaciї u navčaľnyh zakladah ta u zv’jazku z robotoju (služboju) za kontraktom;</li><li>meškajuť u gurtožytku, ale ne perebuvaly (ne perebuvajuť) u trudovyh vidnosynah z pidpryjemstvom, jake nadalo žytlo;</li><li>meškajuť u gurtožytku bez pravovyh pidstav.</li></ul>

Ukraїnci možuť pryvatyzuvaty žytlo v gurtožytku

{:ua}Ne majete vlasnogo žytla, ale prožyvajete v gurtožytku protjagom 5 rokiv? Zgidno novogo Zakonu vy možete staty povnopravnym vlasnykom žytlovoї plošči{:}

Poruč z miscjamy dlja sydinnja vstanovyly interaktyvni urny, stylizovani pid basketboľni korzyny, jaki «pleskajuť» tym, hto ne zabrudnjuje navkolyšnje seredovyšče

U Kyjevi na Kontraktovij plošči vstanovyly lavky na sonjačnyh batarejah u vygljadi čašok. Miscja obladnani bezkoštovnym Wi-Fi i USB-portamy dlja pidzarjadky ğadžetiv.
<h4><strong>Osoblyvosti interaktyvnyh lavok iz Wi-Fi</strong></h4>
Žovti lavky-čašky vstanovyly u skveri №2 bilja Gostynnogo dvoru. Poruč z miscjamy dlja sydinnja vstanovyly interaktyvni urny dlja smittja, stylizovani pid basketboľni korzyny. Kontejnery speciaľno obladnaly datčykamy kontrolju za kiľkistju vykynutyh vidhodiv, aby motyvuvaty vidviduvačiv skveru ne zasmičuvaty navkolyšnje seredovyšče.

<img class="aligncenter wp-image-4287 size-full" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/06/1239241.jpg" alt="" width="950" height="634" />

Pislja kydka v urnu zvučať oplesky, a na speciaľnomu tablo u vysvitljujeťsja +1 očko na korysť zahystu pryrody. Takym čynom, kožna ljudyna svojeju dijeju vnosyť svoju leptu u vyrišennja problemy zabrudnennja navkolyšńogo seredovyšča.

<p>U Kyjevi na Kontraktovij plošči vstanovyly lavky na sonjačnyh batarejah u vygljadi čašok. Miscja obladnani bezkoštovnym Wi-Fi i USB-portamy dlja pidzarjadky ğadžetiv.</p><h4><strong>Osoblyvosti interaktyvnyh lavok iz Wi-Fi</strong></h4><p>Žovti lavky-čašky vstanovyly u skveri №2 bilja Gostynnogo dvoru. Poruč z miscjamy dlja sydinnja vstanovyly interaktyvni urny dlja smittja, stylizovani pid basketboľni korzyny. Kontejnery speciaľno obladnaly datčykamy kontrolju za kiľkistju vykynutyh vidhodiv, aby motyvuvaty vidviduvačiv skveru ne zasmičuvaty navkolyšnje seredovyšče.</p><p><img loading="lazy" class="aligncenter wp-image-4287 size-full" src="/wp-content/uploads/2017/06/1239241.jpg" alt="" width="950" height="634" srcset="/wp-content/uploads/2017/06/1239241.jpg 950w, /wp-content/uploads/2017/06/1239241-300x200.jpg 300w, /wp-content/uploads/2017/06/1239241-768x513.jpg 768w, /wp-content/uploads/2017/06/1239241-650x434.jpg 650w, /wp-content/uploads/2017/06/1239241-600x400.jpg 600w" sizes="(max-width: 950px) 100vw, 950px" /></p><p>Pislja kydka v urnu zvučať oplesky, a na speciaľnomu tablo u vysvitljujeťsja +1 očko na korysť zahystu pryrody. Takym čynom, kožna ljudyna svojeju dijeju vnosyť svoju leptu u vyrišennja problemy zabrudnennja navkolyšńogo seredovyšča.</p>

U Kyjevi vstanovyly lavky iz Wi-Fi ta USB-portamy

{:ua}De u Kyjevi vstanovyly lavky obladnani Wi-Fi i USB-portamy?{:}

Vidčujte sercebyttja velykogo mista — najcikaviši podiї, novi zaklady, magazyny, rekonstrukciї, arhitekturni projekty, a takož urbanistyčni iniciatyvy ta jak tehnologiї zminjujuť mista. Vse pro Kyїv ta velyki mista Ukraїny.

Misto

%title% %count(title)%

%sep% %sitename%

%name%, %sitename% %page%

%date% %page% %sep% %sitename%

%sitename% %page% %sep% %sitedesc%

%title% %page% %sep% %sitename%

%pt_plural% Archive %page% %sep% %sitename%

%title% %sep% %sitename%

%searchphrase% %page% %sep% %sitename%

%term% %page% %sep% %sitename%

%term% %sep% %sitename%

Vy možete <a href="https://nachasi.com/about/">staty sponsorom</a> cijeї rubryky, a vsi materialy u cij rubryci matymuť vidpovidne brenduvannja ta baner. Zacikavylysja? <a href="mailto:adv@nachasi.com">Napyšiť nam</a>

Відчуйте серцебиття великого міста — найцікавіші події, нові заклади, магазини, реконструкції, архітектурні проєкти, а також урбаністичні ініціативи та як технології змінюють міста. Все про Київ та великі міста України.

Місто

<p style="text-align: center">Хочете стати спонсором іншої рубрики? Пишіть на <a href="mailto:adv@nachasi.com" data-schema-attribute="">adv@nachasi.com</a></p>