Rozpovidajemo pro vse, ščo stosujeťsja kreatyvnyh industrij Ukraїny ta svitu. Rozkažiť pro vlasnyj kejs, pročytajte rozpovidi zi svitu tvorčyh ljudej ta otrymajte porciju nathnennja. U rubryci vy znajdete cikavi možlyvosti, novyny, kejsy ta rozpovidi pro mystectvo, kuľturu, knygy, cyfrovi tehnologiї u tvorčosti toščo.

Kreatyv

Vy možete <a href="https://nachasi.com/about/">staty sponsorom</a> cijeї rubryky, a vsi materialy u cij rubryci matymuť vidpovidne brenduvannja ta baner. Zacikavylysja? <a href="mailto:adv@nachasi.com">Napyšiť nam</a>

V Ukraїni v 1998 roci ukazom prezydenta bula zaprovadžena sproščena systema opodatkuvannja. U <a href="https://thepage.ua/ua/economy/sproshena-sistema-opodatkuvannya-v-ukrayini-yak-zyavilasya-i-yak-zminitsya" rel="noopener noreferrer" target="_blank">specprojekti «Sproščenci 25 rokiv»</a> The Page doslidžuje, jak cej krok vplynuv na rozvytok Ukraїny.Na počatku The Page proponuje zgadaty realiї 1998 roku - stanovlennja oligarhiї, svavillja podatkivciv, bidnisť gromadjan. J spyrajučyś na spogady pryčetnyh, vydannja rozpovidaje, jak i zavdjaky komu ideju stvorennja v Ukraїni sproščenoї systemy opodatkuvannja donesly do todišńogo prezydenta Leonida Kučmy.Dali u <a href="https://thepage.ua/ua/economy/sproshena-sistema-opodatkuvannya-v-ukrayini-yak-zyavilasya-i-yak-zminitsya" rel="noopener noreferrer" target="_blank">specprojekti «Sproščenci 25 rokiv»</a> The Page vidslidkovuje golovni zminy sproščenoї systemy opodatkuvannja i nagaduje, jak sproby vlady urizaty možlyvosti j svobody pidpryjemciv vyklykajuť potužnyj sprotyv. Vydannja opysuje uzagaľnenyj portret pidpryjemciv z riznyh grup sproščenoї systemy j ne zalyšaje poza uvagoju rozpovsjudženi shemy uhylennja vid opodatkuvannja za dopomogoju sproščenky.Razom z opytanymy ekspertamy The Page vysuvaje gipotezu, ščo same sproščena systema opodatkuvannja sformuvala v Ukraїni osnovu seredńogo klasu, jakyj stav rušijnoju syloju pid čas Pomarančevoї Revoljuciї, Revoljuciї Gidnosti, organizaciї volonterśkogo ruhu.“Naprykinci 1990-h sproščena systema opodatkuvannja zberegla vid šalenogo vtručannja ta svavillja podatkivciv i pravoohoronciv sotni tysjač ekonomično aktyvnyh ukraїnciv, a na počatku nuľovyh stvoryla pidğruntja dlja rozvytku seredńogo klasu jak bazysu sučasnoї demokratiї”, — zaznačyv u komentari The Page V’jačeslav Čerkašyn, staršyj analityk z podatkovyh pytań Instytutu sociaľno-ekonomičnoї transformaciї.

V Ukraїni v 1998 roci ukazom prezydenta bula zaprovadžena sproščena systema opodatkuvannja. U <a href="https://thepage.ua/ua/economy/sproshena-sistema-opodatkuvannya-v-ukrayini-yak-zyavilasya-i-yak-zminitsya" rel="noopener noreferrer" target="_blank">specprojekti «Sproščenci 25 rokiv»</a> The Page doslidžuje, jak cej krok vplynuv na rozvytok Ukraїny.Na počatku The Page proponuje zgadaty realiї 1998 roku &#8211; stanovlennja oligarhiї, svavillja podatkivciv, bidnisť gromadjan. J spyrajučyś na spogady pryčetnyh, vydannja rozpovidaje, jak i zavdjaky komu ideju stvorennja v Ukraїni sproščenoї systemy opodatkuvannja donesly do todišńogo prezydenta Leonida Kučmy.Dali u <a href="https://thepage.ua/ua/economy/sproshena-sistema-opodatkuvannya-v-ukrayini-yak-zyavilasya-i-yak-zminitsya" rel="noopener noreferrer" target="_blank">specprojekti «Sproščenci 25 rokiv»</a> The Page vidslidkovuje golovni zminy sproščenoї systemy opodatkuvannja i nagaduje, jak sproby vlady urizaty možlyvosti j svobody pidpryjemciv vyklykajuť potužnyj sprotyv. Vydannja opysuje uzagaľnenyj portret pidpryjemciv z riznyh grup sproščenoї systemy j ne zalyšaje poza uvagoju rozpovsjudženi shemy uhylennja vid opodatkuvannja za dopomogoju sproščenky.Razom z opytanymy ekspertamy The Page vysuvaje gipotezu, ščo same sproščena systema opodatkuvannja sformuvala v Ukraїni osnovu seredńogo klasu, jakyj stav rušijnoju syloju pid čas Pomarančevoї Revoljuciї, Revoljuciї Gidnosti, organizaciї volonterśkogo ruhu.“Naprykinci 1990-h sproščena systema opodatkuvannja zberegla vid šalenogo vtručannja ta svavillja podatkivciv i pravoohoronciv sotni tysjač ekonomično aktyvnyh ukraїnciv, a na počatku nuľovyh stvoryla pidğruntja dlja rozvytku seredńogo klasu jak bazysu sučasnoї demokratiї”, — zaznačyv u komentari The Page V’jačeslav Čerkašyn, staršyj analityk z podatkovyh pytań Instytutu sociaľno-ekonomičnoї transformaciї.

Vydannja The Page prezentuje specproekt «Sproščenci 25 rokiv» 

u0435u0432u0442u0430u043du0430u0437u0456u044f, u0432u0456u0439u0441u044cu043au043eu0432u0456, u0437u0441u0443, u0437u0430u043au043eu043du043eu043fu0440u043eu0435u043au0442, u0432u0435u0442u0435u0440u0430u043du0438, u0441u0430u043cu043eu0433u0443u0431u0441u0442u0432u043e, u0446u0435u0440u043au043eu0432

u0427u0438 u0433u043eu0442u043eu0432u0430 u0423u043au0440u0430u0457u043du0430 u0434u043e u0443u0437u0430u043au043eu043du0435u043du043du044f u0441u0430u043cu043eu0433u0443u0431u0441u0442u0432?

Pytannja legalizaciї evtanaziї v Ukraїni obgovorjuvavsja často, bagato raziv naviť z'javljalysja jakiś zakonoproekty ta iniciatyvy.

Pytannja legalizaciї evtanaziї v Ukraїni obgovorjuvavsja často, bagato raziv naviť z'javljalysja jakiś zakonoproekty ta iniciatyvy. Pryhyľnyky samogubstv kryčať "Žyttja - ce pravo, a ne obov'jazok". Prote, za usima opytuvannjamy, gromadjany buly proty legitymizaciї samogubstv, proty ćogo vystupaje, zvyčajno, j Cerkov ta virjany. I jakščo b taki zminy vnosylysja, to tiľky za rezuľtatom referendumu. Prynajmni my tak dumaly.Koly meni povidomyly, ščo vže gotujuťsja popravky, i nezabarom evtanazija stane zakonnoju v Ukraїni, ja ne poviryv. Vyjavylosja, ščo veteranam vijny, ščo staly invalidamy, prjamym tekstom likari ta spivrobitnyky reabilitacijnyh centriv i Ministerstva u spravah veteraniv povidomljajuť, ščo podibni zminy čekajuť nas u najblyžčomu majbutńomu.Ja zrobyv eksperyment: napysav istoriju straždań odnogo z veteraniv, ščo bažaje dobroviľno pity z žyttja i nadislav predstavnykam Ministerstva u spravah veteraniv u riznyh oblastjah. Їhni vidpovidi ne zalyšyly sumniviv, ale vyklykaly šče biľše pytań.<img src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64ec867b57fdf_vidpoviď1.jpg"><img src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64ec86885c712_vidpoviď2.jpg"><img src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64ec869ac5a7a_vidpoviď3.jpg">

Pytannja legalizaciї evtanaziї v Ukraїni obgovorjuvavsja často, bagato raziv naviť z&#8217;javljalysja jakiś zakonoproekty ta iniciatyvy. Pryhyľnyky samogubstv kryčať &#8220;Žyttja &#8211; ce pravo, a ne obov&#8217;jazok&#8221;. Prote, za usima opytuvannjamy, gromadjany buly proty legitymizaciї samogubstv, proty ćogo vystupaje, zvyčajno, j Cerkov ta virjany. I jakščo b taki zminy vnosylysja, to tiľky za rezuľtatom referendumu. Prynajmni my tak dumaly.Koly meni povidomyly, ščo vže gotujuťsja popravky, i nezabarom evtanazija stane zakonnoju v Ukraїni, ja ne poviryv. Vyjavylosja, ščo veteranam vijny, ščo staly invalidamy, prjamym tekstom likari ta spivrobitnyky reabilitacijnyh centriv i Ministerstva u spravah veteraniv povidomljajuť, ščo podibni zminy čekajuť nas u najblyžčomu majbutńomu.Ja zrobyv eksperyment: napysav istoriju straždań odnogo z veteraniv, ščo bažaje dobroviľno pity z žyttja i nadislav predstavnykam Ministerstva u spravah veteraniv u riznyh oblastjah. Їhni vidpovidi ne zalyšyly sumniviv, ale vyklykaly šče biľše pytań.<img src="/wp-content/uploads/2023/08/64ec867b57fdf_vidpoviď1.jpg"><img src="/wp-content/uploads/2023/08/64ec86885c712_vidpoviď2.jpg"><img src="/wp-content/uploads/2023/08/64ec869ac5a7a_vidpoviď3.jpg">

Čy gotova Ukraїna do uzakonennja samogubstv?

Odna z najkraščyh knyžok 2020 roku za versijamy čyslennyh vydań vid laureatky Pulitcerivśkoї premiї Izabeľ Vilkerson — <a href="https://laboratoria.pro/products/kasta-vytoky-nashyh-nevdovolen" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Kasta. Vytoky našyh nevdovoleń»</a>, ščo vyjšla drukom u vydavnyctvi Laboratorija, doslidžuje temu sociaľnoї nerivnosti — zokrema, vynyknennja ta pošyrennja kast ta inšyh štučnyh podiliv naselennja. Avtorka opysuje malovidomu usim kastovu systemu Ameryky, Indiї ta nacystśkoї Nimeččyny ta provodyť paraleli miž nymy.

[caption id="" align="aligncenter" width="2500"]<img src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64ec6dd50dbce_DSC_2922.jpg" alt="" width="2500" height="1669"> Obkladynka knyžky «Kasta. Vytoky našyh nevdovoleń»[/caption]

Čornoškiryh aktoriv dovgyj čas vidznačaly j často obmežuvaly lyše tymy roljamy, ščo vidpovidaly kastovym stereotypam. Peršoju afroamerykankoju, jakij prysudyly premiju Amerykanśkoї kinoakademiї, stala Getti Makdenijel. Vona otrymala cju vysoku vynagorodu za roľ Mammi (dbajlyvoї, ogrjadnoї j aseksuaľnoї protyležnosti Skarlett O’Hara, jaka bula idealom žinky) u fiľmi 1939 roku «Vidneseni vitrom». Mammi, biľš viddana bilij rodyni, niž vlasnij, bula gotova vstupyty v bij iz čornoškirymy soldatamy, ščob zahystyty svoїh bilyh ponevoljuvačiv.

Cej obraz stav zručnoju pidporoju dlja zobražennja rabstva v hudožnih fiľmah, odnak ce bula vygadka kastovoї systemy, ščo superečyla istoryčnym faktam. V epohu rabstva biľšisť čornoškiryh žinok buly hudorljavymy, naviť vysnaženymy čerez skupe harčuvannja, jakym їh zabezpečuvaly. Do togo ž malo hto z cyh žinok pracjuvav u budynkah, oskiľky їh vvažaly cinnišymy na poli. Vtim, ogrjadna rabynja čy služnycja — ce buv same toj obraz, jakyj volily bačyty členy panivnoї kasty. Makdenijel ta inši čornoškiri aktorky togo času zrozumily, ščo ce jedyna roľ, jaku vony možuť graty. Oskiľky ci žinky rosly perevažno v pivničnyh abo zahidnyh štatah, vony pogano znaly dialekt pivdennyh negriv, jakogo vymagaly scenariї, tomu їm dovodylosja včytysja rozmovljaty giperboličnoju, časom grotesknoju movoju, ščo neju maly govoryty čornoškiri v ujavlenni gollivudśkyh režyseriv. Čornoškiryh aktoriv dovgyj čas vidznačaly j často obmežuvaly lyše tymy roljamy, ščo vidpovidaly kastovym stereotypam.

***

Na kadri z gollivudśkogo fiľmu 30-h rokiv, jakyj vyjšov na ekrany v rozpal epohy Džyma Krou, zobražena ogrjadna čornoškira žinka z prostym oblyččjam, odjagnena v hustynu j formu služnyci. Vona obijmaje strunku, shožu na angela, po-dytjačomu bezposerednju bilu žinku, zolotave volossja j prozora škira jakoї vydiljajuťsja na temnomu foni navmysno nepokaznoї negrytjanky. Koly vony počynajuť govoryty, čornoškira žinka rozmovljaje prymityvnoju movoju rabśkoї pokirnosti j neuctva. Žinka z porceljanovoju škiroju govoryť z manirnoju vytončenistju vyščoї kasty. Tenditna figura Meri Pikford — povna protyležnisť ogrjadnosti Luїzy Bivers u cij kastovij sceni, jaku možna pobačyty v Ameryci v tysjačah fiľmiv i na čyslennyh zobražennjah. Vse ce navijuje nam dumku pro pryrodženu vyščisť odnijeї grupy nad inšoju za takymy kryterijamy, jak krasa, gidnisť ta intelekt.

Jak často buvaje, čornoškira aktorka Luїza Bivers ne bula shoža na toj obraz, graty jakyj musyla, ne majučy inšogo vyboru. Bivers vyrosla v Kaliforniї, tomu їj dovelosja vyvčaty j opanovuvaty lamanu movu pivdennyh poľovyh pracivnykiv i slug. Vona často perežyvala stres čerez vuźki ramky, jakymy її obmežuvaly, j naviť shudla na znimaľnomu majdančyku. Režysery prymušuvaly aktorku obv’jazuvaty vatynom i bez togo povne tilo, ščob vona šče biľše kontrastuvala z hudorljavymy bilymy inženju, jaki buly zirkamy v usih fiľmah, de vona grala.

***

Vynagorody j pryvileї zabezpečuvala pidtrymka kastovogo ustroju, jaka mogla polipšyty perspektyvy tyh, hto znav, ščo treba zalyšatysja na svojemu misci — jakomoga pomitnišomu. Čerez dva stolittja pislja časiv Onysyma režym Džyma Krou zrobyv jedynyj vynjatok iz zaliznogo zakonu pro segregaciju miž čornoškirymy j bilymy. Ce stosuvalosja čornoškiryh služnyć, jaki pokazaly sebe dostatńo viddanymy, ščob možna bulo doviryty їm dogljad za bilymy diťmy. Lyše ci žinky mogly їzdyty u sekciї potjaga čy avtobusa dlja bilyh, koly podorožuvaly, dogljadajučy bilyh ditej. Cej vynjatok služyv dekiľkom ciljam. Vin robyv bilu dytynu kvytkom na misce u peršomu klasi dlja čornoškiroї ljudyny. Vin pidkripljuvav neviľnyćku roľ pidlegloї kasty jak її pryrodne misce. Vin pidvyščuvav status čornoškiroї njańky za rozporjadžennjam panivnoї kasty. Vin robyv hatnih robitnyć vyščymy naviť za ljudej na kštalt vydatnogo oratora Frederika Duğlasa, jakyj odnogo razu zmušenyj buv sydity na dahu vantažnogo vagona pid čas podoroži potjagom. Vin zahyščav ditej z panivnoї kasty vid gańby j nezručnostej poїzdky u vagoni dlja koľorovyh. I vin nagaduvav usim členam pidlegloї kasty, ščo vony možuť perejty na vyščyj riveń lyše z dozvolu panivnoї, na її umovah i lyše poky vony dotrymujuťsja vidvedenoї їm roli.

***

U svoїj revoljucijnij knyžci «Medyčnyj aparteїd» (Medical Apartheid) fahivčynja z medyčnoї etyky Garrijet Vašynğton rozpovila pro te, ščo odyn likar z plantaciї robyv rozrizy v čerepi čornoškiroї dytyny, ščob pereviryty teoriju stosovno likuvannja sudom. Vin vidkryvav dytjačyj čerep ševśkym znarjaddjam, prokoljujučy škiru golovy, jak povidomyv pizniše, «vistrjam kryvogo šyla».

Zgodom ćogo likarja, jakogo zvaly Džejms Marion Sims, ogolosyly zasnovnykom ginekologiї. Vin robyv svoї vidkryttja, kupujučy rabyń v Alabami j vykonujučy žorstoki operaciї, jaki často zakinčuvalysja spotvorennjam abo smertju. Sims vidmovljavsja robyty cym žinkam anesteziju, stverdžujučy, ščo vaginaľni operaciї «nedostatńo bolisni, ščob vypravdaty cej klopit». Natomisť vin vvodyv žinkam morfin lyše pislja operaciї, zaznačyvšy, ščo ce «polegšuje pekuči vidčuttja vid seči». Do togo ž, za slovamy Vašynğton, morfin «poslabljuvav zdatnisť protydijaty povtornym proceduram».

Odyn hirurg z Luїziany vdoskonaljuvav kesariv roztyn, eksperymentujučy z ponevolenymy žinkamy, do jakyh mav dostup u 30-h rokah XIX stolittja. Zgodom inši likari v takyj sposib navčylysja vydaljaty jaječnyky j kameni z sečovogo mihura. Vony provodyly vsi ci eksperymenty v hatynah rabiv u pošukah proryviv dlja bilyh pacijentiv, jakym robyly operaciї v likarnjah z vykorystannjam dostupnoї v toj čas anesteziї.

***

Endogamija, nibyto vstanovlena Bogom, mala misce šče do pojavy Spolučenyh Štativ Ameryky. Odne z najperšyh posylań na javyšče, kotre zgodom stalo vidome v Ameryci jak podil na rasy, pov’jazane zi spravoju pro statevi stosunky miž jevropejcem i afrykankoju. V 1630 roci Generaľna asambleja štatu Virdžynija zasudyla Ğ’ju Devisa do publičnogo byčuvannja za te, ščo vin «včynyv narugu nad soboju, zgańbyvšy Boga j osoromyvšy hrystyjan, oskiľky oskvernyv svoje tilo znosynamy z negrytjankoju». Asambleja vzjala na sebe klopit utočnyty, ščo afrykanci, jakym zazvyčaj ne dozvoljalosja sposterigaty za pokarannjam člena panivnoї kasty, majuť pryjty j na vlasni oči pobačyty byčuvannja Devisa. Takyj hid mav podvijnu metu v kastovij systemi, jaka todi formuvalasja. Nasampered ce davalo zmogu šče biľše prynyzyty Devisa v prysutnosti tyh, kogo vvažaly nyžčymy za ńogo. Do togo ž ce bulo poperedžuvaľnym sygnalom dlja ljudej, vidnesenyh do najnyžčoї kasty v kraїni, jakoї šče naviť ne isnuvalo: jakščo taka dolja bilogo čolovika, jakyj ne dotrymuvavsja kastovyh mež, vaša dolja bude šče giršoju.

Šče do togo, jak Devis distav cej vyrok, protjagom uśogo periodu rabotorgivli jevropejśki čoloviky maly statevi stosunky z afrykanśkymy žinkamy, často bez їhńoї zgody j bez buď-jakyh naslidkiv dlja sebe — vony vvažaly, ščo panujuť nad afrykancjamy, j dijaly vidpovidno. Otže, toj fakt, ščo zasnovnyky koloniї zasudyly Ğ’ju Devisa do publičnogo prynyžennja za včynok, jakyj bagato hto vvažav svoїm pravom za narodžennjam, označav lyše odne: vin peretnuv tu mežu, kotru vony spryjmaly jak zagrozu ijerarhiї. U tomu, jak Devis povodyvsja z tijeju žinkoju, bulo deščo take, ščo pryvernulo їhnju uvagu j vymagalo vtručannja.

Kastova systema, jaka formuvalasja v toj period, dozvoljala ekspluataciju členiv najnyžčoї kasty, ale ne dopuskala rivnosti čy naviť її vydymosti. Same tomu endogamiju, jaka z pogljadu zakonu zabezpečuvala sojuz miž rivnymy, suvoro ohoronjaly, a zğvaltuvannja žinok z nyžčoї kasty zalyšaly poza uvagoju. Vypadok Ğ’ju Devisa buv ne lyše peršoju zgadkoju pro rasy j ijerarhiju v Ameryci, a j peršoju sproboju vstanovyty meži vidkrytyh stosunkiv miž členamy riznyh kast.

Odna z najkraščyh knyžok 2020 roku za versijamy čyslennyh vydań vid laureatky Pulitcerivśkoї premiї Izabeľ Vilkerson — <a href="https://laboratoria.pro/products/kasta-vytoky-nashyh-nevdovolen" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Kasta. Vytoky našyh nevdovoleń»</a>, ščo vyjšla drukom u vydavnyctvi Laboratorija, doslidžuje temu sociaľnoї nerivnosti — zokrema, vynyknennja ta pošyrennja kast ta inšyh štučnyh podiliv naselennja. Avtorka opysuje malovidomu usim kastovu systemu Ameryky, Indiї ta nacystśkoї Nimeččyny ta provodyť paraleli miž nymy.<div style="width: 2510px" class="wp-caption aligncenter"><img loading="lazy" src="/wp-content/uploads/2023/08/64ec6dd50dbce_DSC_2922.jpg" alt="" width="2500" height="1669">Obkladynka knyžky «Kasta. Vytoky našyh nevdovoleń»</div>Čornoškiryh aktoriv dovgyj čas vidznačaly j často obmežuvaly lyše tymy roljamy, ščo vidpovidaly kastovym stereotypam. Peršoju afroamerykankoju, jakij prysudyly premiju Amerykanśkoї kinoakademiї, stala Getti Makdenijel. Vona otrymala cju vysoku vynagorodu za roľ Mammi (dbajlyvoї, ogrjadnoї j aseksuaľnoї protyležnosti Skarlett O’Hara, jaka bula idealom žinky) u fiľmi 1939 roku «Vidneseni vitrom». Mammi, biľš viddana bilij rodyni, niž vlasnij, bula gotova vstupyty v bij iz čornoškirymy soldatamy, ščob zahystyty svoїh bilyh ponevoljuvačiv.Cej obraz stav zručnoju pidporoju dlja zobražennja rabstva v hudožnih fiľmah, odnak ce bula vygadka kastovoї systemy, ščo superečyla istoryčnym faktam. V epohu rabstva biľšisť čornoškiryh žinok buly hudorljavymy, naviť vysnaženymy čerez skupe harčuvannja, jakym їh zabezpečuvaly. Do togo ž malo hto z cyh žinok pracjuvav u budynkah, oskiľky їh vvažaly cinnišymy na poli. Vtim, ogrjadna rabynja čy služnycja — ce buv same toj obraz, jakyj volily bačyty členy panivnoї kasty. Makdenijel ta inši čornoškiri aktorky togo času zrozumily, ščo ce jedyna roľ, jaku vony možuť graty. Oskiľky ci žinky rosly perevažno v pivničnyh abo zahidnyh štatah, vony pogano znaly dialekt pivdennyh negriv, jakogo vymagaly scenariї, tomu їm dovodylosja včytysja rozmovljaty giperboličnoju, časom grotesknoju movoju, ščo neju maly govoryty čornoškiri v ujavlenni gollivudśkyh režyseriv. Čornoškiryh aktoriv dovgyj čas vidznačaly j často obmežuvaly lyše tymy roljamy, ščo vidpovidaly kastovym stereotypam.***Na kadri z gollivudśkogo fiľmu 30-h rokiv, jakyj vyjšov na ekrany v rozpal epohy Džyma Krou, zobražena ogrjadna čornoškira žinka z prostym oblyččjam, odjagnena v hustynu j formu služnyci. Vona obijmaje strunku, shožu na angela, po-dytjačomu bezposerednju bilu žinku, zolotave volossja j prozora škira jakoї vydiljajuťsja na temnomu foni navmysno nepokaznoї negrytjanky. Koly vony počynajuť govoryty, čornoškira žinka rozmovljaje prymityvnoju movoju rabśkoї pokirnosti j neuctva. Žinka z porceljanovoju škiroju govoryť z manirnoju vytončenistju vyščoї kasty. Tenditna figura Meri Pikford — povna protyležnisť ogrjadnosti Luїzy Bivers u cij kastovij sceni, jaku možna pobačyty v Ameryci v tysjačah fiľmiv i na čyslennyh zobražennjah. Vse ce navijuje nam dumku pro pryrodženu vyščisť odnijeї grupy nad inšoju za takymy kryterijamy, jak krasa, gidnisť ta intelekt.Jak často buvaje, čornoškira aktorka Luїza Bivers ne bula shoža na toj obraz, graty jakyj musyla, ne majučy inšogo vyboru. Bivers vyrosla v Kaliforniї, tomu їj dovelosja vyvčaty j opanovuvaty lamanu movu pivdennyh poľovyh pracivnykiv i slug. Vona často perežyvala stres čerez vuźki ramky, jakymy її obmežuvaly, j naviť shudla na znimaľnomu majdančyku. Režysery prymušuvaly aktorku obv’jazuvaty vatynom i bez togo povne tilo, ščob vona šče biľše kontrastuvala z hudorljavymy bilymy inženju, jaki buly zirkamy v usih fiľmah, de vona grala.***Vynagorody j pryvileї zabezpečuvala pidtrymka kastovogo ustroju, jaka mogla polipšyty perspektyvy tyh, hto znav, ščo treba zalyšatysja na svojemu misci — jakomoga pomitnišomu. Čerez dva stolittja pislja časiv Onysyma režym Džyma Krou zrobyv jedynyj vynjatok iz zaliznogo zakonu pro segregaciju miž čornoškirymy j bilymy. Ce stosuvalosja čornoškiryh služnyć, jaki pokazaly sebe dostatńo viddanymy, ščob možna bulo doviryty їm dogljad za bilymy diťmy. Lyše ci žinky mogly їzdyty u sekciї potjaga čy avtobusa dlja bilyh, koly podorožuvaly, dogljadajučy bilyh ditej. Cej vynjatok služyv dekiľkom ciljam. Vin robyv bilu dytynu kvytkom na misce u peršomu klasi dlja čornoškiroї ljudyny. Vin pidkripljuvav neviľnyćku roľ pidlegloї kasty jak її pryrodne misce. Vin pidvyščuvav status čornoškiroї njańky za rozporjadžennjam panivnoї kasty. Vin robyv hatnih robitnyć vyščymy naviť za ljudej na kštalt vydatnogo oratora Frederika Duğlasa, jakyj odnogo razu zmušenyj buv sydity na dahu vantažnogo vagona pid čas podoroži potjagom. Vin zahyščav ditej z panivnoї kasty vid gańby j nezručnostej poїzdky u vagoni dlja koľorovyh. I vin nagaduvav usim členam pidlegloї kasty, ščo vony možuť perejty na vyščyj riveń lyše z dozvolu panivnoї, na її umovah i lyše poky vony dotrymujuťsja vidvedenoї їm roli.***U svoїj revoljucijnij knyžci «Medyčnyj aparteїd» (Medical Apartheid) fahivčynja z medyčnoї etyky Garrijet Vašynğton rozpovila pro te, ščo odyn likar z plantaciї robyv rozrizy v čerepi čornoškiroї dytyny, ščob pereviryty teoriju stosovno likuvannja sudom. Vin vidkryvav dytjačyj čerep ševśkym znarjaddjam, prokoljujučy škiru golovy, jak povidomyv pizniše, «vistrjam kryvogo šyla».Zgodom ćogo likarja, jakogo zvaly Džejms Marion Sims, ogolosyly zasnovnykom ginekologiї. Vin robyv svoї vidkryttja, kupujučy rabyń v Alabami j vykonujučy žorstoki operaciї, jaki často zakinčuvalysja spotvorennjam abo smertju. Sims vidmovljavsja robyty cym žinkam anesteziju, stverdžujučy, ščo vaginaľni operaciї «nedostatńo bolisni, ščob vypravdaty cej klopit». Natomisť vin vvodyv žinkam morfin lyše pislja operaciї, zaznačyvšy, ščo ce «polegšuje pekuči vidčuttja vid seči». Do togo ž, za slovamy Vašynğton, morfin «poslabljuvav zdatnisť protydijaty povtornym proceduram».Odyn hirurg z Luїziany vdoskonaljuvav kesariv roztyn, eksperymentujučy z ponevolenymy žinkamy, do jakyh mav dostup u 30-h rokah XIX stolittja. Zgodom inši likari v takyj sposib navčylysja vydaljaty jaječnyky j kameni z sečovogo mihura. Vony provodyly vsi ci eksperymenty v hatynah rabiv u pošukah proryviv dlja bilyh pacijentiv, jakym robyly operaciї v likarnjah z vykorystannjam dostupnoї v toj čas anesteziї.***Endogamija, nibyto vstanovlena Bogom, mala misce šče do pojavy Spolučenyh Štativ Ameryky. Odne z najperšyh posylań na javyšče, kotre zgodom stalo vidome v Ameryci jak podil na rasy, pov’jazane zi spravoju pro statevi stosunky miž jevropejcem i afrykankoju. V 1630 roci Generaľna asambleja štatu Virdžynija zasudyla Ğ’ju Devisa do publičnogo byčuvannja za te, ščo vin «včynyv narugu nad soboju, zgańbyvšy Boga j osoromyvšy hrystyjan, oskiľky oskvernyv svoje tilo znosynamy z negrytjankoju». Asambleja vzjala na sebe klopit utočnyty, ščo afrykanci, jakym zazvyčaj ne dozvoljalosja sposterigaty za pokarannjam člena panivnoї kasty, majuť pryjty j na vlasni oči pobačyty byčuvannja Devisa. Takyj hid mav podvijnu metu v kastovij systemi, jaka todi formuvalasja. Nasampered ce davalo zmogu šče biľše prynyzyty Devisa v prysutnosti tyh, kogo vvažaly nyžčymy za ńogo. Do togo ž ce bulo poperedžuvaľnym sygnalom dlja ljudej, vidnesenyh do najnyžčoї kasty v kraїni, jakoї šče naviť ne isnuvalo: jakščo taka dolja bilogo čolovika, jakyj ne dotrymuvavsja kastovyh mež, vaša dolja bude šče giršoju.Šče do togo, jak Devis distav cej vyrok, protjagom uśogo periodu rabotorgivli jevropejśki čoloviky maly statevi stosunky z afrykanśkymy žinkamy, často bez їhńoї zgody j bez buď-jakyh naslidkiv dlja sebe — vony vvažaly, ščo panujuť nad afrykancjamy, j dijaly vidpovidno. Otže, toj fakt, ščo zasnovnyky koloniї zasudyly Ğ’ju Devisa do publičnogo prynyžennja za včynok, jakyj bagato hto vvažav svoїm pravom za narodžennjam, označav lyše odne: vin peretnuv tu mežu, kotru vony spryjmaly jak zagrozu ijerarhiї. U tomu, jak Devis povodyvsja z tijeju žinkoju, bulo deščo take, ščo pryvernulo їhnju uvagu j vymagalo vtručannja.Kastova systema, jaka formuvalasja v toj period, dozvoljala ekspluataciju členiv najnyžčoї kasty, ale ne dopuskala rivnosti čy naviť її vydymosti. Same tomu endogamiju, jaka z pogljadu zakonu zabezpečuvala sojuz miž rivnymy, suvoro ohoronjaly, a zğvaltuvannja žinok z nyžčoї kasty zalyšaly poza uvagoju. Vypadok Ğ’ju Devisa buv ne lyše peršoju zgadkoju pro rasy j ijerarhiju v Ameryci, a j peršoju sproboju vstanovyty meži vidkrytyh stosunkiv miž členamy riznyh kast.

Uryvky z knyžky «Kasta. Vytoky našyh nevdovoleń» Izabeľ Vilkerson

Odna z najkraščyh knyžok 2020 roku za versijamy čyslennyh vydań vid laureatky Pulitcerivśkoї premiї Izabeľ Vilkerson — <a href="https://laboratoria.pro/products/kasta-vytoky-nashyh-nevdovolen" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Kasta. Vytoky našyh nevdovoleń»</a>, ščo vyjšla drukom u vydavnyctvi Laboratorija, doslidžuje temu sociaľnoї nerivnosti — zokrema, vynyknennja ta pošyrennja kast ta inšyh štučnyh podiliv naselennja. Avtorka opysuje malovidomu usim kastovu systemu Ameryky, Indiї ta nacystśkoї Nimeččyny ta provodyť paraleli miž nymy.

[caption id="" align="aligncenter" width="2500"]<img src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64ec6dd50dbce_DSC_2922.jpg" alt="" width="2500" height="1669" /> Obkladynka knyžky «Kasta. Vytoky našyh nevdovoleń»[/caption]

Čornoškiryh aktoriv dovgyj čas vidznačaly j často obmežuvaly lyše tymy roljamy, ščo vidpovidaly kastovym stereotypam. Peršoju afroamerykankoju, jakij prysudyly premiju Amerykanśkoї kinoakademiї, stala Getti Makdenijel. Vona otrymala cju vysoku vynagorodu za roľ Mammi (dbajlyvoї, ogrjadnoї j aseksuaľnoї protyležnosti Skarlett O’Hara, jaka bula idealom žinky) u fiľmi 1939 roku «Vidneseni vitrom». Mammi, biľš viddana bilij rodyni, niž vlasnij, bula gotova vstupyty v bij iz čornoškirymy soldatamy, ščob zahystyty svoїh bilyh ponevoljuvačiv.

Cej obraz stav zručnoju pidporoju dlja zobražennja rabstva v hudožnih fiľmah, odnak ce bula vygadka kastovoї systemy, ščo superečyla istoryčnym faktam. V epohu rabstva biľšisť čornoškiryh žinok buly hudorljavymy, naviť vysnaženymy čerez skupe harčuvannja, jakym їh zabezpečuvaly. Do togo ž malo hto z cyh žinok pracjuvav u budynkah, oskiľky їh vvažaly cinnišymy na poli. Vtim, ogrjadna rabynja čy služnycja — ce buv same toj obraz, jakyj volily bačyty členy panivnoї kasty. Makdenijel ta inši čornoškiri aktorky togo času zrozumily, ščo ce jedyna roľ, jaku vony možuť graty. Oskiľky ci žinky rosly perevažno v pivničnyh abo zahidnyh štatah, vony pogano znaly dialekt pivdennyh negriv, jakogo vymagaly scenariї, tomu їm dovodylosja včytysja rozmovljaty giperboličnoju, časom grotesknoju movoju, ščo neju maly govoryty čornoškiri v ujavlenni gollivudśkyh režyseriv. Čornoškiryh aktoriv dovgyj čas vidznačaly j často obmežuvaly lyše tymy roljamy, ščo vidpovidaly kastovym stereotypam.

***

Na kadri z gollivudśkogo fiľmu 30-h rokiv, jakyj vyjšov na ekrany v rozpal epohy Džyma Krou, zobražena ogrjadna čornoškira žinka z prostym oblyččjam, odjagnena v hustynu j formu služnyci. Vona obijmaje strunku, shožu na angela, po-dytjačomu bezposerednju bilu žinku, zolotave volossja j prozora škira jakoї vydiljajuťsja na temnomu foni navmysno nepokaznoї negrytjanky. Koly vony počynajuť govoryty, čornoškira žinka rozmovljaje prymityvnoju movoju rabśkoї pokirnosti j neuctva. Žinka z porceljanovoju škiroju govoryť z manirnoju vytončenistju vyščoї kasty. Tenditna figura Meri Pikford — povna protyležnisť ogrjadnosti Luїzy Bivers u cij kastovij sceni, jaku možna pobačyty v Ameryci v tysjačah fiľmiv i na čyslennyh zobražennjah. Vse ce navijuje nam dumku pro pryrodženu vyščisť odnijeї grupy nad inšoju za takymy kryterijamy, jak krasa, gidnisť ta intelekt.

Jak často buvaje, čornoškira aktorka Luїza Bivers ne bula shoža na toj obraz, graty jakyj musyla, ne majučy inšogo vyboru. Bivers vyrosla v Kaliforniї, tomu їj dovelosja vyvčaty j opanovuvaty lamanu movu pivdennyh poľovyh pracivnykiv i slug. Vona často perežyvala stres čerez vuźki ramky, jakymy її obmežuvaly, j naviť shudla na znimaľnomu majdančyku. Režysery prymušuvaly aktorku obv’jazuvaty vatynom i bez togo povne tilo, ščob vona šče biľše kontrastuvala z hudorljavymy bilymy inženju, jaki buly zirkamy v usih fiľmah, de vona grala.

***

Vynagorody j pryvileї zabezpečuvala pidtrymka kastovogo ustroju, jaka mogla polipšyty perspektyvy tyh, hto znav, ščo treba zalyšatysja na svojemu misci — jakomoga pomitnišomu. Čerez dva stolittja pislja časiv Onysyma režym Džyma Krou zrobyv jedynyj vynjatok iz zaliznogo zakonu pro segregaciju miž čornoškirymy j bilymy. Ce stosuvalosja čornoškiryh služnyć, jaki pokazaly sebe dostatńo viddanymy, ščob možna bulo doviryty їm dogljad za bilymy diťmy. Lyše ci žinky mogly їzdyty u sekciї potjaga čy avtobusa dlja bilyh, koly podorožuvaly, dogljadajučy bilyh ditej. Cej vynjatok služyv dekiľkom ciljam. Vin robyv bilu dytynu kvytkom na misce u peršomu klasi dlja čornoškiroї ljudyny. Vin pidkripljuvav neviľnyćku roľ pidlegloї kasty jak її pryrodne misce. Vin pidvyščuvav status čornoškiroї njańky za rozporjadžennjam panivnoї kasty. Vin robyv hatnih robitnyć vyščymy naviť za ljudej na kštalt vydatnogo oratora Frederika Duğlasa, jakyj odnogo razu zmušenyj buv sydity na dahu vantažnogo vagona pid čas podoroži potjagom. Vin zahyščav ditej z panivnoї kasty vid gańby j nezručnostej poїzdky u vagoni dlja koľorovyh. I vin nagaduvav usim členam pidlegloї kasty, ščo vony možuť perejty na vyščyj riveń lyše z dozvolu panivnoї, na її umovah i lyše poky vony dotrymujuťsja vidvedenoї їm roli.

***

U svoїj revoljucijnij knyžci «Medyčnyj aparteїd» (Medical Apartheid) fahivčynja z medyčnoї etyky Garrijet Vašynğton rozpovila pro te, ščo odyn likar z plantaciї robyv rozrizy v čerepi čornoškiroї dytyny, ščob pereviryty teoriju stosovno likuvannja sudom. Vin vidkryvav dytjačyj čerep ševśkym znarjaddjam, prokoljujučy škiru golovy, jak povidomyv pizniše, «vistrjam kryvogo šyla».

Zgodom ćogo likarja, jakogo zvaly Džejms Marion Sims, ogolosyly zasnovnykom ginekologiї. Vin robyv svoї vidkryttja, kupujučy rabyń v Alabami j vykonujučy žorstoki operaciї, jaki často zakinčuvalysja spotvorennjam abo smertju. Sims vidmovljavsja robyty cym žinkam anesteziju, stverdžujučy, ščo vaginaľni operaciї «nedostatńo bolisni, ščob vypravdaty cej klopit». Natomisť vin vvodyv žinkam morfin lyše pislja operaciї, zaznačyvšy, ščo ce «polegšuje pekuči vidčuttja vid seči». Do togo ž, za slovamy Vašynğton, morfin «poslabljuvav zdatnisť protydijaty povtornym proceduram».

Odyn hirurg z Luїziany vdoskonaljuvav kesariv roztyn, eksperymentujučy z ponevolenymy žinkamy, do jakyh mav dostup u 30-h rokah XIX stolittja. Zgodom inši likari v takyj sposib navčylysja vydaljaty jaječnyky j kameni z sečovogo mihura. Vony provodyly vsi ci eksperymenty v hatynah rabiv u pošukah proryviv dlja bilyh pacijentiv, jakym robyly operaciї v likarnjah z vykorystannjam dostupnoї v toj čas anesteziї.

***

Endogamija, nibyto vstanovlena Bogom, mala misce šče do pojavy Spolučenyh Štativ Ameryky. Odne z najperšyh posylań na javyšče, kotre zgodom stalo vidome v Ameryci jak podil na rasy, pov’jazane zi spravoju pro statevi stosunky miž jevropejcem i afrykankoju. V 1630 roci Generaľna asambleja štatu Virdžynija zasudyla Ğ’ju Devisa do publičnogo byčuvannja za te, ščo vin «včynyv narugu nad soboju, zgańbyvšy Boga j osoromyvšy hrystyjan, oskiľky oskvernyv svoje tilo znosynamy z negrytjankoju». Asambleja vzjala na sebe klopit utočnyty, ščo afrykanci, jakym zazvyčaj ne dozvoljalosja sposterigaty za pokarannjam člena panivnoї kasty, majuť pryjty j na vlasni oči pobačyty byčuvannja Devisa. Takyj hid mav podvijnu metu v kastovij systemi, jaka todi formuvalasja. Nasampered ce davalo zmogu šče biľše prynyzyty Devisa v prysutnosti tyh, kogo vvažaly nyžčymy za ńogo. Do togo ž ce bulo poperedžuvaľnym sygnalom dlja ljudej, vidnesenyh do najnyžčoї kasty v kraїni, jakoї šče naviť ne isnuvalo: jakščo taka dolja bilogo čolovika, jakyj ne dotrymuvavsja kastovyh mež, vaša dolja bude šče giršoju.

Šče do togo, jak Devis distav cej vyrok, protjagom uśogo periodu rabotorgivli jevropejśki čoloviky maly statevi stosunky z afrykanśkymy žinkamy, často bez їhńoї zgody j bez buď-jakyh naslidkiv dlja sebe — vony vvažaly, ščo panujuť nad afrykancjamy, j dijaly vidpovidno. Otže, toj fakt, ščo zasnovnyky koloniї zasudyly Ğ’ju Devisa do publičnogo prynyžennja za včynok, jakyj bagato hto vvažav svoїm pravom za narodžennjam, označav lyše odne: vin peretnuv tu mežu, kotru vony spryjmaly jak zagrozu ijerarhiї. U tomu, jak Devis povodyvsja z tijeju žinkoju, bulo deščo take, ščo pryvernulo їhnju uvagu j vymagalo vtručannja.

Kastova systema, jaka formuvalasja v toj period, dozvoljala ekspluataciju členiv najnyžčoї kasty, ale ne dopuskala rivnosti čy naviť її vydymosti. Same tomu endogamiju, jaka z pogljadu zakonu zabezpečuvala sojuz miž rivnymy, suvoro ohoronjaly, a zğvaltuvannja žinok z nyžčoї kasty zalyšaly poza uvagoju. Vypadok Ğ’ju Devisa buv ne lyše peršoju zgadkoju pro rasy j ijerarhiju v Ameryci, a j peršoju sproboju vstanovyty meži vidkrytyh stosunkiv miž členamy riznyh kast.

Odna z najkraščyh knyžok 2020 roku za versijamy čyslennyh vydań vid laureatky Pulitcerivśkoї premiї Izabeľ Vilkerson — <a href="https://laboratoria.pro/products/kasta-vytoky-nashyh-nevdovolen" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Kasta. Vytoky našyh nevdovoleń»</a>, ščo vyjšla drukom u vydavnyctvi Laboratorija, doslidžuje temu sociaľnoї nerivnosti — zokrema, vynyknennja ta pošyrennja kast ta inšyh štučnyh podiliv naselennja. Avtorka opysuje malovidomu usim kastovu systemu Ameryky, Indiї ta nacystśkoї Nimeččyny ta provodyť paraleli miž nymy.<div style="width: 2510px" class="wp-caption aligncenter"><img loading="lazy" src="/wp-content/uploads/2023/08/64ec6dd50dbce_DSC_2922.jpg" alt="" width="2500" height="1669" />Obkladynka knyžky «Kasta. Vytoky našyh nevdovoleń»</div>Čornoškiryh aktoriv dovgyj čas vidznačaly j často obmežuvaly lyše tymy roljamy, ščo vidpovidaly kastovym stereotypam. Peršoju afroamerykankoju, jakij prysudyly premiju Amerykanśkoї kinoakademiї, stala Getti Makdenijel. Vona otrymala cju vysoku vynagorodu za roľ Mammi (dbajlyvoї, ogrjadnoї j aseksuaľnoї protyležnosti Skarlett O’Hara, jaka bula idealom žinky) u fiľmi 1939 roku «Vidneseni vitrom». Mammi, biľš viddana bilij rodyni, niž vlasnij, bula gotova vstupyty v bij iz čornoškirymy soldatamy, ščob zahystyty svoїh bilyh ponevoljuvačiv.Cej obraz stav zručnoju pidporoju dlja zobražennja rabstva v hudožnih fiľmah, odnak ce bula vygadka kastovoї systemy, ščo superečyla istoryčnym faktam. V epohu rabstva biľšisť čornoškiryh žinok buly hudorljavymy, naviť vysnaženymy čerez skupe harčuvannja, jakym їh zabezpečuvaly. Do togo ž malo hto z cyh žinok pracjuvav u budynkah, oskiľky їh vvažaly cinnišymy na poli. Vtim, ogrjadna rabynja čy služnycja — ce buv same toj obraz, jakyj volily bačyty členy panivnoї kasty. Makdenijel ta inši čornoškiri aktorky togo času zrozumily, ščo ce jedyna roľ, jaku vony možuť graty. Oskiľky ci žinky rosly perevažno v pivničnyh abo zahidnyh štatah, vony pogano znaly dialekt pivdennyh negriv, jakogo vymagaly scenariї, tomu їm dovodylosja včytysja rozmovljaty giperboličnoju, časom grotesknoju movoju, ščo neju maly govoryty čornoškiri v ujavlenni gollivudśkyh režyseriv. Čornoškiryh aktoriv dovgyj čas vidznačaly j často obmežuvaly lyše tymy roljamy, ščo vidpovidaly kastovym stereotypam.***Na kadri z gollivudśkogo fiľmu 30-h rokiv, jakyj vyjšov na ekrany v rozpal epohy Džyma Krou, zobražena ogrjadna čornoškira žinka z prostym oblyččjam, odjagnena v hustynu j formu služnyci. Vona obijmaje strunku, shožu na angela, po-dytjačomu bezposerednju bilu žinku, zolotave volossja j prozora škira jakoї vydiljajuťsja na temnomu foni navmysno nepokaznoї negrytjanky. Koly vony počynajuť govoryty, čornoškira žinka rozmovljaje prymityvnoju movoju rabśkoї pokirnosti j neuctva. Žinka z porceljanovoju škiroju govoryť z manirnoju vytončenistju vyščoї kasty. Tenditna figura Meri Pikford — povna protyležnisť ogrjadnosti Luїzy Bivers u cij kastovij sceni, jaku možna pobačyty v Ameryci v tysjačah fiľmiv i na čyslennyh zobražennjah. Vse ce navijuje nam dumku pro pryrodženu vyščisť odnijeї grupy nad inšoju za takymy kryterijamy, jak krasa, gidnisť ta intelekt.Jak často buvaje, čornoškira aktorka Luїza Bivers ne bula shoža na toj obraz, graty jakyj musyla, ne majučy inšogo vyboru. Bivers vyrosla v Kaliforniї, tomu їj dovelosja vyvčaty j opanovuvaty lamanu movu pivdennyh poľovyh pracivnykiv i slug. Vona často perežyvala stres čerez vuźki ramky, jakymy її obmežuvaly, j naviť shudla na znimaľnomu majdančyku. Režysery prymušuvaly aktorku obv’jazuvaty vatynom i bez togo povne tilo, ščob vona šče biľše kontrastuvala z hudorljavymy bilymy inženju, jaki buly zirkamy v usih fiľmah, de vona grala.***Vynagorody j pryvileї zabezpečuvala pidtrymka kastovogo ustroju, jaka mogla polipšyty perspektyvy tyh, hto znav, ščo treba zalyšatysja na svojemu misci — jakomoga pomitnišomu. Čerez dva stolittja pislja časiv Onysyma režym Džyma Krou zrobyv jedynyj vynjatok iz zaliznogo zakonu pro segregaciju miž čornoškirymy j bilymy. Ce stosuvalosja čornoškiryh služnyć, jaki pokazaly sebe dostatńo viddanymy, ščob možna bulo doviryty їm dogljad za bilymy diťmy. Lyše ci žinky mogly їzdyty u sekciї potjaga čy avtobusa dlja bilyh, koly podorožuvaly, dogljadajučy bilyh ditej. Cej vynjatok služyv dekiľkom ciljam. Vin robyv bilu dytynu kvytkom na misce u peršomu klasi dlja čornoškiroї ljudyny. Vin pidkripljuvav neviľnyćku roľ pidlegloї kasty jak її pryrodne misce. Vin pidvyščuvav status čornoškiroї njańky za rozporjadžennjam panivnoї kasty. Vin robyv hatnih robitnyć vyščymy naviť za ljudej na kštalt vydatnogo oratora Frederika Duğlasa, jakyj odnogo razu zmušenyj buv sydity na dahu vantažnogo vagona pid čas podoroži potjagom. Vin zahyščav ditej z panivnoї kasty vid gańby j nezručnostej poїzdky u vagoni dlja koľorovyh. I vin nagaduvav usim členam pidlegloї kasty, ščo vony možuť perejty na vyščyj riveń lyše z dozvolu panivnoї, na її umovah i lyše poky vony dotrymujuťsja vidvedenoї їm roli.***U svoїj revoljucijnij knyžci «Medyčnyj aparteїd» (Medical Apartheid) fahivčynja z medyčnoї etyky Garrijet Vašynğton rozpovila pro te, ščo odyn likar z plantaciї robyv rozrizy v čerepi čornoškiroї dytyny, ščob pereviryty teoriju stosovno likuvannja sudom. Vin vidkryvav dytjačyj čerep ševśkym znarjaddjam, prokoljujučy škiru golovy, jak povidomyv pizniše, «vistrjam kryvogo šyla».Zgodom ćogo likarja, jakogo zvaly Džejms Marion Sims, ogolosyly zasnovnykom ginekologiї. Vin robyv svoї vidkryttja, kupujučy rabyń v Alabami j vykonujučy žorstoki operaciї, jaki často zakinčuvalysja spotvorennjam abo smertju. Sims vidmovljavsja robyty cym žinkam anesteziju, stverdžujučy, ščo vaginaľni operaciї «nedostatńo bolisni, ščob vypravdaty cej klopit». Natomisť vin vvodyv žinkam morfin lyše pislja operaciї, zaznačyvšy, ščo ce «polegšuje pekuči vidčuttja vid seči». Do togo ž, za slovamy Vašynğton, morfin «poslabljuvav zdatnisť protydijaty povtornym proceduram».Odyn hirurg z Luїziany vdoskonaljuvav kesariv roztyn, eksperymentujučy z ponevolenymy žinkamy, do jakyh mav dostup u 30-h rokah XIX stolittja. Zgodom inši likari v takyj sposib navčylysja vydaljaty jaječnyky j kameni z sečovogo mihura. Vony provodyly vsi ci eksperymenty v hatynah rabiv u pošukah proryviv dlja bilyh pacijentiv, jakym robyly operaciї v likarnjah z vykorystannjam dostupnoї v toj čas anesteziї.***Endogamija, nibyto vstanovlena Bogom, mala misce šče do pojavy Spolučenyh Štativ Ameryky. Odne z najperšyh posylań na javyšče, kotre zgodom stalo vidome v Ameryci jak podil na rasy, pov’jazane zi spravoju pro statevi stosunky miž jevropejcem i afrykankoju. V 1630 roci Generaľna asambleja štatu Virdžynija zasudyla Ğ’ju Devisa do publičnogo byčuvannja za te, ščo vin «včynyv narugu nad soboju, zgańbyvšy Boga j osoromyvšy hrystyjan, oskiľky oskvernyv svoje tilo znosynamy z negrytjankoju». Asambleja vzjala na sebe klopit utočnyty, ščo afrykanci, jakym zazvyčaj ne dozvoljalosja sposterigaty za pokarannjam člena panivnoї kasty, majuť pryjty j na vlasni oči pobačyty byčuvannja Devisa. Takyj hid mav podvijnu metu v kastovij systemi, jaka todi formuvalasja. Nasampered ce davalo zmogu šče biľše prynyzyty Devisa v prysutnosti tyh, kogo vvažaly nyžčymy za ńogo. Do togo ž ce bulo poperedžuvaľnym sygnalom dlja ljudej, vidnesenyh do najnyžčoї kasty v kraїni, jakoї šče naviť ne isnuvalo: jakščo taka dolja bilogo čolovika, jakyj ne dotrymuvavsja kastovyh mež, vaša dolja bude šče giršoju.Šče do togo, jak Devis distav cej vyrok, protjagom uśogo periodu rabotorgivli jevropejśki čoloviky maly statevi stosunky z afrykanśkymy žinkamy, často bez їhńoї zgody j bez buď-jakyh naslidkiv dlja sebe — vony vvažaly, ščo panujuť nad afrykancjamy, j dijaly vidpovidno. Otže, toj fakt, ščo zasnovnyky koloniї zasudyly Ğ’ju Devisa do publičnogo prynyžennja za včynok, jakyj bagato hto vvažav svoїm pravom za narodžennjam, označav lyše odne: vin peretnuv tu mežu, kotru vony spryjmaly jak zagrozu ijerarhiї. U tomu, jak Devis povodyvsja z tijeju žinkoju, bulo deščo take, ščo pryvernulo їhnju uvagu j vymagalo vtručannja.Kastova systema, jaka formuvalasja v toj period, dozvoljala ekspluataciju členiv najnyžčoї kasty, ale ne dopuskala rivnosti čy naviť її vydymosti. Same tomu endogamiju, jaka z pogljadu zakonu zabezpečuvala sojuz miž rivnymy, suvoro ohoronjaly, a zğvaltuvannja žinok z nyžčoї kasty zalyšaly poza uvagoju. Vypadok Ğ’ju Devisa buv ne lyše peršoju zgadkoju pro rasy j ijerarhiju v Ameryci, a j peršoju sproboju vstanovyty meži vidkrytyh stosunkiv miž členamy riznyh kast.

📖 Gender v detaljah: realiї žyttja temnoškiryh žinok

Ukraїnśkyj kulturnyj fond spiľno z brendom «Viľnodumni» stvoryly blagodijnu hustku, ščo vidteper dopovnjuvatyme atrybuty UKF ta z novoju syloju dopomagatyme instytuciї pidtrymuvaty kuľturnu nezaležnisť Ukraїny ta mytciv, jaki її tvorjať.

Takyj format spivpraci dopomože UKF zalučyty dodatkove nederdžavne finansuvannja na kuľturu: častynu koštiv iz prodažu hustky bude sprjamovano na pidtrymku projektiv u novomu grantovomu sezoni.
<div id="attachment_225429" class="wp-caption alignnone" data-quill-src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64e9d3ed8563d_40e16170a9c25d8905ab377fb1645329-scaled.jpg" data-quill-caption="Syńo-žovta, iz zobražennjamy istoryčnyh postatej, symvoliv ta gasel, ščo iljustrujuť rozmaїttja ukraїnśkoї kuľtury">

<img class="wp-image-225429" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64e9d3ed8563d_40e16170a9c25d8905ab377fb1645329-scaled.jpg" alt="Syńo-žovta, iz zobražennjamy istoryčnyh postatej, symvoliv ta gasel, ščo iljustrujuť rozmaїttja ukraїnśkoї kuľtury">
Syńo-žovta, iz zobražennjamy istoryčnyh postatej, symvoliv ta gasel, ščo iljustrujuť rozmaїttja ukraїnśkoї kuľtury

</div>
Na samij hustci zobraženi važlyvi istoryčni postati, symvoly ta gaslo, ščo iljustrujuť rozmaїttja ukraїnśkoї kuľtury, jaku bezžaľno nyščyť rosija. Ci symvoly je svojeridnymy obrazamy mynulogo, sučasnogo ta majbutńogo Ukraїny, ščo vodnočas nagadujuť pro važlyvisť boroťby za zberežennja kuľturnoї spadščyny i nacionaľnoї identyčnosti.
<div id="attachment_225431" class="wp-caption alignnone" data-quill-src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64e9d44f8c50a_4b5dfb991be97034162034bed8b9835f-scaled.jpg" data-quill-caption="">

<img class="wp-image-225431" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64e9d44f8c50a_4b5dfb991be97034162034bed8b9835f-scaled.jpg" alt="">
Prydbaty hustku možna <a href="https://cutt.ly/jwjfP02b" target="_blank" rel="noopener noreferrer">za posylannjam</a>. U najavnosti dva rozmiry hustky: 82h82 sm ta 52h52.

</div>

Ukraїnśkyj kulturnyj fond spiľno z brendom «Viľnodumni» stvoryly blagodijnu hustku, ščo vidteper dopovnjuvatyme atrybuty UKF ta z novoju syloju dopomagatyme instytuciї pidtrymuvaty kuľturnu nezaležnisť Ukraїny ta mytciv, jaki її tvorjať.Takyj format spivpraci dopomože UKF zalučyty dodatkove nederdžavne finansuvannja na kuľturu: častynu koštiv iz prodažu hustky bude sprjamovano na pidtrymku projektiv u novomu grantovomu sezoni.<div id="attachment_225429" class="wp-caption alignnone" data-quill-src="/wp-content/uploads/2023/08/64e9d3ed8563d_40e16170a9c25d8905ab377fb1645329-scaled.jpg" data-quill-caption="Syńo-žovta, iz zobražennjamy istoryčnyh postatej, symvoliv ta gasel, ščo iljustrujuť rozmaїttja ukraїnśkoї kuľtury"><img loading="lazy" width="2560" height="1270" class="wp-image-225429" src="/wp-content/uploads/2023/08/64e9d3ed8563d_40e16170a9c25d8905ab377fb1645329-scaled.jpg" alt="Syńo-žovta, iz zobražennjamy istoryčnyh postatej, symvoliv ta gasel, ščo iljustrujuť rozmaїttja ukraїnśkoї kuľtury" srcset="/wp-content/uploads/2023/08/64e9d3ed8563d_40e16170a9c25d8905ab377fb1645329-scaled.jpg 2560w, /wp-content/uploads/2023/08/64e9d3ed8563d_40e16170a9c25d8905ab377fb1645329-300x149.jpg 300w, /wp-content/uploads/2023/08/64e9d3ed8563d_40e16170a9c25d8905ab377fb1645329-1024x508.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2023/08/64e9d3ed8563d_40e16170a9c25d8905ab377fb1645329-768x381.jpg 768w, /wp-content/uploads/2023/08/64e9d3ed8563d_40e16170a9c25d8905ab377fb1645329-1536x762.jpg 1536w, /wp-content/uploads/2023/08/64e9d3ed8563d_40e16170a9c25d8905ab377fb1645329-2048x1016.jpg 2048w, /wp-content/uploads/2023/08/64e9d3ed8563d_40e16170a9c25d8905ab377fb1645329-650x322.jpg 650w" sizes="(max-width: 2560px) 100vw, 2560px" />Syńo-žovta, iz zobražennjamy istoryčnyh postatej, symvoliv ta gasel, ščo iljustrujuť rozmaїttja ukraїnśkoї kuľtury</div>Na samij hustci zobraženi važlyvi istoryčni postati, symvoly ta gaslo, ščo iljustrujuť rozmaїttja ukraїnśkoї kuľtury, jaku bezžaľno nyščyť rosija. Ci symvoly je svojeridnymy obrazamy mynulogo, sučasnogo ta majbutńogo Ukraїny, ščo vodnočas nagadujuť pro važlyvisť boroťby za zberežennja kuľturnoї spadščyny i nacionaľnoї identyčnosti.<div id="attachment_225431" class="wp-caption alignnone" data-quill-src="/wp-content/uploads/2023/08/64e9d44f8c50a_4b5dfb991be97034162034bed8b9835f-scaled.jpg" data-quill-caption=""><img loading="lazy" width="2560" height="1270" class="wp-image-225431" src="/wp-content/uploads/2023/08/64e9d44f8c50a_4b5dfb991be97034162034bed8b9835f-scaled.jpg" alt="" srcset="/wp-content/uploads/2023/08/64e9d44f8c50a_4b5dfb991be97034162034bed8b9835f-scaled.jpg 2560w, /wp-content/uploads/2023/08/64e9d44f8c50a_4b5dfb991be97034162034bed8b9835f-300x149.jpg 300w, /wp-content/uploads/2023/08/64e9d44f8c50a_4b5dfb991be97034162034bed8b9835f-1024x508.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2023/08/64e9d44f8c50a_4b5dfb991be97034162034bed8b9835f-768x381.jpg 768w, /wp-content/uploads/2023/08/64e9d44f8c50a_4b5dfb991be97034162034bed8b9835f-1536x762.jpg 1536w, /wp-content/uploads/2023/08/64e9d44f8c50a_4b5dfb991be97034162034bed8b9835f-2048x1016.jpg 2048w, /wp-content/uploads/2023/08/64e9d44f8c50a_4b5dfb991be97034162034bed8b9835f-650x322.jpg 650w" sizes="(max-width: 2560px) 100vw, 2560px" />Prydbaty hustku možna <a href="https://cutt.ly/jwjfP02b" target="_blank" rel="noopener noreferrer">za posylannjam</a>. U najavnosti dva rozmiry hustky: 82h82 sm ta 52h52.</div>

u0421u043fu0456u043bu044cu043du043e u0437 u0431u0440u0435u043du0434u043eu043c u00abu0412u0456u043bu044cu043du043eu0434u0443u043cu043du0456u00bb u0423u043au0440u0430u0457u043du0441u044cu043au0438u0439 u043au0443u043bu044cu0442u0443u0440u043du0438u0439 u0444u043eu043du0434 u0441u0442u0432u043eu0440u0438u043bu0438 u0445u0443u0441u0442u043au0443, u0449u043e u0432u0456u0434u0442u0435u043fu0435u0440 u0434u043eu043fu043eu0432u043du044eu0432u0430u0442u0438u043cu0435 u0430u0442u0440u0438u0431u0443u0442u0438 u0423u041au0424 u0442u0430 u0437 u043du043eu0432u043eu044e u0441u0438u043bu043eu044e u0434u043eu043fu043eu043cu0430u0433u0430u0442u0438u043cu0435 u0456u043du0441u0442u0438u0442u0443u0446u0456u0457 u043fu0456u0434u0442u0440u0438u043cu0443u0432u0430u0442u0438 u043au0443u043bu044cu0442u0443u0440u043du0443 u043du0435u0437u0430u043bu0435u0436u043du0456u0441u0442u044c u0423u043au0440u0430u0457u043du0438 u0442u0430 u043cu0438u0442u0446u0456u0432, u044fu043au0456 u0457u0457 u0442u0432u043eu0440u044fu0442u044c.u0422u0430u043au0438u0439 u0444u043eu0440u043cu0430u0442 u0441u043fu0456u0432u043fu0440u0430u0446u0456 u0434u043eu043fu043eu043cu043eu0436u0435 u0423u041au0424 u0437u0430u043bu0443u0447u0438u0442u0438 u0434u043eu0434u0430u0442u043au043eu0432u0435 u043du0435u0434u0435u0440u0434u0436u0430u0432u043du0435 u0444u0456u043du0430u043du0441u0443u0432u0430u043du043du044f u043du0430 u043au0443u043bu044cu0442u0443u0440u0443: u0447u0430u0441u0442u0438u043du0443 u043au043eu0448u0442u0456u0432 u0456u0437 u043fu0440u043eu0434u0430u0436u0443 u0445u0443u0441u0442u043au0438 u0431u0443u0434u0435 u0441u043fu0440u044fu043cu043eu0432u0430u043du043e u043du0430 u043fu0456u0434u0442u0440u0438u043cu043au0443 u043fu0440u043eu0454u043au0442u0456u0432 u0443 u043du043eu0432u043eu043cu0443 u0433u0440u0430u043du0442u043eu0432u043eu043cu0443 u0441u0435u0437u043eu043du0456.

u043eu0431u043au043bu0430u0434u0438u043du043au0430.png

u0423u041au0424 u0442u0430 u00abu0412u0456u043bu044cu043du043eu0434u0443u043cu043du0456u00bb u0441u0442u0432u043eu0440u0438u043bu0438 u0431u043bu0430u0433u043eu0434u0456u0439u043du0443 u0445u0443u0441u0442u043au0443 u0434u043bu044f u043fu0456u0434u0442u0440u0438u043cu043au0438 u043au0443u043bu044cu0442u0443u0440u0438

u0427u0430u0441u0442u0438u043du0443 u043au043eu0448u0442u0456u0432 u0456u0437 u043fu0440u043eu0434u0430u0436u0443 u0431u0443u0434u0435 u0441u043fu0440u044fu043cu043eu0432u0430u043du043e u043du0430 u043fu0456u0434u0442u0440u0438u043cu043au0443 u043au0443u043bu044cu0442u0443u0440u043du043e-u043cu0438u0441u0442u0435u0446u044cu043au0438u0445 u0456u043du0456u0446u0456u0430u0442u0438u0432 u0432 u0423u043au0440u0430u0457u043du0456u00a0

Častynu koštiv iz prodažu bude sprjamovano na pidtrymku kuľturno-mystećkyh iniciatyv v Ukraїni

Ukraїnśkyj kulturnyj fond spiľno z brendom «Viľnodumni» stvoryly blagodijnu hustku, ščo vidteper dopovnjuvatyme atrybuty UKF ta z novoju syloju dopomagatyme instytuciї pidtrymuvaty kuľturnu nezaležnisť Ukraїny ta mytciv, jaki її tvorjať.

Takyj format spivpraci dopomože UKF zalučyty dodatkove nederdžavne finansuvannja na kuľturu: častynu koštiv iz prodažu hustky bude sprjamovano na pidtrymku projektiv u novomu grantovomu sezoni.
<div id="attachment_225429" class="wp-caption alignnone" data-quill-src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64e9d3ed8563d_40e16170a9c25d8905ab377fb1645329-scaled.jpg" data-quill-caption="Syńo-žovta, iz zobražennjamy istoryčnyh postatej, symvoliv ta gasel, ščo iljustrujuť rozmaїttja ukraїnśkoї kuľtury">

<img class="wp-image-225429" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64e9d3ed8563d_40e16170a9c25d8905ab377fb1645329-scaled.jpg" alt="Syńo-žovta, iz zobražennjamy istoryčnyh postatej, symvoliv ta gasel, ščo iljustrujuť rozmaїttja ukraїnśkoї kuľtury" />
Syńo-žovta, iz zobražennjamy istoryčnyh postatej, symvoliv ta gasel, ščo iljustrujuť rozmaїttja ukraїnśkoї kuľtury

</div>
Na samij hustci zobraženi važlyvi istoryčni postati, symvoly ta gaslo, ščo iljustrujuť rozmaїttja ukraїnśkoї kuľtury, jaku bezžaľno nyščyť rosija. Ci symvoly je svojeridnymy obrazamy mynulogo, sučasnogo ta majbutńogo Ukraїny, ščo vodnočas nagadujuť pro važlyvisť boroťby za zberežennja kuľturnoї spadščyny i nacionaľnoї identyčnosti.
<div id="attachment_225431" class="wp-caption alignnone" data-quill-src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64e9d44f8c50a_4b5dfb991be97034162034bed8b9835f-scaled.jpg" data-quill-caption="">

<img class="wp-image-225431" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64e9d44f8c50a_4b5dfb991be97034162034bed8b9835f-scaled.jpg" alt="" />
Prydbaty hustku možna <a href="https://cutt.ly/jwjfP02b" target="_blank" rel="noopener noreferrer">za posylannjam</a>. U najavnosti dva rozmiry hustky: 82h82 sm ta 52h52.

</div>

😮 UKF ta «Viľnodumni» stvoryly blagodijnu hustku dlja pidtrymky kuľtury

Navčiťsja efektyvno prodavaty kreatyvni poslugy na kursi vid CASES ta League Design Agency!

U veresni zapuskajeťsja <a href="https://cases.media/creativepractice/course/creative-sales/about" rel="noopener noreferrer" target="_blank">novyj žyvyj kurs, prysvjačenyj rezuľtatyvnym prodažam</a> — čy ne najbiľšomu na śogodni vyklyku dlja fahivciv rynku.<div class="wp-caption alignnone" id="attachment_225293" data-quill-src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64e62529f2015_(Creative_Practice)-01-1920×1080-Sales-Course.png" data-quill-caption=""><img class="wp-image-225293" loading="lazy" alt="" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64e62529f2015_(Creative_Practice)-01-1920×1080-Sales-Course.png"></div>V jogo mežah vy zmožete diznatysja, jak pobuduvaty roboču modeľ prodaživ v B2B, navčytesja pracjuvaty z lijkoju prodaživ, formuvaty cinnisnu ta komercijnu propozyciju, a takož opanujete ključovi instrumenty zalučennja klijentiv.Dopomagatyme v ćomu Sergij Čkana — menedžer z prodaživ v <a href="https://league.design/" rel="noopener noreferrer" target="_blank">League Design Agency</a> ta kurator kursu. V profesijnomu dorobku Sergija desjatky uspišno zakrytyh ugod čekom vid $5 000 do $120 000 z klijentamy z SŠA, Jevropy ta Ukraїny.Rejestrujtesja na kurs «<a href="https://cases.media/creativepractice/course/creative-sales/about" rel="noopener noreferrer" target="_blank">Prodaži v kreatyvnyh industrijah</a>» ta ne vtračajte nagodu zabezpečyty nalagodženyj proces prodaživ u vlasnij kompaniї — z postijnymy zamovlennjamy, včasno zakrytymy ugodamy ta čitkoju systemoju!

U veresni zapuskajeťsja <a href="https://cases.media/creativepractice/course/creative-sales/about" rel="noopener noreferrer" target="_blank">novyj žyvyj kurs, prysvjačenyj rezuľtatyvnym prodažam</a> — čy ne najbiľšomu na śogodni vyklyku dlja fahivciv rynku.<div class="wp-caption alignnone" id="attachment_225293" data-quill-src="/wp-content/uploads/2023/08/64e62529f2015_(Creative_Practice)-01-1920×1080-Sales-Course.png" data-quill-caption=""><img width="1920" height="1080" class="wp-image-225293" loading="lazy" alt="" src="/wp-content/uploads/2023/08/64e62529f2015_(Creative_Practice)-01-1920×1080-Sales-Course.png" srcset="/wp-content/uploads/2023/08/64e62529f2015_(Creative_Practice)-01-1920×1080-Sales-Course.png 1920w, /wp-content/uploads/2023/08/64e62529f2015_(Creative_Practice)-01-1920×1080-Sales-Course-300x169.png 300w, /wp-content/uploads/2023/08/64e62529f2015_(Creative_Practice)-01-1920×1080-Sales-Course-1024x576.png 1024w, /wp-content/uploads/2023/08/64e62529f2015_(Creative_Practice)-01-1920×1080-Sales-Course-768x432.png 768w, /wp-content/uploads/2023/08/64e62529f2015_(Creative_Practice)-01-1920×1080-Sales-Course-1536x864.png 1536w, /wp-content/uploads/2023/08/64e62529f2015_(Creative_Practice)-01-1920×1080-Sales-Course-650x366.png 650w" sizes="(max-width: 1920px) 100vw, 1920px" /></div>V jogo mežah vy zmožete diznatysja, jak pobuduvaty roboču modeľ prodaživ v B2B, navčytesja pracjuvaty z lijkoju prodaživ, formuvaty cinnisnu ta komercijnu propozyciju, a takož opanujete ključovi instrumenty zalučennja klijentiv.Dopomagatyme v ćomu Sergij Čkana — menedžer z prodaživ v <a href="https://league.design/" rel="noopener noreferrer" target="_blank">League Design Agency</a> ta kurator kursu. V profesijnomu dorobku Sergija desjatky uspišno zakrytyh ugod čekom vid $5 000 do $120 000 z klijentamy z SŠA, Jevropy ta Ukraїny.Rejestrujtesja na kurs «<a href="https://cases.media/creativepractice/course/creative-sales/about" rel="noopener noreferrer" target="_blank">Prodaži v kreatyvnyh industrijah</a>» ta ne vtračajte nagodu zabezpečyty nalagodženyj proces prodaživ u vlasnij kompaniї — z postijnymy zamovlennjamy, včasno zakrytymy ugodamy ta čitkoju systemoju!

CASES ta League Design Agency zapuskajuť žyvyj kurs z pobudovy efektyvnyh prodaživ

u041bu044eu0431u043bu044e u0444u043eu0440u0434 u044fu043a u043au043eu0434 u0431u0435u0437 u0432u0456u0434u0440u0430

u0414u0438u043du043eu0437u0430u0432u0440 u0422u0430u0440u0430u0441

u0414u0438u043c u0446u0435 u044fu043a u0440u043eu0437u043cu043eu0432u0430 u0431u0435u0437 u0441u043bu0456u0432

Dynozavr Taras

u041bu044eu0431u043bu044e u0444u043eu0440u0434

5,2 tonny morozyva, 5,5 tonny ľodu ta 84 tysjači litriv oholodžuvaľnyh napoїv zamovyly ukraїnci v zastosunku Glovo za perši dva misjaci lita. Na osnov

Uljubleni stravy. Vlitku ukraїnci najčastiše zamovljajuť v Glovo kebab, osoblyvo na večerju. Na snidanok ukraїnci vybyrajuť kruasan «Filadeľfija z lososem», a obidaty poljubljajuť lokšynoju z kurkoju. Do p’jatirky uljublenyh strav takož uvijšly kruasan «Cezar z kurkoju» ta salat «Cezar». Najpopuljarnišym desertom vyjavyvsja baskśkyj čyzkejk.<div class="wp-caption alignnone" id="attachment_224630" data-quill-src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64de2c185ed96_Infogr_Zamov_Summer_01.jpg" data-quill-caption=""><img class="wp-image-224630" loading="lazy" alt="" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64de2c185ed96_Infogr_Zamov_Summer_01.jpg"></div>Zamovlennja iz supermarketiv. Produkty, jaki najčastiše zamovljajuť u Glovo vlitku, — ce sezonni ovoči-frukty: čerešnja, tomaty ta moloda kartoplja, jaki zajmajuť perše, četverte ta p’jate miscja za populjarnistju. Druge i tretje misce posidajuť banany ta kurjače file. Z napoїv najbiľše zamovljajuť vodu, pyvo «Corona», Coca-Cola, energetyčni napoї ta bile suhe vyno.<div class="wp-caption alignnone" id="attachment_224635" data-quill-src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64de2c5545d07_Infogr_Zamov_Summer_02.jpg" data-quill-caption=""><img class="wp-image-224635" loading="lazy" alt="" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64de2c5545d07_Infogr_Zamov_Summer_02.jpg"></div>Morozyvo, lid i oholodžuvaľni napoї. Glovo stav spravžnim rjativnykom ukraїnciv vid litńoї speky. Za červeń ta lypeń ukraїnci zamovyly u Glovo ponad 5,2 tonny morozyva — ce blyźko 70 000 pačok. U litni misjaci korystuvači Glovo zamovljajuť na 55% biľše morozyva u porivnjanni z inšymy misjacjamy. Sered najpopuljarnišyh vydiv morozyva — rižok zi zguščenym molokom, morozyvo «Snickers» ta rižok z abrykosovoju ta vyšnevoju načynkoju.Vodnočas kur’jery Glovo dostavyly 5,5 tonny ľodu za dva misjaci. Kožnogo litńogo misjacja korystuvači zamovljajuť v 7 raziv biľše ľodu, niž v buď-jakyj inšyj sezon.<div class="wp-caption alignnone" id="attachment_224641" data-quill-src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64de2c977aeb2_Infogr_Zamov_Summer_03.jpg" data-quill-caption=""><img class="wp-image-224641" loading="lazy" alt="" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64de2c977aeb2_Infogr_Zamov_Summer_03.jpg"></div>Sered oholodžuvaľnyh napoїv najbiľšyj popyt majuť solodki gazovani napoї, lymonady, soky ta freši. Blyźko 84 tysjač litriv cyh napoїv zamovyly v Glovo u červni-lypni 2023 roku. Uljublenym napojem ukraїnciv ćogo lita stala Coca-Cola, a lymonady obyraly z takymy smakamy, jak vyšnja, klasyčnyj ta mango. Krim togo, vtryči zris popyt na kombuču ćogo lita u porivnjanni z mynulym.&nbsp;<div class="wp-caption alignnone" id="attachment_224637" data-quill-src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64de2c6b8d124_Infogr_Zamov_Summer_05.jpg" data-quill-caption=""><img class="wp-image-224637" loading="lazy" alt="" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64de2c6b8d124_Infogr_Zamov_Summer_05.jpg"></div>Sezonni tovary. Vid pekučogo soncja korystuvači Glovo rjatujuťsja soncezahysnymy kremamy — kiľkisť zamovleń cijeї kategoriї vyrosla u 6 raziv. Gigijenični servetky ž staly zamovljať u 2 razy častiše.&nbsp;Dytjači tovary, kvity, zootovary. Do Dnja zahystu ditej kiľkisť zamovleń u kategoriї dytjačyh tovariv zrosla +32%.&nbsp;Vyhid fiľmu "Barbie" spryčynyv bum i v zastosunku Glovo — u lypni, koly strička bula v prokati, popyt na igrašky ćogo brendu zris u 2,5 raza. Ce demonstruje, jak podiї ta trendy možuť vplyvaty na spožyvču populjarnisť tovariv abo kategorij.Cikavoju tendencijeju je strimkyj rozvytok kategoriї zootovariv, prodaži tovariv u jakij zrosly na 40%. Narazi kožne tretje zamovlennja v kategoriї «Magazyny» stosujeťsja same tovariv dlja domašnih tvaryn. Takož Glovo vidznačaje, ščo biľšisť korystuvačiv, ščo zamovljajuť zootovary v&nbsp; zastosunku, — vlasnyky kotykiv.Kožne 8-me zamovlennja v zastosunku — kvity, a vartisť najdorožčogo buketu v lypni perevyščyla 6 tysjač gryveń.&nbsp;Koly najčastiše zamovljajuť? Najspekotnišyj čas dlja zamovleń vlitku — z 12 do 14 godyny ta z 18 do 21 godyny v p’jatnycju, subotu ta nedilju.&nbsp;<div class="wp-caption alignnone" id="attachment_224639" data-quill-src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64de2c87c3350_Infogr_Zamov_Summer_04.jpg" data-quill-caption=""><img class="wp-image-224639" loading="lazy" alt="" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64de2c87c3350_Infogr_Zamov_Summer_04.jpg"></div>

Uljubleni stravy. Vlitku ukraїnci najčastiše zamovljajuť v Glovo kebab, osoblyvo na večerju. Na snidanok ukraїnci vybyrajuť kruasan «Filadeľfija z lososem», a obidaty poljubljajuť lokšynoju z kurkoju. Do p’jatirky uljublenyh strav takož uvijšly kruasan «Cezar z kurkoju» ta salat «Cezar». Najpopuljarnišym desertom vyjavyvsja baskśkyj čyzkejk.<div class="wp-caption alignnone" id="attachment_224630" data-quill-src="/wp-content/uploads/2023/08/64de2c185ed96_Infogr_Zamov_Summer_01.jpg" data-quill-caption=""><img width="1081" height="1047" class="wp-image-224630" loading="lazy" alt="" src="/wp-content/uploads/2023/08/64de2c185ed96_Infogr_Zamov_Summer_01.jpg" srcset="/wp-content/uploads/2023/08/64de2c185ed96_Infogr_Zamov_Summer_01.jpg 1081w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c185ed96_Infogr_Zamov_Summer_01-300x291.jpg 300w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c185ed96_Infogr_Zamov_Summer_01-1024x992.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c185ed96_Infogr_Zamov_Summer_01-768x744.jpg 768w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c185ed96_Infogr_Zamov_Summer_01-650x630.jpg 650w" sizes="(max-width: 1081px) 100vw, 1081px" /></div>Zamovlennja iz supermarketiv. Produkty, jaki najčastiše zamovljajuť u Glovo vlitku, — ce sezonni ovoči-frukty: čerešnja, tomaty ta moloda kartoplja, jaki zajmajuť perše, četverte ta p’jate miscja za populjarnistju. Druge i tretje misce posidajuť banany ta kurjače file. Z napoїv najbiľše zamovljajuť vodu, pyvo «Corona», Coca-Cola, energetyčni napoї ta bile suhe vyno.<div class="wp-caption alignnone" id="attachment_224635" data-quill-src="/wp-content/uploads/2023/08/64de2c5545d07_Infogr_Zamov_Summer_02.jpg" data-quill-caption=""><img width="1081" height="770" class="wp-image-224635" loading="lazy" alt="" src="/wp-content/uploads/2023/08/64de2c5545d07_Infogr_Zamov_Summer_02.jpg" srcset="/wp-content/uploads/2023/08/64de2c5545d07_Infogr_Zamov_Summer_02.jpg 1081w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c5545d07_Infogr_Zamov_Summer_02-300x214.jpg 300w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c5545d07_Infogr_Zamov_Summer_02-1024x729.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c5545d07_Infogr_Zamov_Summer_02-768x547.jpg 768w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c5545d07_Infogr_Zamov_Summer_02-650x463.jpg 650w" sizes="(max-width: 1081px) 100vw, 1081px" /></div>Morozyvo, lid i oholodžuvaľni napoї. Glovo stav spravžnim rjativnykom ukraїnciv vid litńoї speky. Za červeń ta lypeń ukraїnci zamovyly u Glovo ponad 5,2 tonny morozyva — ce blyźko 70 000 pačok. U litni misjaci korystuvači Glovo zamovljajuť na 55% biľše morozyva u porivnjanni z inšymy misjacjamy. Sered najpopuljarnišyh vydiv morozyva — rižok zi zguščenym molokom, morozyvo «Snickers» ta rižok z abrykosovoju ta vyšnevoju načynkoju.Vodnočas kur’jery Glovo dostavyly 5,5 tonny ľodu za dva misjaci. Kožnogo litńogo misjacja korystuvači zamovljajuť v 7 raziv biľše ľodu, niž v buď-jakyj inšyj sezon.<div class="wp-caption alignnone" id="attachment_224641" data-quill-src="/wp-content/uploads/2023/08/64de2c977aeb2_Infogr_Zamov_Summer_03.jpg" data-quill-caption=""><img width="1081" height="684" class="wp-image-224641" loading="lazy" alt="" src="/wp-content/uploads/2023/08/64de2c977aeb2_Infogr_Zamov_Summer_03.jpg" srcset="/wp-content/uploads/2023/08/64de2c977aeb2_Infogr_Zamov_Summer_03.jpg 1081w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c977aeb2_Infogr_Zamov_Summer_03-300x190.jpg 300w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c977aeb2_Infogr_Zamov_Summer_03-1024x648.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c977aeb2_Infogr_Zamov_Summer_03-768x486.jpg 768w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c977aeb2_Infogr_Zamov_Summer_03-650x411.jpg 650w" sizes="(max-width: 1081px) 100vw, 1081px" /></div>Sered oholodžuvaľnyh napoїv najbiľšyj popyt majuť solodki gazovani napoї, lymonady, soky ta freši. Blyźko 84 tysjač litriv cyh napoїv zamovyly v Glovo u červni-lypni 2023 roku. Uljublenym napojem ukraїnciv ćogo lita stala Coca-Cola, a lymonady obyraly z takymy smakamy, jak vyšnja, klasyčnyj ta mango. Krim togo, vtryči zris popyt na kombuču ćogo lita u porivnjanni z mynulym.&nbsp;<div class="wp-caption alignnone" id="attachment_224637" data-quill-src="/wp-content/uploads/2023/08/64de2c6b8d124_Infogr_Zamov_Summer_05.jpg" data-quill-caption=""><img width="1081" height="693" class="wp-image-224637" loading="lazy" alt="" src="/wp-content/uploads/2023/08/64de2c6b8d124_Infogr_Zamov_Summer_05.jpg" srcset="/wp-content/uploads/2023/08/64de2c6b8d124_Infogr_Zamov_Summer_05.jpg 1081w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c6b8d124_Infogr_Zamov_Summer_05-300x192.jpg 300w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c6b8d124_Infogr_Zamov_Summer_05-1024x656.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c6b8d124_Infogr_Zamov_Summer_05-768x492.jpg 768w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c6b8d124_Infogr_Zamov_Summer_05-650x417.jpg 650w" sizes="(max-width: 1081px) 100vw, 1081px" /></div>Sezonni tovary. Vid pekučogo soncja korystuvači Glovo rjatujuťsja soncezahysnymy kremamy — kiľkisť zamovleń cijeї kategoriї vyrosla u 6 raziv. Gigijenični servetky ž staly zamovljať u 2 razy častiše.&nbsp;Dytjači tovary, kvity, zootovary. Do Dnja zahystu ditej kiľkisť zamovleń u kategoriї dytjačyh tovariv zrosla +32%.&nbsp;Vyhid fiľmu &#8220;Barbie&#8221; spryčynyv bum i v zastosunku Glovo — u lypni, koly strička bula v prokati, popyt na igrašky ćogo brendu zris u 2,5 raza. Ce demonstruje, jak podiї ta trendy možuť vplyvaty na spožyvču populjarnisť tovariv abo kategorij.Cikavoju tendencijeju je strimkyj rozvytok kategoriї zootovariv, prodaži tovariv u jakij zrosly na 40%. Narazi kožne tretje zamovlennja v kategoriї «Magazyny» stosujeťsja same tovariv dlja domašnih tvaryn. Takož Glovo vidznačaje, ščo biľšisť korystuvačiv, ščo zamovljajuť zootovary v&nbsp; zastosunku, — vlasnyky kotykiv.Kožne 8-me zamovlennja v zastosunku — kvity, a vartisť najdorožčogo buketu v lypni perevyščyla 6 tysjač gryveń.&nbsp;Koly najčastiše zamovljajuť? Najspekotnišyj čas dlja zamovleń vlitku — z 12 do 14 godyny ta z 18 do 21 godyny v p’jatnycju, subotu ta nedilju.&nbsp;<div class="wp-caption alignnone" id="attachment_224639" data-quill-src="/wp-content/uploads/2023/08/64de2c87c3350_Infogr_Zamov_Summer_04.jpg" data-quill-caption=""><img width="1081" height="684" class="wp-image-224639" loading="lazy" alt="" src="/wp-content/uploads/2023/08/64de2c87c3350_Infogr_Zamov_Summer_04.jpg" srcset="/wp-content/uploads/2023/08/64de2c87c3350_Infogr_Zamov_Summer_04.jpg 1081w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c87c3350_Infogr_Zamov_Summer_04-300x190.jpg 300w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c87c3350_Infogr_Zamov_Summer_04-1024x648.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c87c3350_Infogr_Zamov_Summer_04-768x486.jpg 768w, /wp-content/uploads/2023/08/64de2c87c3350_Infogr_Zamov_Summer_04-650x411.jpg 650w" sizes="(max-width: 1081px) 100vw, 1081px" /></div>

Lito z Glovo: ščo i koly zamovljajuť ukraїnci u zastosunku 

linza agency u spivpraci z Ukraїnśko-danśkym molodižnym domom proveduť navčannja-praktykum dlja molodi.

Z 6-go do 30-go veresnja 2023 roku <a href="https://www.linza.agency/" rel="noopener noreferrer" target="_blank">linza agency</a> u spivpraci z <a href="https://ua.theyouthhouse.org/" rel="noopener noreferrer" target="_blank">Ukraїnśko-danśkym molodižnym domom</a> proveduť navčannja-praktykum dlja molodi, jaka cikavyťsja abo pracjuje z sociaľnymy projektamy ta gromadśkymy organizacijamy — Creative Communications Academy. Vidibrani 20 učasnykiv vidvidajuť lekciї ta u novostvorenyh robočyh grupah za pidtrymky mentoriv stvorjať projekt dlja spravžńogo kejsa zamovnyka — odnijeї z vidomyh ukraїnśkyh gromadśkyh organizacij.&nbsp;Kurs-praktykum dlja molodi, kotri majuť dosvid u odnij iz kreatyvnyh sfer: dyzajn, PR, SMM, strateguvannja, kopirajtyng, projektnyj menedžment, prodjusuvannja, komunikaciї ta inše.Usi vypusknyky otrymajuť sertyfikaty, krutyj merč, a najkraščym bude zaproponovane stažuvannja u linza agency ta možlyvisť poznajomytysja z predstavnykamy kreatyvnogo ta gromadśkogo sektoriv.Zarejestruvatyś na vidbir možna do 26 serpnja za posylannjam: <a href="https://forms.gle/rhnFgXd6iG1FDmUS9" rel="noopener noreferrer" target="_blank">https://forms.gle/rhnFgXd6iG1FDmUS9</a>Pro vidbir učasnykiv my planujemo povidomyty do 31 serpnja.&nbsp;&nbsp;«My v agenciї z počatku zasnuvannja i ponad 4 roky bagato pracjujemo z komunikacijnymy vyklykamy nekomercijnogo sektoru i vbolivajemo za vsi ti temy ta projekty, z jakymy pracjujuť naši partnery. My dobre rozumijemo, jakoju važlyvoju je komunikacijna skladova u projektah i jak vplyvaje na masštaby vplyvu. My hočemo na praktyčnyh kejsah vid GO razom iz sociaľno proaktyvnoju moloddju stvoryty kreatyvni produkty, jaki dopomožuť maksymaľno efektyvno pryvernuty uvagu, zalučyty do diї, pojasnyty, perekonaty ta nadyhnuty ciľovi audytoriї našyh partneriv do zmin. Pryjednujteś!», — rozpovidaje Ira Šostak, SEO ta komunikacijna dyrektorka linza agency.Creative communications academy stala možlyva zavdjaky pidtrymci Ukraїnśko-danśkogo molodižnogo domu. Ce — platforma riznomanittja, idej i demokratiї, stvorena pro i dlja molodi, a takož i kuľturnyj prostir v samisińkomu centri Kyjeva, de vlasne i prohodytyme oflajn častyna zahodiv Akademiї.«Molodižnyj dim stvorenyj dlja pidtrymky molodyh ljudej u їhńomu rozvytku j pragnenni stvorjuvaty suspiľno važlyve. My ščyro vbolivajemo za moloď, za kožnu її iniciatyvu. I, aktyvno pracjujučy u gromadśkomu sektori, rozumijemo roľ komunikacij v realizaciї cyh samyh iniciatyv i zapusku zmin. Akademija stane megapraktyčnym prostorom dlja obminu znannjamy, pidtrymky, konstruktyvnogo fidbeku j roboty v komandi. Ščyro virymo, ščo i moloď, i gromadśki organizaciї otrymajuť fantastyčnyj korysnyj dosvid ta utvorjať micnu spiľnotu», — rozpovidaje Oleksandra Bulenok, komunikacijna menedžerka Ukraїnśko-danśkogo molodižnogo domu.&nbsp;Lektory ta mentory linza agency majuť značnyj dosvid u dyzajni, komunikacijah ta muľtykanaľnyh informacijnyh kampanijah. Tož rejestrujteś na bezplatnyj kurs, aby otrymaty krutyj praktyčnyj dosvid, kejs u portfolio,&nbsp;i, možlyvo, staty častynoju krutoї komandy odnodumciv kreatyvnogo abo gromadśkogo sektoriv.

Vidkrylaś rejestracija-vidbir na bezoplatne navčannja u Creative communications academy

Golovne pro UX-doslidžennja, typy doslidžeń ta їhni metody

Socmereža ta EdTech-platforma dlja kreatyvnyh industrij <a href="https://cases.media/" rel="noopener noreferrer" target="_blank">CASES</a> zapustyla bezplatnyj <a href="https://cases.media/creativepractice/course/ux-research/about" rel="noopener noreferrer" target="_blank">ogljadovyj kurs z UX-dyzajnu</a>. Do grupy konsuľtantiv uvijšly fahivci-praktyky z Mincyfry, MacPaw, Lazarev, League Design Agency ta inšyh ukraїnśkyh kompanij.Zadača doslidžeń vzajemodiї — nalagodžuvaty zv’jazok tvorciv cyfrovyh produktiv zi svoїmy korystuvačamy, ščob stvorjuvaty zručni ta potribni produkty. Často rozrobnyky projektiv ta tvorci startapiv vidkladajuť vzajemodiju z audytorijeju do momentu zapusku produktu. V cej moment vže vytračeno čymalo koštiv, i vnosyty zminy v produkt može buty nabagato skladniše, a u vypadku startapiv — resursiv vzagali može ne lyšytyś.Kurs «<a href="https://cases.media/creativepractice/course/ux-research/about" rel="noopener noreferrer" target="_blank">Osnovy UX-doslidžeń</a>» dopomagaje fahivcjam, lideram komand ta zasnovnykam startapiv ne lyše usvidomyty cinnisť doslidžeń u vlasnomu procesi, ale j zrozumily, jaki same typy doslidžeń isnujuť, i jaki z nyh buduť korysnymy same v їhńomu vypadku.&nbsp;<h2>Osoblyvisť kursu — fokus na reaľnomu dosvidi</h2>Komanda CASES dotrymujeťsja pryncypu, ščo buď-jaki kursy komandy majuť ğruntuvatyś na reaľnij praktyci. Tomu naperedodni kursu buly provedeni interv’ju z riznymy fahivcjamy stosovno reaľnyh praktyk doslidžeń vzajemodiї ta metodiv, ščo dijsno vykorystovujuťsja v projektah.Dlja nas bulo važlyvo ne prosto pojasnyty teoriju doslidžeń, ale j doslidyty reaľnu praktyku їhńogo vykorystannja. My čudovo rozumily, ščo v produktovyh kompanijah pidhid odyn, a v agencijah ta prodakšenah inšyj. I nam hotiloś sformuvaty kompleksne ta dostovirne ujavlennja pro cju skladovu roboty dyzajneriv.— Anatolij Popeľ, CEO ta zasnovnyk Kreatyvnoї Praktyky.&nbsp;Sered konsuľtantiv kursu — Mstyslav Banik, kerivnyk iz rozvytku elektronnyh poslug u Mincyfry, Slava Šestopalov, dyzajn-lider, u mynulomu — spivrobitnyk Bolt ta Eleks, Jurij Ternyćkyj, spivzasnovnyk Practical Product Design, Dar'ja Ovčarenko, UX-servis-menedžer v MacPaw, Jevgen Petruk, kerivnyk viddilu dyzajnu v Vintage Agency.<h2>Dostup je povnistju bezplatnym</h2>Kurs mistyť 3 navčaľni moduli, kožen z jakyh rozkryvaje odnu z tem: golovne pro UX-doslidžennja, typy doslidžeń ta їhni metody. Usi vony postupovo z’javljatymuťsja na platformi Kreatyvnoї Praktyky. Peršyj — vže dostupnyj dlja prohodžennja za <a href="https://cases.media/creativepractice/course/ux-research/about" rel="noopener noreferrer" target="_blank">posylannjam</a>.&nbsp;Dolučytysja do navčannja možna absoljutno bezplatno, natomisť avtory kursu zaklykajuť pidtrymaty donatamy fond «<a href="https://payment-page.solidgate.com/charity/Come%20Back%20Alive/dZNqJgD?traffic_source=cases" rel="noopener noreferrer" target="_blank">Povernyś žyvym</a>». Rozmir vnesku kožen može vyznačyty samostijno.

Socmereža ta EdTech-platforma dlja kreatyvnyh industrij <a href="https://cases.media/" rel="noopener noreferrer" target="_blank">CASES</a> zapustyla bezplatnyj <a href="https://cases.media/creativepractice/course/ux-research/about" rel="noopener noreferrer" target="_blank">ogljadovyj kurs z UX-dyzajnu</a>. Do grupy konsuľtantiv uvijšly fahivci-praktyky z Mincyfry, MacPaw, Lazarev, League Design Agency ta inšyh ukraїnśkyh kompanij.Zadača doslidžeń vzajemodiї — nalagodžuvaty zv’jazok tvorciv cyfrovyh produktiv zi svoїmy korystuvačamy, ščob stvorjuvaty zručni ta potribni produkty. Často rozrobnyky projektiv ta tvorci startapiv vidkladajuť vzajemodiju z audytorijeju do momentu zapusku produktu. V cej moment vže vytračeno čymalo koštiv, i vnosyty zminy v produkt može buty nabagato skladniše, a u vypadku startapiv — resursiv vzagali može ne lyšytyś.Kurs «<a href="https://cases.media/creativepractice/course/ux-research/about" rel="noopener noreferrer" target="_blank">Osnovy UX-doslidžeń</a>» dopomagaje fahivcjam, lideram komand ta zasnovnykam startapiv ne lyše usvidomyty cinnisť doslidžeń u vlasnomu procesi, ale j zrozumily, jaki same typy doslidžeń isnujuť, i jaki z nyh buduť korysnymy same v їhńomu vypadku.&nbsp;<h2>Osoblyvisť kursu — fokus na reaľnomu dosvidi</h2>Komanda CASES dotrymujeťsja pryncypu, ščo buď-jaki kursy komandy majuť ğruntuvatyś na reaľnij praktyci. Tomu naperedodni kursu buly provedeni interv’ju z riznymy fahivcjamy stosovno reaľnyh praktyk doslidžeń vzajemodiї ta metodiv, ščo dijsno vykorystovujuťsja v projektah.Dlja nas bulo važlyvo ne prosto pojasnyty teoriju doslidžeń, ale j doslidyty reaľnu praktyku їhńogo vykorystannja. My čudovo rozumily, ščo v produktovyh kompanijah pidhid odyn, a v agencijah ta prodakšenah inšyj. I nam hotiloś sformuvaty kompleksne ta dostovirne ujavlennja pro cju skladovu roboty dyzajneriv.— Anatolij Popeľ, CEO ta zasnovnyk Kreatyvnoї Praktyky.&nbsp;Sered konsuľtantiv kursu — Mstyslav Banik, kerivnyk iz rozvytku elektronnyh poslug u Mincyfry, Slava Šestopalov, dyzajn-lider, u mynulomu — spivrobitnyk Bolt ta Eleks, Jurij Ternyćkyj, spivzasnovnyk Practical Product Design, Dar&#8217;ja Ovčarenko, UX-servis-menedžer v MacPaw, Jevgen Petruk, kerivnyk viddilu dyzajnu v Vintage Agency.<h2>Dostup je povnistju bezplatnym</h2>Kurs mistyť 3 navčaľni moduli, kožen z jakyh rozkryvaje odnu z tem: golovne pro UX-doslidžennja, typy doslidžeń ta їhni metody. Usi vony postupovo z’javljatymuťsja na platformi Kreatyvnoї Praktyky. Peršyj — vže dostupnyj dlja prohodžennja za <a href="https://cases.media/creativepractice/course/ux-research/about" rel="noopener noreferrer" target="_blank">posylannjam</a>.&nbsp;Dolučytysja do navčannja možna absoljutno bezplatno, natomisť avtory kursu zaklykajuť pidtrymaty donatamy fond «<a href="https://payment-page.solidgate.com/charity/Come%20Back%20Alive/dZNqJgD?traffic_source=cases" rel="noopener noreferrer" target="_blank">Povernyś žyvym</a>». Rozmir vnesku kožen može vyznačyty samostijno.

CASES stvoryly bezplatnyj kurs z osnov UX-doslidžeń za učasti konsuľtantiv z Mincyfry, MacPaw ta Vintage Agency

Vid magičnyh momentiv na znimaľnomu majdančyku v roli Drako Melfoja do pidlitkovyh problem, u svoїh memuarah <a href="https://laboratoria.pro/products/po-toj-bik-charivnoi-palychky-magiya-i-haos-mogo-doroslishannya" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Po toj bik čarivnoї palyčky. Magija i haos mogo doroslišannja»</a>, ščo vyjšly drukom u vydavnyctvi Laboratorija, Tom Felton zaprošuje za laštunky svogo žyttja na velykomu ekrani ta poza nym. Publikujemo uryvok z knygy.

[caption id="" align="aligncenter" width="2560"]<img src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64db518f740a0_DSC_5817-scaled.jpg" alt="" width="2560" height="1709"> Obkladynka knygy «Po toj bik čarivnoї palyčky»[/caption]

Meni za dvadcjať, i nadhodyť zapyt na prosluhovuvannja dlja fiľmu «Gičkok». Ce strička pro stvorennja fiľmu «Psyho», de v golovnij roli bude ser Entoni Gopkins. Oskiľky u dytynstvi ja znjavsja u fiľmi z Džodi Foster, to bulo b kruto zakryty pytannja «Movčannja jagnjat» i popracjuvaty z oboma golovnymy aktoramy, pravda ž?

Nu, mabuť, ni. Ja pryїhav na prosluhovuvannja, pro jake diznavsja lyše ćogo dnja vranci. Ne bulo času pročytaty scenarij, ne kažučy vže pro doslidžennja. Ja prohodyv prosluhovuvannja na roľ Entoni Perkinsa, jakyj zigrav Normana Bejtsa. Ja ne bačyv fiľmu, tož peregljanuv okremi sceny z nym i švydko zrozumiv, ščo ja absoljutno ne godžusja na cju roľ. Vin mav majže metr dev’janosto. A ja ne takyj vysokyj. U ńogo temne volossja i temni oči. A moї — ni. Vin vyprominjuvav jakuś psyhopatyčnu zagrozu. A ja... nu, pro ce vže vam sudyty.

Ce buv odyn iz nebagaťoh vypadkiv, koly ja z mašyny z-pid budivli zatelefonuvav svojemu agentovi j zapytav: «Meni spravdi potribno prosluhovuvatyś? Ne dumaju, ščo pidhodžu. Možlyvo, šans popracjuvaty z Entoni Gopkinsom z’javyťsja inšym razom iz biľš pidhožym projektom». Agent pogodyvsja, ale perekonav mene vse odno pity, prosto, ščob pokazatysja režyserovi ta prodjuseram.

Tož ja pišov. Sydiv i čekav bilja kimnaty dlja prosluhovuvań. Dveri vidčynylysja, i z nyh vyjšla amerykanśka aktrysa Anna Feris, jaka prohodyla prosluhovuvannja peredi mnoju. Perebiľšenym sceničnym šepotinnjam vona vkazala na kimnatu i skazala: «Vin tam!».

Hto tam? Vona znykla raniše, niž ja vstyg її zapytaty.

Ja uvijšov do kimnaty. Jak i očikuvav, pobačyv kiľkoh strogo vdjagnenyh prodjuseriv i režysera.

Ja ne očikuvav, ale pobačyv samogo sera Entoni Gopkinsa, jakyj sydiv u budennomu vbranni, gotovyj zi mnoju projtyś scenarijem. Ja bačyv «Movčannja jagnjat» kiľka raziv. Teper zbyravsja zigraty scenu z Gannibalom Lekterom i zovsim ne buv do ćogo gotovyj.

Meni skrutylo žyvit. Ja rozhvyljuvavsja, z žahom usvidomljujučy, ščo ne znaju scenariju, ne znaju personaža, ničogo ne znaju pro fiľm i naviť ne dumaju, ščo maju buty tut. Ale šljahu nazad ne bulo. Tož my potysnuly odyn odnomu ruky, i ja siv navproty ńogo.

My počaly. Ser Entoni pročytav peršyj rjadok. Ja pročytav svoї slova iz duže nevyraznym amerykanśkym akcentom. Vin pyľno podyvyvsja na mene. Pidmorgnuv. Usmihnuvsja. Vidklav svij scenarij i skazav:

— Ot ščo, zabuďmo pro scenarij. Davajte pogovorymo z vamy jak iz personažem. Diznajemosja, čy vy jogo znajete. Čy vy jogo znajete?

Ta ja ledve znav im’ja personaža. Ničogo pro ńogo ne znav. Meni bulo geť nezručno.

— Dobre, — pysknuv ja.

Ser Entoni pyľno podyvyvsja na mene.

— Tož skažiť meni, — prodovžyv vin. — Skažiť, ščo dumaje vaš geroj pro... vbyvstvo?

Ja tež vytriščyvsja na ńogo, namagajučyś vidpovidaty jogo stylju Gannibala Lektera. I vidpoviv... Nu, ja b hotiv pam’jataty, ščo ja todi skazav. Ce bulo ščoś nastiľky absurdne, ščoś take stydotne, ščo mij mozok ster ce z pam’jati. Vin rozpytuvav mene dali, kožne nastupne pytannja bulo dyvnišym za poperednje. Ščo vidčuvaje vaš personaž iz ćogo pryvodu? Ščo vidčuvaje vaš personaž z togo pryvodu? Moї vidpovidi perehodyly vid žahlyvyh do vidverto dyvnyh. Poky narešti vin ne skazav:

— Ščo vaš geroj dumaje pro... ditej?

— Ditej?

— Ditej.

— E-e..., — protjagnuv ja.

— Tak? — čekav ser Entoni.

— Gm..., — burknuv ja.

— Ščo jomu podobajeťsja? — zapytav ser Entoni.

— Vin ljubyť... jomu podobajeťsja... krov ditej, — skazav ja.

Mertva tyša. Ja podyvyvsja na ńogo. Vin podyvyvsja na mene. Prodjusery podyvylysja odyn na odnogo. Hotilosja provalytysja kriź zemlju.

Ser Entoni kyvnuv. Vin vidkašljavsja i vvičlyvo skazav iz leď pomitnoju usmiškoju: «Djakuju, ščo pryjšly». Vin hotiv skazaty: ce bulo nesterpno, buď laska, jdy geť, perš niž skažeš ščoś šče girše.

Polegšennja vid vyhodu z budivli perevažylo vidčuttja nejmovirnogo provalu pered serom Entoni. Ne nadto perevažylo, ale dostatńo, ščob ja shvyľovano zatelefonuvav dekomu zi svoїh tovaryšiv i rozpoviv їm istoriju pro svoje najgirše prosluhovuvannja.

Vid magičnyh momentiv na znimaľnomu majdančyku v roli Drako Melfoja do pidlitkovyh problem, u svoїh memuarah <a href="https://laboratoria.pro/products/po-toj-bik-charivnoi-palychky-magiya-i-haos-mogo-doroslishannya" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Po toj bik čarivnoї palyčky. Magija i haos mogo doroslišannja»</a>, ščo vyjšly drukom u vydavnyctvi Laboratorija, Tom Felton zaprošuje za laštunky svogo žyttja na velykomu ekrani ta poza nym. Publikujemo uryvok z knygy.<div style="width: 2570px" class="wp-caption aligncenter"><img loading="lazy" src="/wp-content/uploads/2023/08/64db518f740a0_DSC_5817-scaled.jpg" alt="" width="2560" height="1709">Obkladynka knygy «Po toj bik čarivnoї palyčky»</div>Meni za dvadcjať, i nadhodyť zapyt na prosluhovuvannja dlja fiľmu «Gičkok». Ce strička pro stvorennja fiľmu «Psyho», de v golovnij roli bude ser Entoni Gopkins. Oskiľky u dytynstvi ja znjavsja u fiľmi z Džodi Foster, to bulo b kruto zakryty pytannja «Movčannja jagnjat» i popracjuvaty z oboma golovnymy aktoramy, pravda ž?Nu, mabuť, ni. Ja pryїhav na prosluhovuvannja, pro jake diznavsja lyše ćogo dnja vranci. Ne bulo času pročytaty scenarij, ne kažučy vže pro doslidžennja. Ja prohodyv prosluhovuvannja na roľ Entoni Perkinsa, jakyj zigrav Normana Bejtsa. Ja ne bačyv fiľmu, tož peregljanuv okremi sceny z nym i švydko zrozumiv, ščo ja absoljutno ne godžusja na cju roľ. Vin mav majže metr dev’janosto. A ja ne takyj vysokyj. U ńogo temne volossja i temni oči. A moї — ni. Vin vyprominjuvav jakuś psyhopatyčnu zagrozu. A ja&#8230; nu, pro ce vže vam sudyty.Ce buv odyn iz nebagaťoh vypadkiv, koly ja z mašyny z-pid budivli zatelefonuvav svojemu agentovi j zapytav: «Meni spravdi potribno prosluhovuvatyś? Ne dumaju, ščo pidhodžu. Možlyvo, šans popracjuvaty z Entoni Gopkinsom z’javyťsja inšym razom iz biľš pidhožym projektom». Agent pogodyvsja, ale perekonav mene vse odno pity, prosto, ščob pokazatysja režyserovi ta prodjuseram.Tož ja pišov. Sydiv i čekav bilja kimnaty dlja prosluhovuvań. Dveri vidčynylysja, i z nyh vyjšla amerykanśka aktrysa Anna Feris, jaka prohodyla prosluhovuvannja peredi mnoju. Perebiľšenym sceničnym šepotinnjam vona vkazala na kimnatu i skazala: «Vin tam!».Hto tam? Vona znykla raniše, niž ja vstyg її zapytaty.Ja uvijšov do kimnaty. Jak i očikuvav, pobačyv kiľkoh strogo vdjagnenyh prodjuseriv i režysera.Ja ne očikuvav, ale pobačyv samogo sera Entoni Gopkinsa, jakyj sydiv u budennomu vbranni, gotovyj zi mnoju projtyś scenarijem. Ja bačyv «Movčannja jagnjat» kiľka raziv. Teper zbyravsja zigraty scenu z Gannibalom Lekterom i zovsim ne buv do ćogo gotovyj.Meni skrutylo žyvit. Ja rozhvyljuvavsja, z žahom usvidomljujučy, ščo ne znaju scenariju, ne znaju personaža, ničogo ne znaju pro fiľm i naviť ne dumaju, ščo maju buty tut. Ale šljahu nazad ne bulo. Tož my potysnuly odyn odnomu ruky, i ja siv navproty ńogo.My počaly. Ser Entoni pročytav peršyj rjadok. Ja pročytav svoї slova iz duže nevyraznym amerykanśkym akcentom. Vin pyľno podyvyvsja na mene. Pidmorgnuv. Usmihnuvsja. Vidklav svij scenarij i skazav:— Ot ščo, zabuďmo pro scenarij. Davajte pogovorymo z vamy jak iz personažem. Diznajemosja, čy vy jogo znajete. Čy vy jogo znajete?Ta ja ledve znav im’ja personaža. Ničogo pro ńogo ne znav. Meni bulo geť nezručno.— Dobre, — pysknuv ja.Ser Entoni pyľno podyvyvsja na mene.— Tož skažiť meni, — prodovžyv vin. — Skažiť, ščo dumaje vaš geroj pro&#8230; vbyvstvo?Ja tež vytriščyvsja na ńogo, namagajučyś vidpovidaty jogo stylju Gannibala Lektera. I vidpoviv&#8230; Nu, ja b hotiv pam’jataty, ščo ja todi skazav. Ce bulo ščoś nastiľky absurdne, ščoś take stydotne, ščo mij mozok ster ce z pam’jati. Vin rozpytuvav mene dali, kožne nastupne pytannja bulo dyvnišym za poperednje. Ščo vidčuvaje vaš personaž iz ćogo pryvodu? Ščo vidčuvaje vaš personaž z togo pryvodu? Moї vidpovidi perehodyly vid žahlyvyh do vidverto dyvnyh. Poky narešti vin ne skazav:— Ščo vaš geroj dumaje pro&#8230; ditej?— Ditej?— Ditej.— E-e&#8230;, — protjagnuv ja.— Tak? — čekav ser Entoni.— Gm&#8230;, — burknuv ja.— Ščo jomu podobajeťsja? — zapytav ser Entoni.— Vin ljubyť&#8230; jomu podobajeťsja&#8230; krov ditej, — skazav ja.Mertva tyša. Ja podyvyvsja na ńogo. Vin podyvyvsja na mene. Prodjusery podyvylysja odyn na odnogo. Hotilosja provalytysja kriź zemlju.Ser Entoni kyvnuv. Vin vidkašljavsja i vvičlyvo skazav iz leď pomitnoju usmiškoju: «Djakuju, ščo pryjšly». Vin hotiv skazaty: ce bulo nesterpno, buď laska, jdy geť, perš niž skažeš ščoś šče girše.Polegšennja vid vyhodu z budivli perevažylo vidčuttja nejmovirnogo provalu pered serom Entoni. Ne nadto perevažylo, ale dostatńo, ščob ja shvyľovano zatelefonuvav dekomu zi svoїh tovaryšiv i rozpoviv їm istoriju pro svoje najgirše prosluhovuvannja.

u0412u0456u0434 u043cu0430u0433u0456u0447u043du0438u0445 u043cu043eu043cu0435u043du0442u0456u0432 u043du0430 u0437u043du0456u043cu0430u043bu044cu043du043eu043cu0443 u043cu0430u0439u0434u0430u043du0447u0438u043au0443 u0432 u0440u043eu043bu0456 u0414u0440u0430u043au043e u041cu0435u043bu0444u043eu044f u0434u043e u043fu0456u0434u043bu0456u0442u043au043eu0432u0438u0445 u043fu0440u043eu0431u043bu0435u043c, u0443 u0441u0432u043eu0457u0445 u043cu0435u043cu0443u0430u0440u0430u0445 u0422u043eu043c u0424u0435u043bu0442u043eu043d u0437u0430u043fu0440u043eu0448u0443u0454 u0437u0430 u043bu0430u0448u0442u0443u043du043au0438 u0441u0432u043eu0433u043e u0436u0438u0442u0442u044f u043du0430 u0432u0435u043bu0438u043au043eu043cu0443 u0435u043au0440u0430u043du0456 u0442u0430 u043fu043eu0437u0430 u043du0438u043c.

DSC_5794.jpg

u0422u043eu043c u0424u0435u043bu0442u043eu043d u043fu0440u043e u0415u043du0442u043eu043du0456 u0413u043eu043fu043au0456u043du0441u0430 u0456 u043fu0440u043eu0432u0430u043bu044cu043du0435 u043fu0440u043eu0441u043bu0443u0445u043eu0432u0443u0432u0430u043du043du044f u0434u043bu044f u0444u0456u043bu044cu043cu0443 u00abu0413u0456u0447u043au043eu043au00bbu00a0

u0423u0440u0438u0432u043eu043a u0437 u043cu0435u043cu0443u0430u0440u0456u0432 u00abu041fu043e u0442u043eu0439 u0431u0456u043a u0447u0430u0440u0456u043du043eu0457 u043fu0430u043bu0438u0447u043au0438u00bb

Uryvok z memuariv «Po toj bik čarivnoї palyčky»

Vid magičnyh momentiv na znimaľnomu majdančyku v roli Drako Melfoja do pidlitkovyh problem, u svoїh memuarah <a href="https://laboratoria.pro/products/po-toj-bik-charivnoi-palychky-magiya-i-haos-mogo-doroslishannya" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Po toj bik čarivnoї palyčky. Magija i haos mogo doroslišannja»</a>, ščo vyjšly drukom u vydavnyctvi Laboratorija, Tom Felton zaprošuje za laštunky svogo žyttja na velykomu ekrani ta poza nym. Publikujemo uryvok z knygy.

[caption id="" align="aligncenter" width="2560"]<img src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2023/08/64db518f740a0_DSC_5817-scaled.jpg" alt="" width="2560" height="1709" /> Obkladynka knygy «Po toj bik čarivnoї palyčky»[/caption]

Meni za dvadcjať, i nadhodyť zapyt na prosluhovuvannja dlja fiľmu «Gičkok». Ce strička pro stvorennja fiľmu «Psyho», de v golovnij roli bude ser Entoni Gopkins. Oskiľky u dytynstvi ja znjavsja u fiľmi z Džodi Foster, to bulo b kruto zakryty pytannja «Movčannja jagnjat» i popracjuvaty z oboma golovnymy aktoramy, pravda ž?

Nu, mabuť, ni. Ja pryїhav na prosluhovuvannja, pro jake diznavsja lyše ćogo dnja vranci. Ne bulo času pročytaty scenarij, ne kažučy vže pro doslidžennja. Ja prohodyv prosluhovuvannja na roľ Entoni Perkinsa, jakyj zigrav Normana Bejtsa. Ja ne bačyv fiľmu, tož peregljanuv okremi sceny z nym i švydko zrozumiv, ščo ja absoljutno ne godžusja na cju roľ. Vin mav majže metr dev’janosto. A ja ne takyj vysokyj. U ńogo temne volossja i temni oči. A moї — ni. Vin vyprominjuvav jakuś psyhopatyčnu zagrozu. A ja... nu, pro ce vže vam sudyty.

Ce buv odyn iz nebagaťoh vypadkiv, koly ja z mašyny z-pid budivli zatelefonuvav svojemu agentovi j zapytav: «Meni spravdi potribno prosluhovuvatyś? Ne dumaju, ščo pidhodžu. Možlyvo, šans popracjuvaty z Entoni Gopkinsom z’javyťsja inšym razom iz biľš pidhožym projektom». Agent pogodyvsja, ale perekonav mene vse odno pity, prosto, ščob pokazatysja režyserovi ta prodjuseram.

Tož ja pišov. Sydiv i čekav bilja kimnaty dlja prosluhovuvań. Dveri vidčynylysja, i z nyh vyjšla amerykanśka aktrysa Anna Feris, jaka prohodyla prosluhovuvannja peredi mnoju. Perebiľšenym sceničnym šepotinnjam vona vkazala na kimnatu i skazala: «Vin tam!».

Hto tam? Vona znykla raniše, niž ja vstyg її zapytaty.

Ja uvijšov do kimnaty. Jak i očikuvav, pobačyv kiľkoh strogo vdjagnenyh prodjuseriv i režysera.

Ja ne očikuvav, ale pobačyv samogo sera Entoni Gopkinsa, jakyj sydiv u budennomu vbranni, gotovyj zi mnoju projtyś scenarijem. Ja bačyv «Movčannja jagnjat» kiľka raziv. Teper zbyravsja zigraty scenu z Gannibalom Lekterom i zovsim ne buv do ćogo gotovyj.

Meni skrutylo žyvit. Ja rozhvyljuvavsja, z žahom usvidomljujučy, ščo ne znaju scenariju, ne znaju personaža, ničogo ne znaju pro fiľm i naviť ne dumaju, ščo maju buty tut. Ale šljahu nazad ne bulo. Tož my potysnuly odyn odnomu ruky, i ja siv navproty ńogo.

My počaly. Ser Entoni pročytav peršyj rjadok. Ja pročytav svoї slova iz duže nevyraznym amerykanśkym akcentom. Vin pyľno podyvyvsja na mene. Pidmorgnuv. Usmihnuvsja. Vidklav svij scenarij i skazav:

— Ot ščo, zabuďmo pro scenarij. Davajte pogovorymo z vamy jak iz personažem. Diznajemosja, čy vy jogo znajete. Čy vy jogo znajete?

Ta ja ledve znav im’ja personaža. Ničogo pro ńogo ne znav. Meni bulo geť nezručno.

— Dobre, — pysknuv ja.

Ser Entoni pyľno podyvyvsja na mene.

— Tož skažiť meni, — prodovžyv vin. — Skažiť, ščo dumaje vaš geroj pro... vbyvstvo?

Ja tež vytriščyvsja na ńogo, namagajučyś vidpovidaty jogo stylju Gannibala Lektera. I vidpoviv... Nu, ja b hotiv pam’jataty, ščo ja todi skazav. Ce bulo ščoś nastiľky absurdne, ščoś take stydotne, ščo mij mozok ster ce z pam’jati. Vin rozpytuvav mene dali, kožne nastupne pytannja bulo dyvnišym za poperednje. Ščo vidčuvaje vaš personaž iz ćogo pryvodu? Ščo vidčuvaje vaš personaž z togo pryvodu? Moї vidpovidi perehodyly vid žahlyvyh do vidverto dyvnyh. Poky narešti vin ne skazav:

— Ščo vaš geroj dumaje pro... ditej?

— Ditej?

— Ditej.

— E-e..., — protjagnuv ja.

— Tak? — čekav ser Entoni.

— Gm..., — burknuv ja.

— Ščo jomu podobajeťsja? — zapytav ser Entoni.

— Vin ljubyť... jomu podobajeťsja... krov ditej, — skazav ja.

Mertva tyša. Ja podyvyvsja na ńogo. Vin podyvyvsja na mene. Prodjusery podyvylysja odyn na odnogo. Hotilosja provalytysja kriź zemlju.

Ser Entoni kyvnuv. Vin vidkašljavsja i vvičlyvo skazav iz leď pomitnoju usmiškoju: «Djakuju, ščo pryjšly». Vin hotiv skazaty: ce bulo nesterpno, buď laska, jdy geť, perš niž skažeš ščoś šče girše.

Polegšennja vid vyhodu z budivli perevažylo vidčuttja nejmovirnogo provalu pered serom Entoni. Ne nadto perevažylo, ale dostatńo, ščob ja shvyľovano zatelefonuvav dekomu zi svoїh tovaryšiv i rozpoviv їm istoriju pro svoje najgirše prosluhovuvannja.

Vid magičnyh momentiv na znimaľnomu majdančyku v roli Drako Melfoja do pidlitkovyh problem, u svoїh memuarah <a href="https://laboratoria.pro/products/po-toj-bik-charivnoi-palychky-magiya-i-haos-mogo-doroslishannya" target="_blank" rel="noopener noreferrer">«Po toj bik čarivnoї palyčky. Magija i haos mogo doroslišannja»</a>, ščo vyjšly drukom u vydavnyctvi Laboratorija, Tom Felton zaprošuje za laštunky svogo žyttja na velykomu ekrani ta poza nym. Publikujemo uryvok z knygy.<div style="width: 2570px" class="wp-caption aligncenter"><img loading="lazy" src="/wp-content/uploads/2023/08/64db518f740a0_DSC_5817-scaled.jpg" alt="" width="2560" height="1709" />Obkladynka knygy «Po toj bik čarivnoї palyčky»</div>Meni za dvadcjať, i nadhodyť zapyt na prosluhovuvannja dlja fiľmu «Gičkok». Ce strička pro stvorennja fiľmu «Psyho», de v golovnij roli bude ser Entoni Gopkins. Oskiľky u dytynstvi ja znjavsja u fiľmi z Džodi Foster, to bulo b kruto zakryty pytannja «Movčannja jagnjat» i popracjuvaty z oboma golovnymy aktoramy, pravda ž?Nu, mabuť, ni. Ja pryїhav na prosluhovuvannja, pro jake diznavsja lyše ćogo dnja vranci. Ne bulo času pročytaty scenarij, ne kažučy vže pro doslidžennja. Ja prohodyv prosluhovuvannja na roľ Entoni Perkinsa, jakyj zigrav Normana Bejtsa. Ja ne bačyv fiľmu, tož peregljanuv okremi sceny z nym i švydko zrozumiv, ščo ja absoljutno ne godžusja na cju roľ. Vin mav majže metr dev’janosto. A ja ne takyj vysokyj. U ńogo temne volossja i temni oči. A moї — ni. Vin vyprominjuvav jakuś psyhopatyčnu zagrozu. A ja&#8230; nu, pro ce vže vam sudyty.Ce buv odyn iz nebagaťoh vypadkiv, koly ja z mašyny z-pid budivli zatelefonuvav svojemu agentovi j zapytav: «Meni spravdi potribno prosluhovuvatyś? Ne dumaju, ščo pidhodžu. Možlyvo, šans popracjuvaty z Entoni Gopkinsom z’javyťsja inšym razom iz biľš pidhožym projektom». Agent pogodyvsja, ale perekonav mene vse odno pity, prosto, ščob pokazatysja režyserovi ta prodjuseram.Tož ja pišov. Sydiv i čekav bilja kimnaty dlja prosluhovuvań. Dveri vidčynylysja, i z nyh vyjšla amerykanśka aktrysa Anna Feris, jaka prohodyla prosluhovuvannja peredi mnoju. Perebiľšenym sceničnym šepotinnjam vona vkazala na kimnatu i skazala: «Vin tam!».Hto tam? Vona znykla raniše, niž ja vstyg її zapytaty.Ja uvijšov do kimnaty. Jak i očikuvav, pobačyv kiľkoh strogo vdjagnenyh prodjuseriv i režysera.Ja ne očikuvav, ale pobačyv samogo sera Entoni Gopkinsa, jakyj sydiv u budennomu vbranni, gotovyj zi mnoju projtyś scenarijem. Ja bačyv «Movčannja jagnjat» kiľka raziv. Teper zbyravsja zigraty scenu z Gannibalom Lekterom i zovsim ne buv do ćogo gotovyj.Meni skrutylo žyvit. Ja rozhvyljuvavsja, z žahom usvidomljujučy, ščo ne znaju scenariju, ne znaju personaža, ničogo ne znaju pro fiľm i naviť ne dumaju, ščo maju buty tut. Ale šljahu nazad ne bulo. Tož my potysnuly odyn odnomu ruky, i ja siv navproty ńogo.My počaly. Ser Entoni pročytav peršyj rjadok. Ja pročytav svoї slova iz duže nevyraznym amerykanśkym akcentom. Vin pyľno podyvyvsja na mene. Pidmorgnuv. Usmihnuvsja. Vidklav svij scenarij i skazav:— Ot ščo, zabuďmo pro scenarij. Davajte pogovorymo z vamy jak iz personažem. Diznajemosja, čy vy jogo znajete. Čy vy jogo znajete?Ta ja ledve znav im’ja personaža. Ničogo pro ńogo ne znav. Meni bulo geť nezručno.— Dobre, — pysknuv ja.Ser Entoni pyľno podyvyvsja na mene.— Tož skažiť meni, — prodovžyv vin. — Skažiť, ščo dumaje vaš geroj pro&#8230; vbyvstvo?Ja tež vytriščyvsja na ńogo, namagajučyś vidpovidaty jogo stylju Gannibala Lektera. I vidpoviv&#8230; Nu, ja b hotiv pam’jataty, ščo ja todi skazav. Ce bulo ščoś nastiľky absurdne, ščoś take stydotne, ščo mij mozok ster ce z pam’jati. Vin rozpytuvav mene dali, kožne nastupne pytannja bulo dyvnišym za poperednje. Ščo vidčuvaje vaš personaž iz ćogo pryvodu? Ščo vidčuvaje vaš personaž z togo pryvodu? Moї vidpovidi perehodyly vid žahlyvyh do vidverto dyvnyh. Poky narešti vin ne skazav:— Ščo vaš geroj dumaje pro&#8230; ditej?— Ditej?— Ditej.— E-e&#8230;, — protjagnuv ja.— Tak? — čekav ser Entoni.— Gm&#8230;, — burknuv ja.— Ščo jomu podobajeťsja? — zapytav ser Entoni.— Vin ljubyť&#8230; jomu podobajeťsja&#8230; krov ditej, — skazav ja.Mertva tyša. Ja podyvyvsja na ńogo. Vin podyvyvsja na mene. Prodjusery podyvylysja odyn na odnogo. Hotilosja provalytysja kriź zemlju.Ser Entoni kyvnuv. Vin vidkašljavsja i vvičlyvo skazav iz leď pomitnoju usmiškoju: «Djakuju, ščo pryjšly». Vin hotiv skazaty: ce bulo nesterpno, buď laska, jdy geť, perš niž skažeš ščoś šče girše.Polegšennja vid vyhodu z budivli perevažylo vidčuttja nejmovirnogo provalu pered serom Entoni. Ne nadto perevažylo, ale dostatńo, ščob ja shvyľovano zatelefonuvav dekomu zi svoїh tovaryšiv i rozpoviv їm istoriju pro svoje najgirše prosluhovuvannja.

📗 Tom Felton pro Entoni Gopkinsa i provaľne prosluhovuvannja dlja fiľmu «Gičkok» 

Do Verhovnoї Rady vnesuť zakonoprojekt pro dekryminalizaciju statti 301 Kryminaľnogo kodeksu Ukraїny. Takym čynom, v Ukraїni možuť dekryminalizuvaty pornografiju.

Jak povidomyv <a href="https://t.me/yzheleznyak/4858" target="_blank" rel="noopener">nardep Jaroslav Železnjak</a>, kryminaľna vidpovidaľnisť zalyšyťsja za:
<ul>
 	<li>porno bez zgody (pornopomsta, deep fake);</li>
 	<li>ekstremaľne porno (nasyľnyctvo, zoo-, nekrofilija);</li>
 	<li>sutenerstvo;</li>
 	<li>vtjagnennja v prostytuciju;</li>
 	<li>torgivlja ljuďmy;</li>
 	<li>porno z diťmy i dlja ditej (pokarannja planujuť posylyty).</li>
</ul>
Pokarannja za vse inše zi statej 301 ta 302 planujuť prybraty. Jak zaznačyv Železnjak, ce potribno, «ščob fantazija pravoohoronciv ne generuvala po 1000+ sprav na rik».

[blockquote_with_author name="Jaroslav Železnjak" content="Davajte vse ž taky rozvantažymo pravoohoronni organy vid «kontroľnyh zakupiveľ» u vebkam-modelej. Majemo dlja nyh kupu inšyh ambitnyh zadač naviť v ramkah rozsliduvań našoї TSK. "]

Takym čynom, v Ukraїni možuť dekryminalizuvaty vvezennja, vygotovlennja, zberigannja ta rozpovsjudžennja pornografiї, prote za obov’jazkovyh umov: vyključno zi zgody usih učasnykiv procesu ta lyše vyključno za učasti povnolitnih.

Dlja gromadśkosti zakonoprojekt z'javyťsja u vidkrytomu dostupi lyše za try dni.

Raniše my rozpovidaly pro <a href="https://nachasi.com/society/2021/04/28/onlyfans-how-it-works/">reaľnyj dosvid ljudej, jaki pracjujuť na servisi OnlyFans</a>. Takož my povidomljaly, ščo mynulogo roku na sajti Prezydenta <a href="https://nachasi.com/society/2022/08/10/porn-erotics-ukraine/">stvoryly petyciju pro legalizaciju erotyky j pornografiї v Ukraїni</a>.

Do Verhovnoї Rady vnesuť zakonoprojekt pro dekryminalizaciju statti 301 Kryminaľnogo kodeksu Ukraїny. Takym čynom, v Ukraїni možuť dekryminalizuvaty pornografiju.Jak povidomyv <a href="https://t.me/yzheleznyak/4858" target="_blank" rel="noopener">nardep Jaroslav Železnjak</a>, kryminaľna vidpovidaľnisť zalyšyťsja za:<ul><li>porno bez zgody (pornopomsta, deep fake);</li><li>ekstremaľne porno (nasyľnyctvo, zoo-, nekrofilija);</li><li>sutenerstvo;</li><li>vtjagnennja v prostytuciju;</li><li>torgivlja ljuďmy;</li><li>porno z diťmy i dlja ditej (pokarannja planujuť posylyty).</li></ul>Pokarannja za vse inše zi statej 301 ta 302 planujuť prybraty. Jak zaznačyv Železnjak, ce potribno, «ščob fantazija pravoohoronciv ne generuvala po 1000+ sprav na rik».	<blockquote class="shortcode-blockquote">		Davajte vse ž taky rozvantažymo pravoohoronni organy vid «kontroľnyh zakupiveľ» u vebkam-modelej. Majemo dlja nyh kupu inšyh ambitnyh zadač naviť v ramkah rozsliduvań našoї TSK. 					<cite>									Jaroslav Železnjak 							</cite>			</blockquote>Takym čynom, v Ukraїni možuť dekryminalizuvaty vvezennja, vygotovlennja, zberigannja ta rozpovsjudžennja pornografiї, prote za obov’jazkovyh umov: vyključno zi zgody usih učasnykiv procesu ta lyše vyključno za učasti povnolitnih.Dlja gromadśkosti zakonoprojekt z&#8217;javyťsja u vidkrytomu dostupi lyše za try dni.Raniše my rozpovidaly pro <a href="/society/2021/04/28/onlyfans-how-it-works/">reaľnyj dosvid ljudej, jaki pracjujuť na servisi OnlyFans</a>. Takož my povidomljaly, ščo mynulogo roku na sajti Prezydenta <a href="/society/2022/08/10/porn-erotics-ukraine/">stvoryly petyciju pro legalizaciju erotyky j pornografiї v Ukraїni</a>.

Do Verhovnoї Rady vnesuť zakonoprojekt pro dekryminalizaciju statti 301 Kryminaľnogo kodeksu Ukraїny. Takym čynom, v Ukraїni možuť dekryminalizuvaty pornografiju.

Jak povidomyv <a href="https://t.me/yzheleznyak/4858" target="_blank" rel="noopener">nardep Jaroslav Železnjak</a>, kryminaľna vidpovidaľnisť zalyšyťsja za:
<ul>
 	<li>porno bez zgody (pornopomsta, deep fake);</li>
 	<li>ekstremaľne porno (nasyľnyctvo, zoo-, nekrofilija);</li>
 	<li>sutenerstvo;</li>
 	<li>vtjagnennja v prostytuciju;</li>
 	<li>torgivlja ljuďmy;</li>
 	<li>porno z diťmy i dlja ditej (pokarannja planujuť posylyty).</li>
</ul>
Pokarannja za vse inše zi statej 301 ta 302 planujuť prybraty. Jak zaznačyv Železnjak, ce potribno, «ščob fantazija pravoohoronciv ne generuvala po 1000+ sprav na rik».

[blockquote_with_author name="Jaroslav Železnjak" content="Davajte vse ž taky rozvantažymo pravoohoronni organy vid «kontroľnyh zakupiveľ» u vebkam-modelej. Majemo dlja nyh kupu inšyh ambitnyh zadač naviť v ramkah rozsliduvań našoї TSK. "]

Takym čynom, v Ukraїni možuť dekryminalizuvaty vvezennja, vygotovlennja, zberigannja ta rozpovsjudžennja pornografiї, prote za obov’jazkovyh umov: vyključno zi zgody usih učasnykiv procesu ta lyše vyključno za učasti povnolitnih.

Dlja gromadśkosti zakonoprojekt z'javyťsja u vidkrytomu dostupi lyše za try dni.

Raniše my rozpovidaly pro <a href="https://nachasi.com/society/2021/04/28/onlyfans-how-it-works/">reaľnyj dosvid ljudej, jaki pracjujuť na servisi OnlyFans</a>. Takož my povidomljaly, ščo mynulogo roku na sajti Prezydenta <a href="https://nachasi.com/society/2022/08/10/porn-erotics-ukraine/">stvoryly petyciju pro legalizaciju erotyky j pornografiї v Ukraїni</a>.

🔞 V Ukraїni zbyrajuťsja dekryminalizuvaty pornografiju

%title% %count(title)%

%sep% %sitename%

%name%, %sitename% %page%

%date% %page% %sep% %sitename%

%sitename% %page% %sep% %sitedesc%

%title% %page% %sep% %sitename%

%pt_plural% Archive %page% %sep% %sitename%

%title% %sep% %sitename%

%searchphrase% %page% %sep% %sitename%

%term% %page% %sep% %sitename%

%term% %sep% %sitename%

Розповідаємо про все, що стосується креативних індустрій України та світу. Розкажіть про власний кейс, прочитайте розповіді зі світу творчих людей та отримайте порцію натхнення. У рубриці ви знайдете цікаві можливості, новини, кейси та розповіді про мистецтво, культуру, книги, цифрові технології у творчості тощо.

Креатив

Ви можете стати спонсором цієї рубрики. Пишіть на <a href="mailto:adv@nachasi.com">adv@nachasi.com</a>.