Organizatory zustriči zaznačajuť, ščo zaraz ukraїnśke zakonodavstvo mistyť nyzku superečlyvyh momentiv ščodo pravovyh terminiv ta pravyl ureguljuvannja pravovyh vidnosyn, koly jdeťsja pro kryptovaljuty, smart-kontrakty ta pov'jazanyj iz nymy rynok kapitaliv i poslug. Na časi vypravyty sytuaciju, pidkresljujuť vony. Same tomu usih, hto zacikavlenyj u cyvilizovanomu rozvytkovi blockchain-sfery v Ukraїni, zaprošujuť obgovoryty reformu zakonodavstva dlja ćogo segmentu tehnologičnogo rynku.


<h4>Ščo varto znaty učasnykam ukraїnśkogo rynku blockchain-proektiv</h4>

Ukraїnśke zakonodavstvo na danyj moment ne mistyť vyznačenyh pravyl ta ponjať dlja reguljuvannja pravovidnosyn, ščo vynykajuť v hodi vykorystannja cyh innovacijnyh instrumentiv. Nevyznačenisť pravovogo statusu ta vidsutnisť pravyl obigu kryptovaljut ta vykorystannja tehnologiї Blockchain v Ukraїni gaľmuje rozvytok innovacijnyh tehnologij, pereškodžaje zalučennju investycij ta naviť staje pryčynoju emigraciї specialistiv ta pidpryjemstv u kraїny, čyї urjady demonstrujuť naležnu pidtrymku. 

Iniciatory stvorennja dokumentu, jakyj by ureguljuvav cju sytuaciju nagadujuť: popry diju st. 42 Konstytuciї Ukraїny, jaka garantuje kožnomu gromadjanynu pravo zajmatysja pidpryjemnyćkoju dijaľnistju, jaka ne zaboronena zakonom, dejaki sub’jekty gospodarśkoї dijaľnosti, zokrema komercijni banky, dyskryminujuť gromadjan ta kompaniї, jaki zajmajuťsja dijaľnistju u sferi kryptovaljut ta tehnologiї Blockchain. Vony prypynjajuť obslugovuvannja їhnih rahunkiv ta blokujuť košty. Cju sytuaciju slid vypravyty — a dlja ćogo potribni vidpovidni zakonodavči zminy. Povnyj tekst deklaraciї ta proponovanyh zakonodavčyh reform avtory iniciatyvy vyklaly <a href="https://docs.google.com/document/d/1eC1zJ7HXPLgRrppVu6poVfkHCV-qR20h20gu4AGoalQ/edit" rel="noopener" target="_blank">u publičnyj dostup</a>.

Zarejestruvatysja na prezentaciju spiľnogo dokumentu ta napracjuvań iniciatyvnoї grupy možna, zapovnyvšy <a href="https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScb9zoKE_-q7OvZwUC0zfX5qN_M6Lx1uDLYBVNsIJbxzDvVyA/viewform" rel="noopener" target="_blank">formu za posylannjam</a>. Nagadajemo, ćogo dnja za tijeju ž adresoju takož <a href="https://nachasi.com/2018/05/03/next-block-conference-invite/" rel="noopener" target="_blank" class=" with_hint_js">bude vidbuvatysja<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/05/business-woman-entrepreneur-working-in-the-office-picjumbo-com-300x200.jpg" />NEXT BLOCK Conference — Bobbi Li, Sajmon Koking i najjaskraviša kryptovečirka 2018 roku</a> NEXT BLOCK Conference. Vona prysvjačena rozvytku blockchain-tehnologiї, kryptovaljut ta Initial Coin Offering (ICO) – perspektyvnomu instrumentu investuvannja.

Organizatory zustriči zaznačajuť, ščo zaraz ukraїnśke zakonodavstvo mistyť nyzku superečlyvyh momentiv ščodo pravovyh terminiv ta pravyl ureguljuvannja pravovyh vidnosyn, koly jdeťsja pro kryptovaljuty, smart-kontrakty ta pov&#8217;jazanyj iz nymy rynok kapitaliv i poslug. Na časi vypravyty sytuaciju, pidkresljujuť vony. Same tomu usih, hto zacikavlenyj u cyvilizovanomu rozvytkovi blockchain-sfery v Ukraїni, zaprošujuť obgovoryty reformu zakonodavstva dlja ćogo segmentu tehnologičnogo rynku.<h4>Ščo varto znaty učasnykam ukraїnśkogo rynku blockchain-proektiv</h4>Ukraїnśke zakonodavstvo na danyj moment ne mistyť vyznačenyh pravyl ta ponjať dlja reguljuvannja pravovidnosyn, ščo vynykajuť v hodi vykorystannja cyh innovacijnyh instrumentiv. Nevyznačenisť pravovogo statusu ta vidsutnisť pravyl obigu kryptovaljut ta vykorystannja tehnologiї Blockchain v Ukraїni gaľmuje rozvytok innovacijnyh tehnologij, pereškodžaje zalučennju investycij ta naviť staje pryčynoju emigraciї specialistiv ta pidpryjemstv u kraїny, čyї urjady demonstrujuť naležnu pidtrymku. Iniciatory stvorennja dokumentu, jakyj by ureguljuvav cju sytuaciju nagadujuť: popry diju st. 42 Konstytuciї Ukraїny, jaka garantuje kožnomu gromadjanynu pravo zajmatysja pidpryjemnyćkoju dijaľnistju, jaka ne zaboronena zakonom, dejaki sub’jekty gospodarśkoї dijaľnosti, zokrema komercijni banky, dyskryminujuť gromadjan ta kompaniї, jaki zajmajuťsja dijaľnistju u sferi kryptovaljut ta tehnologiї Blockchain. Vony prypynjajuť obslugovuvannja їhnih rahunkiv ta blokujuť košty. Cju sytuaciju slid vypravyty — a dlja ćogo potribni vidpovidni zakonodavči zminy. Povnyj tekst deklaraciї ta proponovanyh zakonodavčyh reform avtory iniciatyvy vyklaly <a href="https://docs.google.com/document/d/1eC1zJ7HXPLgRrppVu6poVfkHCV-qR20h20gu4AGoalQ/edit" rel="noopener" target="_blank">u publičnyj dostup</a>.Zarejestruvatysja na prezentaciju spiľnogo dokumentu ta napracjuvań iniciatyvnoї grupy možna, zapovnyvšy <a href="https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScb9zoKE_-q7OvZwUC0zfX5qN_M6Lx1uDLYBVNsIJbxzDvVyA/viewform" rel="noopener" target="_blank">formu za posylannjam</a>. Nagadajemo, ćogo dnja za tijeju ž adresoju takož <a href="/2018/05/03/next-block-conference-invite/" rel="noopener" target="_blank" class=" with_hint_js">bude vidbuvatysja<img src="/wp-content/uploads/2018/05/business-woman-entrepreneur-working-in-the-office-picjumbo-com-300x200.jpg" />NEXT BLOCK Conference — Bobbi Li, Sajmon Koking i najjaskraviša kryptovečirka 2018 roku</a> NEXT BLOCK Conference. Vona prysvjačena rozvytku blockchain-tehnologiї, kryptovaljut ta Initial Coin Offering (ICO) – perspektyvnomu instrumentu investuvannja.

Golovne ukraїnśke kryptomedia. Tut vy znajdete najgolovniši novyny kryptovaljut ta industriї blokčejnu. A naša Akademija z navčaľnymy materialamy dopomože rozibratysja novačkam u sviti kryptoindustriї, a takož pidkyne korysnoї informaciї dosvidčenym kryptanam.

Krypto

18 travnja o 16:00 v stolyčnomu goteli Hilton Kyiv vidbudeťsja prezentacija napracjuvań učasnykiv kryptorynku ta sfery blockchain-proektiv ščodo zakonodavčogo reguljuvannja ćogo segmentu rynku. Do dialogu zaprošujuť usi zacikavleni storony

Organizatory zustriči zaznačajuť, ščo zaraz ukraїnśke zakonodavstvo mistyť nyzku superečlyvyh momentiv ščodo pravovyh terminiv ta pravyl ureguljuvannja pravovyh vidnosyn, koly jdeťsja pro kryptovaljuty, smart-kontrakty ta pov'jazanyj iz nymy rynok kapitaliv i poslug. Na časi vypravyty sytuaciju, pidkresljujuť vony. Same tomu usih, hto zacikavlenyj u cyvilizovanomu rozvytkovi blockchain-sfery v Ukraїni, zaprošujuť obgovoryty reformu zakonodavstva dlja ćogo segmentu tehnologičnogo rynku.

<h4>Ščo varto znaty učasnykam ukraїnśkogo rynku blockchain-proektiv</h4>

Ukraїnśke zakonodavstvo na danyj moment ne mistyť vyznačenyh pravyl ta ponjať dlja reguljuvannja pravovidnosyn, ščo vynykajuť v hodi vykorystannja cyh innovacijnyh instrumentiv. Nevyznačenisť pravovogo statusu ta vidsutnisť pravyl obigu kryptovaljut ta vykorystannja tehnologiї Blockchain v Ukraїni gaľmuje rozvytok innovacijnyh tehnologij, pereškodžaje zalučennju investycij ta naviť staje pryčynoju emigraciї specialistiv ta pidpryjemstv u kraїny, čyї urjady demonstrujuť naležnu pidtrymku. 

Iniciatory stvorennja dokumentu, jakyj by ureguljuvav cju sytuaciju nagadujuť: popry diju st. 42 Konstytuciї Ukraїny, jaka garantuje kožnomu gromadjanynu pravo zajmatysja pidpryjemnyćkoju dijaľnistju, jaka ne zaboronena zakonom, dejaki sub’jekty gospodarśkoї dijaľnosti, zokrema komercijni banky, dyskryminujuť gromadjan ta kompaniї, jaki zajmajuťsja dijaľnistju u sferi kryptovaljut ta tehnologiї Blockchain. Vony prypynjajuť obslugovuvannja їhnih rahunkiv ta blokujuť košty. Cju sytuaciju slid vypravyty — a dlja ćogo potribni vidpovidni zakonodavči zminy. Povnyj tekst deklaraciї ta proponovanyh zakonodavčyh reform avtory iniciatyvy vyklaly <a href="https://docs.google.com/document/d/1eC1zJ7HXPLgRrppVu6poVfkHCV-qR20h20gu4AGoalQ/edit" rel="noopener" target="_blank">u publičnyj dostup</a>.

Zarejestruvatysja na prezentaciju spiľnogo dokumentu ta napracjuvań iniciatyvnoї grupy možna, zapovnyvšy <a href="https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScb9zoKE_-q7OvZwUC0zfX5qN_M6Lx1uDLYBVNsIJbxzDvVyA/viewform" rel="noopener" target="_blank">formu za posylannjam</a>. Nagadajemo, ćogo dnja za tijeju ž adresoju takož <a href="https://nachasi.com/2018/05/03/next-block-conference-invite/" rel="noopener" target="_blank">bude vidbuvatysja</a> NEXT BLOCK Conference. Vona prysvjačena rozvytku blockchain-tehnologiї, kryptovaljut ta Initial Coin Offering (ICO) – perspektyvnomu instrumentu investuvannja.

Organizatory zustriči zaznačajuť, ščo zaraz ukraїnśke zakonodavstvo mistyť nyzku superečlyvyh momentiv ščodo pravovyh terminiv ta pravyl ureguljuvannja pravovyh vidnosyn, koly jdeťsja pro kryptovaljuty, smart-kontrakty ta pov&#8217;jazanyj iz nymy rynok kapitaliv i poslug. Na časi vypravyty sytuaciju, pidkresljujuť vony. Same tomu usih, hto zacikavlenyj u cyvilizovanomu rozvytkovi blockchain-sfery v Ukraїni, zaprošujuť obgovoryty reformu zakonodavstva dlja ćogo segmentu tehnologičnogo rynku.<h4>Ščo varto znaty učasnykam ukraїnśkogo rynku blockchain-proektiv</h4>Ukraїnśke zakonodavstvo na danyj moment ne mistyť vyznačenyh pravyl ta ponjať dlja reguljuvannja pravovidnosyn, ščo vynykajuť v hodi vykorystannja cyh innovacijnyh instrumentiv. Nevyznačenisť pravovogo statusu ta vidsutnisť pravyl obigu kryptovaljut ta vykorystannja tehnologiї Blockchain v Ukraїni gaľmuje rozvytok innovacijnyh tehnologij, pereškodžaje zalučennju investycij ta naviť staje pryčynoju emigraciї specialistiv ta pidpryjemstv u kraїny, čyї urjady demonstrujuť naležnu pidtrymku. Iniciatory stvorennja dokumentu, jakyj by ureguljuvav cju sytuaciju nagadujuť: popry diju st. 42 Konstytuciї Ukraїny, jaka garantuje kožnomu gromadjanynu pravo zajmatysja pidpryjemnyćkoju dijaľnistju, jaka ne zaboronena zakonom, dejaki sub’jekty gospodarśkoї dijaľnosti, zokrema komercijni banky, dyskryminujuť gromadjan ta kompaniї, jaki zajmajuťsja dijaľnistju u sferi kryptovaljut ta tehnologiї Blockchain. Vony prypynjajuť obslugovuvannja їhnih rahunkiv ta blokujuť košty. Cju sytuaciju slid vypravyty — a dlja ćogo potribni vidpovidni zakonodavči zminy. Povnyj tekst deklaraciї ta proponovanyh zakonodavčyh reform avtory iniciatyvy vyklaly <a href="https://docs.google.com/document/d/1eC1zJ7HXPLgRrppVu6poVfkHCV-qR20h20gu4AGoalQ/edit" rel="noopener" target="_blank">u publičnyj dostup</a>.Zarejestruvatysja na prezentaciju spiľnogo dokumentu ta napracjuvań iniciatyvnoї grupy možna, zapovnyvšy <a href="https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScb9zoKE_-q7OvZwUC0zfX5qN_M6Lx1uDLYBVNsIJbxzDvVyA/viewform" rel="noopener" target="_blank">formu za posylannjam</a>. Nagadajemo, ćogo dnja za tijeju ž adresoju takož <a href="/2018/05/03/next-block-conference-invite/" rel="noopener" target="_blank">bude vidbuvatysja</a> NEXT BLOCK Conference. Vona prysvjačena rozvytku blockchain-tehnologiї, kryptovaljut ta Initial Coin Offering (ICO) – perspektyvnomu instrumentu investuvannja.

Ukraїnśkyj blockchain-rynok predstavyť proekt svogo reguljuvannja

Za slovamy ekspertiv, stvorennja indeksu kryptovaljut nadilyť rynok «bezprecedentnoju prozoristju».  Indeks demonstruvatyme zagaľnyj stan kryptovaljutnogo rynku. Na časi diznatysja, ščo same zapuskaje Bloomberg.



<h3>Jak ce pracjuvatyme</h3>
Novyj kryptovaljutnyj indeks pid mitkoju BGCI bude vidslidkovuvaty dynamiku rynkovoї kapitalizaciї desjaty kryptovaljut. Vony formuvatymuť jogo košyk v nastupnij proporciї:
<ul>
<li>bitkoїn (30%)</li>
 	<li>efir (30%)</li>
 	<li>Ripple (14,14%)</li>
 	<li>Bitcoin Cash (10,65%)</li>
 	<li>EOS (6,11%)</li>
 	<li>lajtkoїn (3,77%)</li>
 	<li>Dash (1,67%)</li>
 	<li>Monero (1,66%)</li>
 	<li>Ethereum Classic (1%)</li>
 	<li>Zcash (1%).</li>
</ul>
Miž inšym, «velyka dvadcjatka» <a href="https://nachasi.com/2018/03/21/g20-reguliuvannia-kryptovaliut/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">rozrobljaje<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/bitcoin-3035876_1280-300x200.jpg" />«Velyka dvadcjatka» rozrobljaje rekomendaciї ščodo kryptovaljut</a> rekomendaciї ščodo kryptovaljut. Predstavnyky najbiľšyh ekonomik pogodylysja z neobhidnistju pyľnogo vyvčennja kryptovaljut. Pislja ćogo možna bude rozgljadaty pytannja їh reguljuvannja.

Nagadajemo, ščo u Spolučenyh Štatah Ameryky sud <a href="https://nachasi.com/2018/03/07/sud-vyznav-kryptovalyutu-tovarom/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">vyznav <img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/law-1063249_1920-300x200.jpg" />U SŠA sud vyznav kryptovaljutu tovarom</a>kryptovaljutu tovarom. U postanovi skazano, ščo Komisija z torgivli tovarnymy f’jučersamy (CFTC) maje pravo pred’javyty pozov pro šahrajstvo Makdonnella, jakyj, za danymy vidomstva, z sičnja 2017 stvoryv servis Coin Drop Markets i vvodyv klijentiv v omanu, proponujučy їm konsuľtaciї z torgivli kryptovaljutamy. Їh u sudovomu rišenni nazvano tovarom. Ščodo Ukraїny, to u nas dosi ne vyznačenyj status kryptovaljuty. Kiberpolicija prosyť <a href="https://nachasi.com/2018/01/30/kiberpolitsiya-status-kryptovalyuty/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">vreguljuvaty<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/01/andre-francois-518771-300x200.jpg" />Kiberpolicija prosyť vyznačyty status kryptovaljuty v Ukraїni</a> її zakonodavčyj status.

Za slovamy ekspertiv, stvorennja indeksu kryptovaljut nadilyť rynok «bezprecedentnoju prozoristju».  Indeks demonstruvatyme zagaľnyj stan kryptovaljutnogo rynku. Na časi diznatysja, ščo same zapuskaje Bloomberg.<h3>Jak ce pracjuvatyme</h3>Novyj kryptovaljutnyj indeks pid mitkoju BGCI bude vidslidkovuvaty dynamiku rynkovoї kapitalizaciї desjaty kryptovaljut. Vony formuvatymuť jogo košyk v nastupnij proporciї:<ul><li>bitkoїn (30%)</li><li>efir (30%)</li><li>Ripple (14,14%)</li><li>Bitcoin Cash (10,65%)</li><li>EOS (6,11%)</li><li>lajtkoїn (3,77%)</li><li>Dash (1,67%)</li><li>Monero (1,66%)</li><li>Ethereum Classic (1%)</li><li>Zcash (1%).</li></ul>Miž inšym, «velyka dvadcjatka» <a href="/2018/03/21/g20-reguliuvannia-kryptovaliut/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">rozrobljaje<img src="/wp-content/uploads/2018/03/bitcoin-3035876_1280-300x200.jpg" />«Velyka dvadcjatka» rozrobljaje rekomendaciї ščodo kryptovaljut</a> rekomendaciї ščodo kryptovaljut. Predstavnyky najbiľšyh ekonomik pogodylysja z neobhidnistju pyľnogo vyvčennja kryptovaljut. Pislja ćogo možna bude rozgljadaty pytannja їh reguljuvannja.Nagadajemo, ščo u Spolučenyh Štatah Ameryky sud <a href="/2018/03/07/sud-vyznav-kryptovalyutu-tovarom/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">vyznav <img src="/wp-content/uploads/2018/03/law-1063249_1920-300x200.jpg" />U SŠA sud vyznav kryptovaljutu tovarom</a>kryptovaljutu tovarom. U postanovi skazano, ščo Komisija z torgivli tovarnymy f’jučersamy (CFTC) maje pravo pred’javyty pozov pro šahrajstvo Makdonnella, jakyj, za danymy vidomstva, z sičnja 2017 stvoryv servis Coin Drop Markets i vvodyv klijentiv v omanu, proponujučy їm konsuľtaciї z torgivli kryptovaljutamy. Їh u sudovomu rišenni nazvano tovarom. Ščodo Ukraїny, to u nas dosi ne vyznačenyj status kryptovaljuty. Kiberpolicija prosyť <a href="/2018/01/30/kiberpolitsiya-status-kryptovalyuty/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">vreguljuvaty<img src="/wp-content/uploads/2018/01/andre-francois-518771-300x200.jpg" />Kiberpolicija prosyť vyznačyty status kryptovaljuty v Ukraїni</a> її zakonodavčyj status.

Galaxy Digital Capital Management LP, kompanija z upravlinnja kryptovaljutnymy aktyvamy, zasnovana kolyšnim menedžerom po upravlinnju hedž-fondamy Majkom Novogracem, zapustyly spiľno z Bloomberg indeks kryptovaljut

Za slovamy ekspertiv, stvorennja indeksu kryptovaljut nadilyť rynok «bezprecedentnoju prozoristju».  Indeks demonstruvatyme zagaľnyj stan kryptovaljutnogo rynku. Na časi diznatysja, ščo same zapuskaje Bloomberg.


<h3>Jak ce pracjuvatyme</h3>
Novyj kryptovaljutnyj indeks pid mitkoju BGCI bude vidslidkovuvaty dynamiku rynkovoї kapitalizaciї desjaty kryptovaljut. Vony formuvatymuť jogo košyk v nastupnij proporciї:
<ul>
 	<li>bitkoїn (30%)</li>
 	<li>efir (30%)</li>
 	<li>Ripple (14,14%)</li>
 	<li>Bitcoin Cash (10,65%)</li>
 	<li>EOS (6,11%)</li>
 	<li>lajtkoїn (3,77%)</li>
 	<li>Dash (1,67%)</li>
 	<li>Monero (1,66%)</li>
 	<li>Ethereum Classic (1%)</li>
 	<li>Zcash (1%).</li>
</ul>
Miž inšym, «velyka dvadcjatka» <a href="https://nachasi.com/2018/03/21/g20-reguliuvannia-kryptovaliut/" target="_blank" rel="noopener">rozrobljaje</a> rekomendaciї ščodo kryptovaljut. Predstavnyky najbiľšyh ekonomik pogodylysja z neobhidnistju pyľnogo vyvčennja kryptovaljut. Pislja ćogo možna bude rozgljadaty pytannja їh reguljuvannja.

Nagadajemo, ščo u Spolučenyh Štatah Ameryky sud <a href="https://nachasi.com/2018/03/07/sud-vyznav-kryptovalyutu-tovarom/" target="_blank" rel="noopener">vyznav </a>kryptovaljutu tovarom. U postanovi skazano, ščo Komisija z torgivli tovarnymy f’jučersamy (CFTC) maje pravo pred’javyty pozov pro šahrajstvo Makdonnella, jakyj, za danymy vidomstva, z sičnja 2017 stvoryv servis Coin Drop Markets i vvodyv klijentiv v omanu, proponujučy їm konsuľtaciї z torgivli kryptovaljutamy. Їh u sudovomu rišenni nazvano tovarom. Ščodo Ukraїny, to u nas dosi ne vyznačenyj status kryptovaljuty. Kiberpolicija prosyť <a href="https://nachasi.com/2018/01/30/kiberpolitsiya-status-kryptovalyuty/" target="_blank" rel="noopener">vreguljuvaty</a> її zakonodavčyj status.

Za slovamy ekspertiv, stvorennja indeksu kryptovaljut nadilyť rynok «bezprecedentnoju prozoristju».  Indeks demonstruvatyme zagaľnyj stan kryptovaljutnogo rynku. Na časi diznatysja, ščo same zapuskaje Bloomberg.<h3>Jak ce pracjuvatyme</h3>Novyj kryptovaljutnyj indeks pid mitkoju BGCI bude vidslidkovuvaty dynamiku rynkovoї kapitalizaciї desjaty kryptovaljut. Vony formuvatymuť jogo košyk v nastupnij proporciї:<ul><li>bitkoїn (30%)</li><li>efir (30%)</li><li>Ripple (14,14%)</li><li>Bitcoin Cash (10,65%)</li><li>EOS (6,11%)</li><li>lajtkoїn (3,77%)</li><li>Dash (1,67%)</li><li>Monero (1,66%)</li><li>Ethereum Classic (1%)</li><li>Zcash (1%).</li></ul>Miž inšym, «velyka dvadcjatka» <a href="/2018/03/21/g20-reguliuvannia-kryptovaliut/" target="_blank" rel="noopener">rozrobljaje</a> rekomendaciї ščodo kryptovaljut. Predstavnyky najbiľšyh ekonomik pogodylysja z neobhidnistju pyľnogo vyvčennja kryptovaljut. Pislja ćogo možna bude rozgljadaty pytannja їh reguljuvannja.Nagadajemo, ščo u Spolučenyh Štatah Ameryky sud <a href="/2018/03/07/sud-vyznav-kryptovalyutu-tovarom/" target="_blank" rel="noopener">vyznav </a>kryptovaljutu tovarom. U postanovi skazano, ščo Komisija z torgivli tovarnymy f’jučersamy (CFTC) maje pravo pred’javyty pozov pro šahrajstvo Makdonnella, jakyj, za danymy vidomstva, z sičnja 2017 stvoryv servis Coin Drop Markets i vvodyv klijentiv v omanu, proponujučy їm konsuľtaciї z torgivli kryptovaljutamy. Їh u sudovomu rišenni nazvano tovarom. Ščodo Ukraїny, to u nas dosi ne vyznačenyj status kryptovaljuty. Kiberpolicija prosyť <a href="/2018/01/30/kiberpolitsiya-status-kryptovalyuty/" target="_blank" rel="noopener">vreguljuvaty</a> її zakonodavčyj status.

Bloomberg zapuskaje indeks kryptovaljut

Podija vidbudeťsja za učastju najbiľš vplyvovyh person svitovoї blokčejn-industriї – zokrema, spivzasnovnyka BTCC Bobbi Li ta šef-redaktora CryptoCoinNews Sajmona Kokinga. Na učasnykiv čekaje fejeryčne fešn-pati za učastju zarubižnyh ta ukraїnśkyh zirok.

[color_title title="Hedlajnery konferenciї"]

<img class="size-full wp-image-34954 aligncenter" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/05/next-headliners.png" alt="" width="614" height="406">Bobbi Li — člen rady dyrektoriv Bitcoin Foundation i spivzasnovnyk BTCC, peršogo bitkoin-trejdyngovogo majdančyka v Kytaї. U mynulomu Bobbi Li zajmav vyšči kerivni pocady v e-commerce i media, v tomu čysli u Kremnijevij Dolyni. Takož vidomyj jak odyn z najvplyvovišyh v sviti populjaryzatoriv bitkoїna.

Sajmon Koking — ekspert, čyje im'ja vhodyť do tŕoh spyskiv najbiľš vplyvovyh ljudej v sferi blockchain / fintech za pidsumkamy 2016 roku. Lider dumok v Twitter zi 115 tys foloveriv. Šef-redaktor CryptoCoinNews, staršyj redaktor Irish Tech News — vydannja zi ščomisjačnoju audytorijeju v 700 tys korystuvačiv. Biznes-konsuľtant z pytań ICO, pidpryjemeć, spiker TED, avtor kolonok dlja biznes-vydań.

Sered inšyh spikeriv — zakordonni ta vitčyznjani investory, zasnovnyky blokčejn-startapiv i predstavnyky kryptomedia. Zokrema:

<ul>
<li style="font-weight: 400;">Terrens Keš, zasnovnyk i prezydent koncernu Greenlight, vyznanyj pidpryjemeć i pryvatnyj investor;</li>
 	<li style="font-weight: 400;">Nimrod Mej, dyrektor po marketyngu Sirin Labs (odyn z čotyŕoh najbiľšyh kraudsejlov v sviti);</li>
 	<li style="font-weight: 400;">Stjuart Rodžers, nezaležnyj analityk VentureBeat;</li>
 	<li style="font-weight: 400;">Ruslan Gavryljuk, spivzasnovnyk i prezydent Token-as-a-Service, spivzasnovnyk Kepler Technologies;</li>
 	<li style="font-weight: 400;">Dmytro Šymkiv, zastupnyk glavy Administraciї Prezydenta Ukraїny z pytań provedennja reform, iz 2009 roku — gendyrektor Microsoft Ukraїna;</li>
 	<li style="font-weight: 400;">Majkl Harenko, ekspert v oblasti zalučennja investycij i top-menedžmentu;</li>
 	<li style="font-weight: 400;">
<a href="https://nachasi.com/2017/09/20/blockchain-ua-interview/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">Pavlo Kravčenko<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/09/17212066_1918535295044219_855921802768720791_o-300x200.jpg" />Pavlo Kravčenko, Distributed Lab: «My zvykly dumaty v mežah ijerarhičnyh system — a filosofija Blockchain inša»</a>, spivzasnovnyk Distributed Lab.</li>
</ul>
<img class="size-full wp-image-34953 aligncenter" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/05/next_speakers.png" alt="" width="805" height="752">

Vśogo – biľše 20 spikeriv.

[color_title title="Pitč-sesiї ta dyskusiї"]

Golovnymy temamy konferenciї stanuť:
<ul>
<li>vzajemovplyv kryptoindustrii ta e-commerce,</li>
 	<li>perspektyvy tokensejliv,</li>
 	<li>PR ICO- i blokčejn-proektiv,</li>
 	<li>decentralizacija dlja biznesu,</li>
 	<li>zakonodavče reguljuvannja kryptovaljut ta <a href="https://nachasi.com/2018/01/09/rynok-ico-rezultaty-2017/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">ICO<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/01/g-crescoli-364214-300x200.jpg" />Rynok ICO  — rezuľtaty 2017-go ta očikuvannja vid 2018 roku</a>.</li>
</ul>
Biľš 20 zasnovnykiv startapiv prezentujuť svoї proekty v ramkah Quick-fire Pitch Round. Kožen učasnyk otrymaje po try hvylyny, ščob pryvernuty uvagu investoriv.

[color_title title="Fashion ta innovaciї: golovna večirka 2018 u kryptosferi"]

Zaveršyť podiju <a href="http://company.fashiontv.com/press/">Official FTV Coin Deluxe Party</a> za učastju Mišelja Adama, zasnovnyka i prezydenta mižnarodnogo telekanalu pro modu Fashion TV (iz cilodobovym efirom ta 500 mln gljadačiv u 193 kraїnah).

Gostej večirky čekaje jaskravyj vystup Jany Brylyćkoї, finalistky šou «Golos Kraїny», vice-mis Ukraїna Vsesvit; šou-balet Dich Performance; šou barmeniv, a takož didžej-sety odnogo z najkraščyh didžeїv Ukraїny, rezydenta populjarnyh klubiv elektronnoї muzyky DJ Kovalevsky.

Protjagom konferenciї ta večirky gostjam buduť dostupni peršoklasni napoї, furšet i lanč.
<h4 style="text-align: center;">Podrobyci čytajte na sajti <a href="http://next-block.org/?utm_source=site&utm_medium=post&utm_campaign=nachasi" target="_blank" rel="noopener">next-block.org</a>,
na storinci konferenciї u <a href="https://www.facebook.com/events/179723919341797/?utm_source=site&utm_medium=post&utm_campaign=nachasi" target="_blank" rel="noopener">Facebook</a> i <a href="https://t.me/Kryptonevents?utm_source=site&utm_medium=post&utm_campaign=nachasi" target="_blank" rel="noopener">Telegram</a></h4>

Podija vidbudeťsja za učastju najbiľš vplyvovyh person svitovoї blokčejn-industriї – zokrema, spivzasnovnyka BTCC Bobbi Li ta šef-redaktora CryptoCoinNews Sajmona Kokinga. Na učasnykiv čekaje fejeryčne fešn-pati za učastju zarubižnyh ta ukraїnśkyh zirok.	<h3>					Hedlajnery konferenciї			</h3><img loading="lazy" class="size-full wp-image-34954 aligncenter" src="/wp-content/uploads/2018/05/next-headliners.png" alt="" width="614" height="406" srcset="/wp-content/uploads/2018/05/next-headliners.png 614w, /wp-content/uploads/2018/05/next-headliners-300x198.png 300w" sizes="(max-width: 614px) 100vw, 614px" />Bobbi Li — člen rady dyrektoriv Bitcoin Foundation i spivzasnovnyk BTCC, peršogo bitkoin-trejdyngovogo majdančyka v Kytaї. U mynulomu Bobbi Li zajmav vyšči kerivni pocady v e-commerce i media, v tomu čysli u Kremnijevij Dolyni. Takož vidomyj jak odyn z najvplyvovišyh v sviti populjaryzatoriv bitkoїna.Sajmon Koking — ekspert, čyje im&#8217;ja vhodyť do tŕoh spyskiv najbiľš vplyvovyh ljudej v sferi blockchain / fintech za pidsumkamy 2016 roku. Lider dumok v Twitter zi 115 tys foloveriv. Šef-redaktor CryptoCoinNews, staršyj redaktor Irish Tech News — vydannja zi ščomisjačnoju audytorijeju v 700 tys korystuvačiv. Biznes-konsuľtant z pytań ICO, pidpryjemeć, spiker TED, avtor kolonok dlja biznes-vydań.Sered inšyh spikeriv — zakordonni ta vitčyznjani investory, zasnovnyky blokčejn-startapiv i predstavnyky kryptomedia. Zokrema:<ul><li style="font-weight: 400;">Terrens Keš, zasnovnyk i prezydent koncernu Greenlight, vyznanyj pidpryjemeć i pryvatnyj investor;</li><li style="font-weight: 400;">Nimrod Mej, dyrektor po marketyngu Sirin Labs (odyn z čotyŕoh najbiľšyh kraudsejlov v sviti);</li><li style="font-weight: 400;">Stjuart Rodžers, nezaležnyj analityk VentureBeat;</li><li style="font-weight: 400;">Ruslan Gavryljuk, spivzasnovnyk i prezydent Token-as-a-Service, spivzasnovnyk Kepler Technologies;</li><li style="font-weight: 400;">Dmytro Šymkiv, zastupnyk glavy Administraciї Prezydenta Ukraїny z pytań provedennja reform, iz 2009 roku — gendyrektor Microsoft Ukraїna;</li><li style="font-weight: 400;">Majkl Harenko, ekspert v oblasti zalučennja investycij i top-menedžmentu;</li><li style="font-weight: 400;"><a href="/2017/09/20/blockchain-ua-interview/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">Pavlo Kravčenko<img src="/wp-content/uploads/2017/09/17212066_1918535295044219_855921802768720791_o-300x200.jpg" />Pavlo Kravčenko, Distributed Lab: «My zvykly dumaty v mežah ijerarhičnyh system — a filosofija Blockchain inša»</a>, spivzasnovnyk Distributed Lab.</li></ul><img loading="lazy" class="size-full wp-image-34953 aligncenter" src="/wp-content/uploads/2018/05/next_speakers.png" alt="" width="805" height="752" srcset="/wp-content/uploads/2018/05/next_speakers.png 805w, /wp-content/uploads/2018/05/next_speakers-300x280.png 300w, /wp-content/uploads/2018/05/next_speakers-768x717.png 768w, /wp-content/uploads/2018/05/next_speakers-650x607.png 650w, /wp-content/uploads/2018/05/next_speakers-792x740.png 792w" sizes="(max-width: 805px) 100vw, 805px" />Vśogo – biľše 20 spikeriv.	<h3>					Pitč-sesiї ta dyskusiї			</h3>Golovnymy temamy konferenciї stanuť:<ul><li>vzajemovplyv kryptoindustrii ta e-commerce,</li><li>perspektyvy tokensejliv,</li><li>PR ICO- i blokčejn-proektiv,</li><li>decentralizacija dlja biznesu,</li><li>zakonodavče reguljuvannja kryptovaljut ta <a href="/2018/01/09/rynok-ico-rezultaty-2017/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">ICO<img src="/wp-content/uploads/2018/01/g-crescoli-364214-300x200.jpg" />Rynok ICO  — rezuľtaty 2017-go ta očikuvannja vid 2018 roku</a>.</li></ul>Biľš 20 zasnovnykiv startapiv prezentujuť svoї proekty v ramkah Quick-fire Pitch Round. Kožen učasnyk otrymaje po try hvylyny, ščob pryvernuty uvagu investoriv.	<h3>					Fashion ta innovaciї: golovna večirka 2018 u kryptosferi			</h3>Zaveršyť podiju <a href="http://company.fashiontv.com/press/">Official FTV Coin Deluxe Party</a> za učastju Mišelja Adama, zasnovnyka i prezydenta mižnarodnogo telekanalu pro modu Fashion TV (iz cilodobovym efirom ta 500 mln gljadačiv u 193 kraїnah).Gostej večirky čekaje jaskravyj vystup Jany Brylyćkoї, finalistky šou «Golos Kraїny», vice-mis Ukraїna Vsesvit; šou-balet Dich Performance; šou barmeniv, a takož didžej-sety odnogo z najkraščyh didžeїv Ukraїny, rezydenta populjarnyh klubiv elektronnoї muzyky DJ Kovalevsky.Protjagom konferenciї ta večirky gostjam buduť dostupni peršoklasni napoї, furšet i lanč.<h4 style="text-align: center;">Podrobyci čytajte na sajti <a href="http://next-block.org/?utm_source=site&#038;utm_medium=post&#038;utm_campaign=nachasi" target="_blank" rel="noopener">next-block.org</a>, na storinci konferenciї u <a href="https://www.facebook.com/events/179723919341797/?utm_source=site&#038;utm_medium=post&#038;utm_campaign=nachasi" target="_blank" rel="noopener">Facebook</a> i <a href="https://t.me/Kryptonevents?utm_source=site&#038;utm_medium=post&#038;utm_campaign=nachasi" target="_blank" rel="noopener">Telegram</a></h4>

18 travnja 2018-go u p'jatyzirkovomu Hilton Kyiv Hotel projde konferencija NEXT BLOCK Conference. Vona prysvjačena rozvytku blockchain-tehnologiї, kryptovaljut ta Initial Coin Offering (ICO) – perspektyvnomu instrumentu investuvannja

Podija vidbudeťsja za učastju najbiľš vplyvovyh person svitovoї blokčejn-industriї – zokrema, spivzasnovnyka BTCC Bobbi Li ta šef-redaktora CryptoCoinNews Sajmona Kokinga. Na učasnykiv čekaje fejeryčne fešn-pati za učastju zarubižnyh ta ukraїnśkyh zirok.

[color_title title="Hedlajnery konferenciї"]

<img class="size-full wp-image-34954 aligncenter" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/05/next-headliners.png" alt="" width="614" height="406" />

Bobbi Li — člen rady dyrektoriv Bitcoin Foundation i spivzasnovnyk BTCC, peršogo bitkoin-trejdyngovogo majdančyka v Kytaї. U mynulomu Bobbi Li zajmav vyšči kerivni pocady v e-commerce i media, v tomu čysli u Kremnijevij Dolyni. Takož vidomyj jak odyn z najvplyvovišyh v sviti populjaryzatoriv bitkoїna.

Sajmon Koking — ekspert, čyje im'ja vhodyť do tŕoh spyskiv najbiľš vplyvovyh ljudej v sferi blockchain / fintech za pidsumkamy 2016 roku. Lider dumok v Twitter zi 115 tys foloveriv. Šef-redaktor CryptoCoinNews, staršyj redaktor Irish Tech News — vydannja zi ščomisjačnoju audytorijeju v 700 tys korystuvačiv. Biznes-konsuľtant z pytań ICO, pidpryjemeć, spiker TED, avtor kolonok dlja biznes-vydań.

Sered inšyh spikeriv — zakordonni ta vitčyznjani investory, zasnovnyky blokčejn-startapiv i predstavnyky kryptomedia. Zokrema:
<ul>
 	<li style="font-weight: 400;">Terrens Keš, zasnovnyk i prezydent koncernu Greenlight, vyznanyj pidpryjemeć i pryvatnyj investor;</li>
 	<li style="font-weight: 400;">Nimrod Mej, dyrektor po marketyngu Sirin Labs (odyn z čotyŕoh najbiľšyh kraudsejlov v sviti);</li>
 	<li style="font-weight: 400;">Stjuart Rodžers, nezaležnyj analityk VentureBeat;</li>
 	<li style="font-weight: 400;">Ruslan Gavryljuk, spivzasnovnyk i prezydent Token-as-a-Service, spivzasnovnyk Kepler Technologies;</li>
 	<li style="font-weight: 400;">Dmytro Šymkiv, zastupnyk glavy Administraciї Prezydenta Ukraїny z pytań provedennja reform, iz 2009 roku — gendyrektor Microsoft Ukraїna;</li>
 	<li style="font-weight: 400;">Majkl Harenko, ekspert v oblasti zalučennja investycij i top-menedžmentu;</li>
 	<li style="font-weight: 400;"><a href="https://nachasi.com/2017/09/20/blockchain-ua-interview/" target="_blank" rel="noopener">Pavlo Kravčenko</a>, spivzasnovnyk Distributed Lab.</li>
</ul>
<img class="size-full wp-image-34953 aligncenter" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/05/next_speakers.png" alt="" width="805" height="752" />

Vśogo – biľše 20 spikeriv.

[color_title title="Pitč-sesiї ta dyskusiї"]

Golovnymy temamy konferenciї stanuť:
<ul>
 	<li>vzajemovplyv kryptoindustrii ta e-commerce,</li>
 	<li>perspektyvy tokensejliv,</li>
 	<li>PR ICO- i blokčejn-proektiv,</li>
 	<li>decentralizacija dlja biznesu,</li>
 	<li>zakonodavče reguljuvannja kryptovaljut ta <a href="https://nachasi.com/2018/01/09/rynok-ico-rezultaty-2017/" target="_blank" rel="noopener">ICO</a>.</li>
</ul>
Biľš 20 zasnovnykiv startapiv prezentujuť svoї proekty v ramkah Quick-fire Pitch Round. Kožen učasnyk otrymaje po try hvylyny, ščob pryvernuty uvagu investoriv.

[color_title title="Fashion ta innovaciї: golovna večirka 2018 u kryptosferi"]

Zaveršyť podiju <a href="http://company.fashiontv.com/press/">Official FTV Coin Deluxe Party</a> za učastju Mišelja Adama, zasnovnyka i prezydenta mižnarodnogo telekanalu pro modu Fashion TV (iz cilodobovym efirom ta 500 mln gljadačiv u 193 kraїnah).

Gostej večirky čekaje jaskravyj vystup Jany Brylyćkoї, finalistky šou «Golos Kraїny», vice-mis Ukraїna Vsesvit; šou-balet Dich Performance; šou barmeniv, a takož didžej-sety odnogo z najkraščyh didžeїv Ukraїny, rezydenta populjarnyh klubiv elektronnoї muzyky DJ Kovalevsky.

Protjagom konferenciї ta večirky gostjam buduť dostupni peršoklasni napoї, furšet i lanč.
<h4 style="text-align: center;">Podrobyci čytajte na sajti <a href="http://next-block.org/?utm_source=site&amp;utm_medium=post&amp;utm_campaign=nachasi" target="_blank" rel="noopener">next-block.org</a>,
na storinci konferenciї u <a href="https://www.facebook.com/events/179723919341797/?utm_source=site&amp;utm_medium=post&amp;utm_campaign=nachasi" target="_blank" rel="noopener">Facebook</a> i <a href="https://t.me/Kryptonevents?utm_source=site&amp;utm_medium=post&amp;utm_campaign=nachasi" target="_blank" rel="noopener">Telegram</a></h4>

Podija vidbudeťsja za učastju najbiľš vplyvovyh person svitovoї blokčejn-industriї – zokrema, spivzasnovnyka BTCC Bobbi Li ta šef-redaktora CryptoCoinNews Sajmona Kokinga. Na učasnykiv čekaje fejeryčne fešn-pati za učastju zarubižnyh ta ukraїnśkyh zirok.	<h3>					Hedlajnery konferenciї			</h3><img loading="lazy" class="size-full wp-image-34954 aligncenter" src="/wp-content/uploads/2018/05/next-headliners.png" alt="" width="614" height="406" srcset="/wp-content/uploads/2018/05/next-headliners.png 614w, /wp-content/uploads/2018/05/next-headliners-300x198.png 300w" sizes="(max-width: 614px) 100vw, 614px" />Bobbi Li — člen rady dyrektoriv Bitcoin Foundation i spivzasnovnyk BTCC, peršogo bitkoin-trejdyngovogo majdančyka v Kytaї. U mynulomu Bobbi Li zajmav vyšči kerivni pocady v e-commerce i media, v tomu čysli u Kremnijevij Dolyni. Takož vidomyj jak odyn z najvplyvovišyh v sviti populjaryzatoriv bitkoїna.Sajmon Koking — ekspert, čyje im&#8217;ja vhodyť do tŕoh spyskiv najbiľš vplyvovyh ljudej v sferi blockchain / fintech za pidsumkamy 2016 roku. Lider dumok v Twitter zi 115 tys foloveriv. Šef-redaktor CryptoCoinNews, staršyj redaktor Irish Tech News — vydannja zi ščomisjačnoju audytorijeju v 700 tys korystuvačiv. Biznes-konsuľtant z pytań ICO, pidpryjemeć, spiker TED, avtor kolonok dlja biznes-vydań.Sered inšyh spikeriv — zakordonni ta vitčyznjani investory, zasnovnyky blokčejn-startapiv i predstavnyky kryptomedia. Zokrema:<ul><li style="font-weight: 400;">Terrens Keš, zasnovnyk i prezydent koncernu Greenlight, vyznanyj pidpryjemeć i pryvatnyj investor;</li><li style="font-weight: 400;">Nimrod Mej, dyrektor po marketyngu Sirin Labs (odyn z čotyŕoh najbiľšyh kraudsejlov v sviti);</li><li style="font-weight: 400;">Stjuart Rodžers, nezaležnyj analityk VentureBeat;</li><li style="font-weight: 400;">Ruslan Gavryljuk, spivzasnovnyk i prezydent Token-as-a-Service, spivzasnovnyk Kepler Technologies;</li><li style="font-weight: 400;">Dmytro Šymkiv, zastupnyk glavy Administraciї Prezydenta Ukraїny z pytań provedennja reform, iz 2009 roku — gendyrektor Microsoft Ukraїna;</li><li style="font-weight: 400;">Majkl Harenko, ekspert v oblasti zalučennja investycij i top-menedžmentu;</li><li style="font-weight: 400;"><a href="/2017/09/20/blockchain-ua-interview/" target="_blank" rel="noopener">Pavlo Kravčenko</a>, spivzasnovnyk Distributed Lab.</li></ul><img loading="lazy" class="size-full wp-image-34953 aligncenter" src="/wp-content/uploads/2018/05/next_speakers.png" alt="" width="805" height="752" srcset="/wp-content/uploads/2018/05/next_speakers.png 805w, /wp-content/uploads/2018/05/next_speakers-300x280.png 300w, /wp-content/uploads/2018/05/next_speakers-768x717.png 768w, /wp-content/uploads/2018/05/next_speakers-650x607.png 650w, /wp-content/uploads/2018/05/next_speakers-792x740.png 792w" sizes="(max-width: 805px) 100vw, 805px" />Vśogo – biľše 20 spikeriv.	<h3>					Pitč-sesiї ta dyskusiї			</h3>Golovnymy temamy konferenciї stanuť:<ul><li>vzajemovplyv kryptoindustrii ta e-commerce,</li><li>perspektyvy tokensejliv,</li><li>PR ICO- i blokčejn-proektiv,</li><li>decentralizacija dlja biznesu,</li><li>zakonodavče reguljuvannja kryptovaljut ta <a href="/2018/01/09/rynok-ico-rezultaty-2017/" target="_blank" rel="noopener">ICO</a>.</li></ul>Biľš 20 zasnovnykiv startapiv prezentujuť svoї proekty v ramkah Quick-fire Pitch Round. Kožen učasnyk otrymaje po try hvylyny, ščob pryvernuty uvagu investoriv.	<h3>					Fashion ta innovaciї: golovna večirka 2018 u kryptosferi			</h3>Zaveršyť podiju <a href="http://company.fashiontv.com/press/">Official FTV Coin Deluxe Party</a> za učastju Mišelja Adama, zasnovnyka i prezydenta mižnarodnogo telekanalu pro modu Fashion TV (iz cilodobovym efirom ta 500 mln gljadačiv u 193 kraїnah).Gostej večirky čekaje jaskravyj vystup Jany Brylyćkoї, finalistky šou «Golos Kraїny», vice-mis Ukraїna Vsesvit; šou-balet Dich Performance; šou barmeniv, a takož didžej-sety odnogo z najkraščyh didžeїv Ukraїny, rezydenta populjarnyh klubiv elektronnoї muzyky DJ Kovalevsky.Protjagom konferenciї ta večirky gostjam buduť dostupni peršoklasni napoї, furšet i lanč.<h4 style="text-align: center;">Podrobyci čytajte na sajti <a href="http://next-block.org/?utm_source=site&amp;utm_medium=post&amp;utm_campaign=nachasi" target="_blank" rel="noopener">next-block.org</a>, na storinci konferenciї u <a href="https://www.facebook.com/events/179723919341797/?utm_source=site&amp;utm_medium=post&amp;utm_campaign=nachasi" target="_blank" rel="noopener">Facebook</a> i <a href="https://t.me/Kryptonevents?utm_source=site&amp;utm_medium=post&amp;utm_campaign=nachasi" target="_blank" rel="noopener">Telegram</a></h4>

NEXT BLOCK Conference — Bobbi Li, Sajmon Koking i najjaskraviša kryptovečirka 2018 roku

Taka velyka kiľkisť proektiv ta startapiv na blockchain pryzvodyť do pojavy značnoї kiľkosti šahraїv ta prosto tyh, hto hoče «upijmaty hajp». Jak vidriznjaty spravžni počynannja vid fejkovyh i čy potriben okremyj KVED majneram ta PDV dlja operacij z kryptovaljutoju?

Pro ce ta inše rozpoviv Stanislav Pod’jačev, zasnovnyk Blockchain Art Hackathon, kerujučyj partner Blockchain Lab i moderator paneli Disruptive FinTech technologies na <a href="https://www.facebook.com/events/176162703014325/" target="_blank" rel="noopener">UNIT Fintech Forum 2018</a>.

[color_title title="Pro deržavne reguljuvannja kryptorynku"]

Za slovamy Stanislava Pod’jačeva, vreguljuvaty kryptorynok z točky zoru osoblyvyh struktur — ce postavyty kupu bar’jeriv dlja podaľšogo rozvytku tehnologiї ta «zagnaty v stijlo» cej biznes. Jakščo ž govoryty pro vreguljuvannja z pozyciї biznesu, ce označatyme stvorennja «pravyl gry», jaki buduť vygidni tym, ščo jakščo їh dotrymuvatysja, biznes bude vesty prostiše.

Same z drugoї točky zoru v ramkah robočoї grupy, jaka stvorena z predstavnykiv biznesu, pov’jazanyh z virtuaľnymy valjutamy, jurystiv, naviť žurnalistiv, jaki znajuťsja na temi kryptotehnologij, rozrobleno dokument, pryncypy jakogo majuť buty zakripleni na deržavnomu rivni. I ce propozycija vid biznesu dlja deržavy, nagološuje Pod’jačev:

— My čuly propozyciї vid Nacbanku. V nyh govorylosja, ščo ce ne valjuta i ščo NBU ne bude reguljuvaty cej rynok. Sylovyky pysaly, ščo kryptovaljuty možuť vykorystovuvatysja dlja finansuvannja teroryzmu i vzagali їh krašče bulo b zaboronyty. A my vydaly svoju pozyciju, svij policy paper, de propysano, ščo treba speršu zakripyty na zakonodavčomu rivni vyznačennja bazovyh terminiv: blockchain, kryptovaljuty, tokeny, smart-kontrakty, kryptobirži.

<img class="alignnone wp-image-34031 size-full" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/photofacefun_com_1517900659.jpg" alt="" width="1000" height="603">

Prote j cymy krokamy vse ne vyčerpujeťsja, nagološuje Stanislav: «Dali treba naklasty moratorij na stvorennja novyh zakonodavčyh bar’jeriv — na dodatkove reguljuvannja i obmežennja vykorystannja bitkojniv. Takož, jakščo ne vdajeťsja PDV stjaguvaty z operacij po kryptovaljutah ta z majningu, todi potribno borotysja za podatok na prybutok i za «bili» zarplaty v ćomu biznesi».

Nastupnym krokom, na perekonannja Pod’jačeva, maje staty propysuvannja podatkovyh stavok, kotri vyrivnjajuť stanovyšče ukraїnśkyh biznesmeniv u segmenti kryptotehnologij ta їhnih koleg iz tijeї ž Bilorusi:

[blockquote_with_author content="— Zaraz odyn zaproponovanyj zakonoproekt podajeťsja v interesah čynovnykiv. Inšyj — v interesah ne duže «čystyh» učasnykiv rynku, jaki hočuť prosto zrobyty pid sebe zakrytu samokerovanu organizaciju i vydavaty licenziї. A my govorymo pro te, ščo potribno pryjnjaty jedyni pravyla gry. I vony majuť buty maksymaľno liberaľni."]

[color_title title="Pro zaklyky stvoryty nacionaľnu kryptovaljuty čy provesty nacionaľne ICO za «estonśkym» variantom"]

— Ne baču ničogo poganogo v tomu, ščoby deržavi zalučaty košty šče j vypustyvšy vlasni zobov’jazannja na osnovi blockchain: analog deržavnyh obligacij, lyšeń u cyfrovomu vygljadi. Stosovno ukraїnśkoї nacionaľnoї cyfrovoї valjuty, ja by skazav, ščo ce — hymera. Dlja togo, ščoby stvoryty virtuaľnu valjutu, potribni lyše komp’juter i spiľnota, jaka ce pidtrymaje. Spiľnota v sensi ne instytucija, a mereža zacikavlenyh ljudej — naviť jakščo terytoriaľno vony znahodytymuťsja ne v odnij deržavi.

[cut_in_image_fullwidth img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/26116018_1241392979337460_4884381154499453125_o-e1524058250839.jpg" img_id="34032" title="Ne treba vytračaty groši platnykiv podatkiv na te, ščoby stvorjuvaty kryptogryvnju čy ščoś podibne. Počynaty slid z togo, ščo podibna valjuta zavždy vyrišuje jakiś konkretni zavdannja" parallax="true" title_on_img="true"]

— Ujaviť sobi, ščo deržava kontroljuje na blokčejni vlasnu valjutu. Jakyjś opozycioner otrymaje negatyvnyj sociaľnyj rejtyng, i v ńogo zablokovana vsja aktyvnisť. I vin todi ne zmože ničogo zrobyty iz vlasnymy cyfrovymy nakopyčennjamy? Ce bude dyktatura. Tomu do umovnoї deržavnoї kryptogryvni ja b duže oberežno stavyvsja, poky ce pytannja ne na časi. Hoča ja znaju grupu, jaka lobijuje ce pytannja — i v pryncypi rozumiju їhni interesy.

[color_title title="Pro legalizaciju majneriv čerez KVEDy ta zakonodavči zminy"]

[related_post id="8876"]

— Majning — ce dijaľnisť dlja togo, ščob pidtrymuvaty v robočomu stani blockchain pevnoї kryptovaljuty. Cja dijaľnisť pov’jazana z vykorystannjam elektroenergiї ta potužnosti procesora, vona vidpovidnym čynom vynagorodžujeťsja u mežah blokčejnu.

Zaraz sytuacija vygljadaje nastupnym čynom. Majner maje zaplatyty za elektroenergiju, obladnannja, prymiščennja ta čas robitnykiv, prodavšy otrymani v rezuľtati majningu kryptovaljuty, napryklad bitkoiny, za zvyčajnu valjutu. Jakščo vin prodavatyme їh v Ukraїni, to maje splatyty PDV, tobto otrymaty v rezuľtati abo na 20% menše, niž možna otrymaty na zakordonnyh biržah, abo namagatysja prodaty na 20% dorožče. Dorožče, zvyčajno, nihto ne kupyť. Tomu biľšisť majneriv prosto prodajuť kryptovaljuty zakordonom ta otrymujuť dolary čy jevro na nerezydentśki rahunky, de podatkiv nemaje.

<img class="alignnone size-full wp-image-34033" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/22459579_1192385880904837_6206166817673784636_o-e1524058605448.jpg" alt="" width="2048" height="1367">

[related_post id="4223"]

«— Nam može podobatyś taka shema, abo ni, ale vona isnuje zaraz. Majnery u svoїj dijaľnosti konkurujuť iz kompanijamy iz riznyh kraїn. Ce — absoljutno globaľnyj rynok. I jakščo my stymuljujemo eksporteriv nuľovymy stavkamy PDV, to čym majnery vid nyh vidriznjajuťsja? Ale majning ne vpysujeťsja u paradygmu isnujučogo podatkovogo zakonodavstva. Ce jak procesy kvantovoї mehaniky opysuvaty za dopomogoju zakoniv Njutona. Otrymajemo ne prosto protyriččja, a absoljutno nesumisni reči. Jakščo my ne možemo prokontroljuvaty stjagnennja PDV z ćogo i ne možemo postavyty bar’jery, i ne majemo їh stavyty, todi nam prosto treba čitko skazaty: «Majning ne obkladajeťsja podatkom na dodanu vartisť».

Dodavannja cijeї dijaľnosti u KVEDah, na perekonannja Pod’jačeva, je lyše napivmiroju, bo je osoblyvosti cijeї pidpryjemnyćkoї dijaľnosti, čerez jaki varto vidmovytysja vid modeli klasyčnogo opodatkuvannja togo, ščo robljať majnery. Piľgovi taryfy na elektroenergiju u ničnyj čas napryklad, mogly by staty biľšym stymulom dlja zalučennja zakordonnyh majneriv do Ukraїny ta splaty nymy vidrahuvań, aniž pevni stavky PDV čy inšyh podatkiv.

[color_title title="Pro važlyvisť blockchain-tehnologiї"]

Za slovamy Stanislava, ce — tehnologija dosjagnennja konsensusu vidnosno stanu rozpodilenoї bazy danyh na danyj momentu času v umovah povnoї vzajemnoї nedoviry storin. Takož blockchain nazyvajuť sam rejestr tranzakcij:

«— Tomu my ne možemo skazaty, ščo blockchain žyve deś okremo vid bitkoїnu čy inšyh kryptovaljut. Majnery ne vytračaly b elektroenergiju i svoї procesornu potužnisť na te, ščob pidtrymuvaty jogo robotu. Ale tehnologija rozvyvajeťsja. Cilkom jmovirno, ščo z časom z’javyťsja nova tehnologija, jaka dlja dosjagnennja konsensusu stane vykorystovuvaty ne vynagorodu majneram jak u Proof-Of-Work, abo vlasnykam kryptovaljuty jak u Proof-of-Stake, a inši protokoly. Odnak i ci rišennja jmovirno buduť bazuvatysja na tehnologiї blockchain».

Stosovno dokumentoobigu i baz danyh Pod’jačev nagološuje, ščo vykorystannja blockchain v roboti deržavnyh baz danyh moglo by povernuty doviru suspiľstva do ćogo instrumentu nakopyčennja ta peredavannja informaciї: «Sogodni rejestry ne duže vyklykajuť doviru v suspiľstva. U ZMI periodyčno zustričajuťsja tverdžennja, ščo do tradycijnyh elektronnyh rejestriv je možlyvisť vnesty zminy mynulym čyslom — i cym, napryklad, korystujuťsja dlja rejderśkyh zahopleń. Iz blockchain taka praktyka stane nemožlyvoju».

Analogično proponuje Stanislav Pod’jačev dijaty j u sferi dokumentoobigu. Praktyka, koly vidomosti treba nosyty miž kabinetamy, naviť jakščo jdeťsja pro vidomosti pro narodžennja čy vidpustky, je hybnoju:

[blockquote_with_author content="— Jakby my maly ID na blokčejni zamisť pasportiv ta identyfikacijnyh kodiv na šmatkah paperu, my by zmogly korystuvatysja reaľnymy blagamy elektronnogo urjaduvannja."]

[color_title title="Pro biloruśkyj «kryptodekret» ta možlyvisť skorystatysja takym dosvidom v Ukraїni"]

[related_post id="24141"]

Na dumku Stanislava, pryklad biloruśkyh zmin ščodo kryptotehnologij svidčyť: vlada zamysljujeťsja nad tym, ščo tehnologiї potribno ne tiľky zaboronjaty i obmežuvaty, a šče j davaty їm jakyjś poštovh dlja rozvytku. Prote nadjagaty «roževi okuljary» ne varto:

— Ja ne žyvu v Bilorusi, ale dumaju, ščo «Gladko bыlo na bumage, da zabыly pro ovragy». U dekreti (prezydenta Lukašenka pro operaciї z kryptovaljutamy ta rozvytok blockchain-tehnologij — prym. red.) napysano vse duže krasyvo. Prote dija usih cyh položeń obmežena lyše Parkom vysokyh tehnologij, a ne mežamy usijeї kraїny. Do togo ž, bezdumne kopijuvannja ćogo dokumentu ne duže pidhodyť Ukraїni. Prote same z biloruśkymy normamy nam dovedeťsja konkuruvaty nadali, hočemo my ćogo čy ni. Ce — zovnišnij faktor, na jakyj my vplyvaty ne možemo. A ot na vnutrišni — u vygljadi zakonoproektiv ta iniciatyv vseredyni Ukraїny — cilkom zdatni vplynuty.

[color_title title="Pro zasyllja «ekspertiv» ta jak ne natrapyty na «skam»-proekty"]

[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/22384394_1192379597572132_3333760145652688343_o.jpg" bold="Stanislav Pod'jačev" align="left"]

— Toj fakt, ščo ljudy z brakom reaľnogo dosvidu ta z totaľnym nerozuminnjam pro ščo vony govorjať zbyrajuť audytoriї, svidčyť lyše pro te, ščo popyt na znannja vysokyj. Na žaľ, ljudy zvertajuť uvagu ne na tehnologični aspekty roboty systemy, ne na te, jak vona zmože biznesu dopomogty čy vyrišyty jakiś globaľni pytannja, a na te, skiľky koštuje zaraz bitkoin i jak zarobyty na trejdyngu.

Pod’jačev radyť pam’jataty pro potrebu krytyčnogo myslennja ta ne piddavatysja ažiotažnomu popytu na podibni treningy čy marketyngovi zaklyky, buty pryskiplyvišymy u stavlenni do podij, iniciatyv ta tyh, hto stoїť za їhnim provedennjam.

[color_title title="Try porady tym, hto hoče investuvaty u proekt, jakyj vyhodyť na ICO"]

Sered pryčyn, čerez jaki ICO proektiv zaznajuť nevdači, Stanislav Pod’jačev nazyvaje 2 osnovnyh:

<ul>
<li>koly vlasnyky prosto hočuť zrobyty «ICO zarady ICO», tobto zarady zboru koštiv i nihto ne maje na meti dostavljaty produkt;</li>
 	<li>nedostatnja ocinka ryzykiv ta brak dosvidu u komandy čy zasnovnyka, hybni prypuščennja — vse ce robyť 90–95 % ICO nežyttjezdatnymy počynannjamy.</li>
</ul>
— Jakščo vas ce ne zupynjaje, todi možna «zigraty». Ale pam’jatajte, ščo ce biľše kazyno, aniž investuvannja. Zminyťsja vse todi, koly ljudy počnuť zvertaty uvagu na reaľnyj dosvid komand ta їhnij sklad, perš niž vkladaty svoї groši v tokeny. Ja by ne hotiv davaty žodnyh porad. Čytajte knyžky, počniť z «Čornogo lebedja» Nassima Taleba ta knyžok pro povedinkovu ekonomiku — ščoby krytyčno myslyty, pryjmajučy vlasni rišennja.
Nagadajemo, raniše my rozpovidaly, jak Oleksandra Govoruha pislja 15 rokiv B2B-prodaživ znajšla sebe v IT. Sogodni Oleksandra vidpovidaje za komunikaciї ta organizaciju podij v UNIT.Sity. Z neju my <a href="https://nachasi.com/2018/04/06/govorukha-talk/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">pogovoryly<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/21751835_10210946872370691_7121889184999568250_n-300x200.jpg" />Jak pislja 15 rokiv B2B-prodaživ znajty sebe v IT — istorija Oleksandry Govoruhy</a> pro її profesijnyj šljah, transformaciju z «prodažnyka» v komunikacijnyka, zminu stavlennja do kar’jernogo zrostannja.

Taka velyka kiľkisť proektiv ta startapiv na blockchain pryzvodyť do pojavy značnoї kiľkosti šahraїv ta prosto tyh, hto hoče «upijmaty hajp». Jak vidriznjaty spravžni počynannja vid fejkovyh i čy potriben okremyj KVED majneram ta PDV dlja operacij z kryptovaljutoju?Pro ce ta inše rozpoviv Stanislav Pod’jačev, zasnovnyk Blockchain Art Hackathon, kerujučyj partner Blockchain Lab i moderator paneli Disruptive FinTech technologies na <a href="https://www.facebook.com/events/176162703014325/" target="_blank" rel="noopener">UNIT Fintech Forum 2018</a>.	<h3>					Pro deržavne reguljuvannja kryptorynku			</h3>Za slovamy Stanislava Pod’jačeva, vreguljuvaty kryptorynok z točky zoru osoblyvyh struktur — ce postavyty kupu bar’jeriv dlja podaľšogo rozvytku tehnologiї ta «zagnaty v stijlo» cej biznes. Jakščo ž govoryty pro vreguljuvannja z pozyciї biznesu, ce označatyme stvorennja «pravyl gry», jaki buduť vygidni tym, ščo jakščo їh dotrymuvatysja, biznes bude vesty prostiše.Same z drugoї točky zoru v ramkah robočoї grupy, jaka stvorena z predstavnykiv biznesu, pov’jazanyh z virtuaľnymy valjutamy, jurystiv, naviť žurnalistiv, jaki znajuťsja na temi kryptotehnologij, rozrobleno dokument, pryncypy jakogo majuť buty zakripleni na deržavnomu rivni. I ce propozycija vid biznesu dlja deržavy, nagološuje Pod’jačev:— My čuly propozyciї vid Nacbanku. V nyh govorylosja, ščo ce ne valjuta i ščo NBU ne bude reguljuvaty cej rynok. Sylovyky pysaly, ščo kryptovaljuty možuť vykorystovuvatysja dlja finansuvannja teroryzmu i vzagali їh krašče bulo b zaboronyty. A my vydaly svoju pozyciju, svij policy paper, de propysano, ščo treba speršu zakripyty na zakonodavčomu rivni vyznačennja bazovyh terminiv: blockchain, kryptovaljuty, tokeny, smart-kontrakty, kryptobirži.<img loading="lazy" class="alignnone wp-image-34031 size-full" src="/wp-content/uploads/2018/04/photofacefun_com_1517900659.jpg" alt="" width="1000" height="603" srcset="/wp-content/uploads/2018/04/photofacefun_com_1517900659.jpg 1000w, /wp-content/uploads/2018/04/photofacefun_com_1517900659-300x181.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/04/photofacefun_com_1517900659-768x463.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/04/photofacefun_com_1517900659-650x392.jpg 650w" sizes="(max-width: 1000px) 100vw, 1000px" />Prote j cymy krokamy vse ne vyčerpujeťsja, nagološuje Stanislav: «Dali treba naklasty moratorij na stvorennja novyh zakonodavčyh bar’jeriv — na dodatkove reguljuvannja i obmežennja vykorystannja bitkojniv. Takož, jakščo ne vdajeťsja PDV stjaguvaty z operacij po kryptovaljutah ta z majningu, todi potribno borotysja za podatok na prybutok i za «bili» zarplaty v ćomu biznesi».Nastupnym krokom, na perekonannja Pod’jačeva, maje staty propysuvannja podatkovyh stavok, kotri vyrivnjajuť stanovyšče ukraїnśkyh biznesmeniv u segmenti kryptotehnologij ta їhnih koleg iz tijeї ž Bilorusi:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Zaraz odyn zaproponovanyj zakonoproekt podajeťsja v interesah čynovnykiv. Inšyj — v interesah ne duže «čystyh» učasnykiv rynku, jaki hočuť prosto zrobyty pid sebe zakrytu samokerovanu organizaciju i vydavaty licenziї. A my govorymo pro te, ščo potribno pryjnjaty jedyni pravyla gry. I vony majuť buty maksymaľno liberaľni.			</blockquote>	<h3>					Pro zaklyky stvoryty nacionaľnu kryptovaljuty čy provesty nacionaľne ICO za «estonśkym» variantom			</h3>— Ne baču ničogo poganogo v tomu, ščoby deržavi zalučaty košty šče j vypustyvšy vlasni zobov’jazannja na osnovi blockchain: analog deržavnyh obligacij, lyšeń u cyfrovomu vygljadi. Stosovno ukraїnśkoї nacionaľnoї cyfrovoї valjuty, ja by skazav, ščo ce — hymera. Dlja togo, ščoby stvoryty virtuaľnu valjutu, potribni lyše komp’juter i spiľnota, jaka ce pidtrymaje. Spiľnota v sensi ne instytucija, a mereža zacikavlenyh ljudej — naviť jakščo terytoriaľno vony znahodytymuťsja ne v odnij deržavi.	<div class="wp-caption full-screen full-screen-with-bg-title content_paralax_js content-paralax">					<div class="img" data-speed="1" style="background-image: url(/wp-content/uploads/2018/04/26116018_1241392979337460_4884381154499453125_o-e1524058250839.jpg)"></div>				<img src="/wp-content/uploads/2018/04/26116018_1241392979337460_4884381154499453125_o-e1524058250839.jpg">														<div class="bg-title-wrap">						Ne treba vytračaty groši platnykiv podatkiv na te, ščoby stvorjuvaty kryptogryvnju čy ščoś podibne. Počynaty slid z togo, ščo podibna valjuta zavždy vyrišuje jakiś konkretni zavdannja					</div>										</div>— Ujaviť sobi, ščo deržava kontroljuje na blokčejni vlasnu valjutu. Jakyjś opozycioner otrymaje negatyvnyj sociaľnyj rejtyng, i v ńogo zablokovana vsja aktyvnisť. I vin todi ne zmože ničogo zrobyty iz vlasnymy cyfrovymy nakopyčennjamy? Ce bude dyktatura. Tomu do umovnoї deržavnoї kryptogryvni ja b duže oberežno stavyvsja, poky ce pytannja ne na časi. Hoča ja znaju grupu, jaka lobijuje ce pytannja — i v pryncypi rozumiju їhni interesy.	<h3>					Pro legalizaciju majneriv čerez KVEDy ta zakonodavči zminy			</h3>	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/creative/2017/07/18/mainer-gore-v-rodyni/" class="link">Čy varto vam stavaty majnerom?</a>	</div>— Majning — ce dijaľnisť dlja togo, ščob pidtrymuvaty v robočomu stani blockchain pevnoї kryptovaljuty. Cja dijaľnisť pov’jazana z vykorystannjam elektroenergiї ta potužnosti procesora, vona vidpovidnym čynom vynagorodžujeťsja u mežah blokčejnu.Zaraz sytuacija vygljadaje nastupnym čynom. Majner maje zaplatyty za elektroenergiju, obladnannja, prymiščennja ta čas robitnykiv, prodavšy otrymani v rezuľtati majningu kryptovaljuty, napryklad bitkoiny, za zvyčajnu valjutu. Jakščo vin prodavatyme їh v Ukraїni, to maje splatyty PDV, tobto otrymaty v rezuľtati abo na 20% menše, niž možna otrymaty na zakordonnyh biržah, abo namagatysja prodaty na 20% dorožče. Dorožče, zvyčajno, nihto ne kupyť. Tomu biľšisť majneriv prosto prodajuť kryptovaljuty zakordonom ta otrymujuť dolary čy jevro na nerezydentśki rahunky, de podatkiv nemaje.<img loading="lazy" class="alignnone size-full wp-image-34033" src="/wp-content/uploads/2018/04/22459579_1192385880904837_6206166817673784636_o-e1524058605448.jpg" alt="" width="2048" height="1367">	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/tech/2017/06/02/blockchain-faq/" class="link">Ščo take blockchain i dlja čogo vin potriben</a>	</div>«— Nam može podobatyś taka shema, abo ni, ale vona isnuje zaraz. Majnery u svoїj dijaľnosti konkurujuť iz kompanijamy iz riznyh kraїn. Ce — absoljutno globaľnyj rynok. I jakščo my stymuljujemo eksporteriv nuľovymy stavkamy PDV, to čym majnery vid nyh vidriznjajuťsja? Ale majning ne vpysujeťsja u paradygmu isnujučogo podatkovogo zakonodavstva. Ce jak procesy kvantovoї mehaniky opysuvaty za dopomogoju zakoniv Njutona. Otrymajemo ne prosto protyriččja, a absoljutno nesumisni reči. Jakščo my ne možemo prokontroljuvaty stjagnennja PDV z ćogo i ne možemo postavyty bar’jery, i ne majemo їh stavyty, todi nam prosto treba čitko skazaty: «Majning ne obkladajeťsja podatkom na dodanu vartisť».Dodavannja cijeї dijaľnosti u KVEDah, na perekonannja Pod’jačeva, je lyše napivmiroju, bo je osoblyvosti cijeї pidpryjemnyćkoї dijaľnosti, čerez jaki varto vidmovytysja vid modeli klasyčnogo opodatkuvannja togo, ščo robljať majnery. Piľgovi taryfy na elektroenergiju u ničnyj čas napryklad, mogly by staty biľšym stymulom dlja zalučennja zakordonnyh majneriv do Ukraїny ta splaty nymy vidrahuvań, aniž pevni stavky PDV čy inšyh podatkiv.	<h3>					Pro važlyvisť blockchain-tehnologiї			</h3>Za slovamy Stanislava, ce — tehnologija dosjagnennja konsensusu vidnosno stanu rozpodilenoї bazy danyh na danyj momentu času v umovah povnoї vzajemnoї nedoviry storin. Takož blockchain nazyvajuť sam rejestr tranzakcij:«— Tomu my ne možemo skazaty, ščo blockchain žyve deś okremo vid bitkoїnu čy inšyh kryptovaljut. Majnery ne vytračaly b elektroenergiju i svoї procesornu potužnisť na te, ščob pidtrymuvaty jogo robotu. Ale tehnologija rozvyvajeťsja. Cilkom jmovirno, ščo z časom z’javyťsja nova tehnologija, jaka dlja dosjagnennja konsensusu stane vykorystovuvaty ne vynagorodu majneram jak u Proof-Of-Work, abo vlasnykam kryptovaljuty jak u Proof-of-Stake, a inši protokoly. Odnak i ci rišennja jmovirno buduť bazuvatysja na tehnologiї blockchain».Stosovno dokumentoobigu i baz danyh Pod’jačev nagološuje, ščo vykorystannja blockchain v roboti deržavnyh baz danyh moglo by povernuty doviru suspiľstva do ćogo instrumentu nakopyčennja ta peredavannja informaciї: «Sogodni rejestry ne duže vyklykajuť doviru v suspiľstva. U ZMI periodyčno zustričajuťsja tverdžennja, ščo do tradycijnyh elektronnyh rejestriv je možlyvisť vnesty zminy mynulym čyslom — i cym, napryklad, korystujuťsja dlja rejderśkyh zahopleń. Iz blockchain taka praktyka stane nemožlyvoju».Analogično proponuje Stanislav Pod’jačev dijaty j u sferi dokumentoobigu. Praktyka, koly vidomosti treba nosyty miž kabinetamy, naviť jakščo jdeťsja pro vidomosti pro narodžennja čy vidpustky, je hybnoju:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Jakby my maly ID na blokčejni zamisť pasportiv ta identyfikacijnyh kodiv na šmatkah paperu, my by zmogly korystuvatysja reaľnymy blagamy elektronnogo urjaduvannja.			</blockquote>	<h3>					Pro biloruśkyj «kryptodekret» ta možlyvisť skorystatysja takym dosvidom v Ukraїni			</h3>	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/news/2017/12/24/u-bilorusi-legalizuvaly-blockchain/" class="link">U Bilorusi legalizuvaly blockchain</a>	</div>Na dumku Stanislava, pryklad biloruśkyh zmin ščodo kryptotehnologij svidčyť: vlada zamysljujeťsja nad tym, ščo tehnologiї potribno ne tiľky zaboronjaty i obmežuvaty, a šče j davaty їm jakyjś poštovh dlja rozvytku. Prote nadjagaty «roževi okuljary» ne varto:— Ja ne žyvu v Bilorusi, ale dumaju, ščo «Gladko bыlo na bumage, da zabыly pro ovragy». U dekreti (prezydenta Lukašenka pro operaciї z kryptovaljutamy ta rozvytok blockchain-tehnologij — prym. red.) napysano vse duže krasyvo. Prote dija usih cyh položeń obmežena lyše Parkom vysokyh tehnologij, a ne mežamy usijeї kraїny. Do togo ž, bezdumne kopijuvannja ćogo dokumentu ne duže pidhodyť Ukraїni. Prote same z biloruśkymy normamy nam dovedeťsja konkuruvaty nadali, hočemo my ćogo čy ni. Ce — zovnišnij faktor, na jakyj my vplyvaty ne možemo. A ot na vnutrišni — u vygljadi zakonoproektiv ta iniciatyv vseredyni Ukraїny — cilkom zdatni vplynuty.	<h3>					Pro zasyllja «ekspertiv» ta jak ne natrapyty na «skam»-proekty			</h3>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignleft animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2018/04/22384394_1192379597572132_3333760145652688343_o.jpg" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				Stanislav Pod'jačev 			</figcaption>			</figure>— Toj fakt, ščo ljudy z brakom reaľnogo dosvidu ta z totaľnym nerozuminnjam pro ščo vony govorjať zbyrajuť audytoriї, svidčyť lyše pro te, ščo popyt na znannja vysokyj. Na žaľ, ljudy zvertajuť uvagu ne na tehnologični aspekty roboty systemy, ne na te, jak vona zmože biznesu dopomogty čy vyrišyty jakiś globaľni pytannja, a na te, skiľky koštuje zaraz bitkoin i jak zarobyty na trejdyngu.Pod’jačev radyť pam’jataty pro potrebu krytyčnogo myslennja ta ne piddavatysja ažiotažnomu popytu na podibni treningy čy marketyngovi zaklyky, buty pryskiplyvišymy u stavlenni do podij, iniciatyv ta tyh, hto stoїť za їhnim provedennjam.	<h3>					Try porady tym, hto hoče investuvaty u proekt, jakyj vyhodyť na ICO			</h3>Sered pryčyn, čerez jaki ICO proektiv zaznajuť nevdači, Stanislav Pod’jačev nazyvaje 2 osnovnyh:<ul><li>koly vlasnyky prosto hočuť zrobyty «ICO zarady ICO», tobto zarady zboru koštiv i nihto ne maje na meti dostavljaty produkt;</li><li>nedostatnja ocinka ryzykiv ta brak dosvidu u komandy čy zasnovnyka, hybni prypuščennja — vse ce robyť 90–95 % ICO nežyttjezdatnymy počynannjamy.</li></ul>— Jakščo vas ce ne zupynjaje, todi možna «zigraty». Ale pam’jatajte, ščo ce biľše kazyno, aniž investuvannja. Zminyťsja vse todi, koly ljudy počnuť zvertaty uvagu na reaľnyj dosvid komand ta їhnij sklad, perš niž vkladaty svoї groši v tokeny. Ja by ne hotiv davaty žodnyh porad. Čytajte knyžky, počniť z «Čornogo lebedja» Nassima Taleba ta knyžok pro povedinkovu ekonomiku — ščoby krytyčno myslyty, pryjmajučy vlasni rišennja.Nagadajemo, raniše my rozpovidaly, jak Oleksandra Govoruha pislja 15 rokiv B2B-prodaživ znajšla sebe v IT. Sogodni Oleksandra vidpovidaje za komunikaciї ta organizaciju podij v UNIT.Sity. Z neju my <a href="/2018/04/06/govorukha-talk/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">pogovoryly<img src="/wp-content/uploads/2018/04/21751835_10210946872370691_7121889184999568250_n-300x200.jpg" />Jak pislja 15 rokiv B2B-prodaživ znajty sebe v IT — istorija Oleksandry Govoruhy</a> pro її profesijnyj šljah, transformaciju z «prodažnyka» v komunikacijnyka, zminu stavlennja do kar’jernogo zrostannja.

Stanislav Pod'jačev — moderator paneli Disruptive FinTech technologies na <a href="https://nachasi.com/2018/03/29/unit-fintech-forum-2018/" target="_blank" rel="noopener">UNIT Fintech Forum 2018</a>, ščo vidbudeťsja 19 kvitnja v UNIT.City. My pospilkuvalysja iz kerujučym partnerom Blockchain Lab pro deržavne reguljuvannja kryptorynku, KVEDy dlja majneriv ta fejkovi proekty na blockchain

Taka velyka kiľkisť proektiv ta startapiv na blockchain pryzvodyť do pojavy značnoї kiľkosti šahraїv ta prosto tyh, hto hoče «upijmaty hajp». Jak vidriznjaty spravžni počynannja vid fejkovyh i čy potriben okremyj KVED majneram ta PDV dlja operacij z kryptovaljutoju?

Pro ce ta inše rozpoviv Stanislav Pod’jačev, zasnovnyk Blockchain Art Hackathon, kerujučyj partner Blockchain Lab i moderator paneli Disruptive FinTech technologies na <a href="https://www.facebook.com/events/176162703014325/" target="_blank" rel="noopener">UNIT Fintech Forum 2018</a>.

[color_title title="Pro deržavne reguljuvannja kryptorynku"]

Za slovamy Stanislava Pod’jačeva, vreguljuvaty kryptorynok z točky zoru osoblyvyh struktur — ce postavyty kupu bar’jeriv dlja podaľšogo rozvytku tehnologiї ta «zagnaty v stijlo» cej biznes. Jakščo ž govoryty pro vreguljuvannja z pozyciї biznesu, ce označatyme stvorennja «pravyl gry», jaki buduť vygidni tym, ščo jakščo їh dotrymuvatysja, biznes bude vesty prostiše.

Same z drugoї točky zoru v ramkah robočoї grupy, jaka stvorena z predstavnykiv biznesu, pov’jazanyh z virtuaľnymy valjutamy, jurystiv, naviť žurnalistiv, jaki znajuťsja na temi kryptotehnologij, rozrobleno dokument, pryncypy jakogo majuť buty zakripleni na deržavnomu rivni. I ce propozycija vid biznesu dlja deržavy, nagološuje Pod’jačev:

— My čuly propozyciї vid Nacbanku. V nyh govorylosja, ščo ce ne valjuta i ščo NBU ne bude reguljuvaty cej rynok. Sylovyky pysaly, ščo kryptovaljuty možuť vykorystovuvatysja dlja finansuvannja teroryzmu i vzagali їh krašče bulo b zaboronyty. A my vydaly svoju pozyciju, svij policy paper, de propysano, ščo treba speršu zakripyty na zakonodavčomu rivni vyznačennja bazovyh terminiv: blockchain, kryptovaljuty, tokeny, smart-kontrakty, kryptobirži.

<img class="alignnone wp-image-34031 size-full" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/photofacefun_com_1517900659.jpg" alt="" width="1000" height="603" />

Prote j cymy krokamy vse ne vyčerpujeťsja, nagološuje Stanislav: «Dali treba naklasty moratorij na stvorennja novyh zakonodavčyh bar’jeriv — na dodatkove reguljuvannja i obmežennja vykorystannja bitkojniv. Takož, jakščo ne vdajeťsja PDV stjaguvaty z operacij po kryptovaljutah ta z majningu, todi potribno borotysja za podatok na prybutok i za «bili» zarplaty v ćomu biznesi».

Nastupnym krokom, na perekonannja Pod’jačeva, maje staty propysuvannja podatkovyh stavok, kotri vyrivnjajuť stanovyšče ukraїnśkyh biznesmeniv u segmenti kryptotehnologij ta їhnih koleg iz tijeї ž Bilorusi:

[blockquote_with_author content="— Zaraz odyn zaproponovanyj zakonoproekt podajeťsja v interesah čynovnykiv. Inšyj — v interesah ne duže «čystyh» učasnykiv rynku, jaki hočuť prosto zrobyty pid sebe zakrytu samokerovanu organizaciju i vydavaty licenziї. A my govorymo pro te, ščo potribno pryjnjaty jedyni pravyla gry. I vony majuť buty maksymaľno liberaľni."]

[color_title title="Pro zaklyky stvoryty nacionaľnu kryptovaljuty čy provesty nacionaľne ICO za «estonśkym» variantom"]

— Ne baču ničogo poganogo v tomu, ščoby deržavi zalučaty košty šče j vypustyvšy vlasni zobov’jazannja na osnovi blockchain: analog deržavnyh obligacij, lyšeń u cyfrovomu vygljadi. Stosovno ukraїnśkoї nacionaľnoї cyfrovoї valjuty, ja by skazav, ščo ce — hymera. Dlja togo, ščoby stvoryty virtuaľnu valjutu, potribni lyše komp’juter i spiľnota, jaka ce pidtrymaje. Spiľnota v sensi ne instytucija, a mereža zacikavlenyh ljudej — naviť jakščo terytoriaľno vony znahodytymuťsja ne v odnij deržavi.

[cut_in_image_fullwidth img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/26116018_1241392979337460_4884381154499453125_o-e1524058250839.jpg" img_id="34032" title="Ne treba vytračaty groši platnykiv podatkiv na te, ščoby stvorjuvaty kryptogryvnju čy ščoś podibne. Počynaty slid z togo, ščo podibna valjuta zavždy vyrišuje jakiś konkretni zavdannja" parallax="true" title_on_img="true"]

— Ujaviť sobi, ščo deržava kontroljuje na blokčejni vlasnu valjutu. Jakyjś opozycioner otrymaje negatyvnyj sociaľnyj rejtyng, i v ńogo zablokovana vsja aktyvnisť. I vin todi ne zmože ničogo zrobyty iz vlasnymy cyfrovymy nakopyčennjamy? Ce bude dyktatura. Tomu do umovnoї deržavnoї kryptogryvni ja b duže oberežno stavyvsja, poky ce pytannja ne na časi. Hoča ja znaju grupu, jaka lobijuje ce pytannja — i v pryncypi rozumiju їhni interesy.

[color_title title="Pro legalizaciju majneriv čerez KVEDy ta zakonodavči zminy"]

[related_post id="8876"]

— Majning — ce dijaľnisť dlja togo, ščob pidtrymuvaty v robočomu stani blockchain pevnoї kryptovaljuty. Cja dijaľnisť pov’jazana z vykorystannjam elektroenergiї ta potužnosti procesora, vona vidpovidnym čynom vynagorodžujeťsja u mežah blokčejnu.

Zaraz sytuacija vygljadaje nastupnym čynom. Majner maje zaplatyty za elektroenergiju, obladnannja, prymiščennja ta čas robitnykiv, prodavšy otrymani v rezuľtati majningu kryptovaljuty, napryklad bitkoiny, za zvyčajnu valjutu. Jakščo vin prodavatyme їh v Ukraїni, to maje splatyty PDV, tobto otrymaty v rezuľtati abo na 20% menše, niž možna otrymaty na zakordonnyh biržah, abo namagatysja prodaty na 20% dorožče. Dorožče, zvyčajno, nihto ne kupyť. Tomu biľšisť majneriv prosto prodajuť kryptovaljuty zakordonom ta otrymujuť dolary čy jevro na nerezydentśki rahunky, de podatkiv nemaje.

<img class="alignnone size-full wp-image-34033" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/22459579_1192385880904837_6206166817673784636_o-e1524058605448.jpg" alt="" width="2048" height="1367" />

[related_post id="4223"]

«— Nam može podobatyś taka shema, abo ni, ale vona isnuje zaraz. Majnery u svoїj dijaľnosti konkurujuť iz kompanijamy iz riznyh kraїn. Ce — absoljutno globaľnyj rynok. I jakščo my stymuljujemo eksporteriv nuľovymy stavkamy PDV, to čym majnery vid nyh vidriznjajuťsja? Ale majning ne vpysujeťsja u paradygmu isnujučogo podatkovogo zakonodavstva. Ce jak procesy kvantovoї mehaniky opysuvaty za dopomogoju zakoniv Njutona. Otrymajemo ne prosto protyriččja, a absoljutno nesumisni reči. Jakščo my ne možemo prokontroljuvaty stjagnennja PDV z ćogo i ne možemo postavyty bar’jery, i ne majemo їh stavyty, todi nam prosto treba čitko skazaty: «Majning ne obkladajeťsja podatkom na dodanu vartisť».

Dodavannja cijeї dijaľnosti u KVEDah, na perekonannja Pod’jačeva, je lyše napivmiroju, bo je osoblyvosti cijeї pidpryjemnyćkoї dijaľnosti, čerez jaki varto vidmovytysja vid modeli klasyčnogo opodatkuvannja togo, ščo robljať majnery. Piľgovi taryfy na elektroenergiju u ničnyj čas napryklad, mogly by staty biľšym stymulom dlja zalučennja zakordonnyh majneriv do Ukraїny ta splaty nymy vidrahuvań, aniž pevni stavky PDV čy inšyh podatkiv.

[color_title title="Pro važlyvisť blockchain-tehnologiї"]

Za slovamy Stanislava, ce — tehnologija dosjagnennja konsensusu vidnosno stanu rozpodilenoї bazy danyh na danyj momentu času v umovah povnoї vzajemnoї nedoviry storin. Takož blockchain nazyvajuť sam rejestr tranzakcij:

«— Tomu my ne možemo skazaty, ščo blockchain žyve deś okremo vid bitkoїnu čy inšyh kryptovaljut. Majnery ne vytračaly b elektroenergiju i svoї procesornu potužnisť na te, ščob pidtrymuvaty jogo robotu. Ale tehnologija rozvyvajeťsja. Cilkom jmovirno, ščo z časom z’javyťsja nova tehnologija, jaka dlja dosjagnennja konsensusu stane vykorystovuvaty ne vynagorodu majneram jak u Proof-Of-Work, abo vlasnykam kryptovaljuty jak u Proof-of-Stake, a inši protokoly. Odnak i ci rišennja jmovirno buduť bazuvatysja na tehnologiї blockchain».

Stosovno dokumentoobigu i baz danyh Pod’jačev nagološuje, ščo vykorystannja blockchain v roboti deržavnyh baz danyh moglo by povernuty doviru suspiľstva do ćogo instrumentu nakopyčennja ta peredavannja informaciї: «Sogodni rejestry ne duže vyklykajuť doviru v suspiľstva. U ZMI periodyčno zustričajuťsja tverdžennja, ščo do tradycijnyh elektronnyh rejestriv je možlyvisť vnesty zminy mynulym čyslom — i cym, napryklad, korystujuťsja dlja rejderśkyh zahopleń. Iz blockchain taka praktyka stane nemožlyvoju».

Analogično proponuje Stanislav Pod’jačev dijaty j u sferi dokumentoobigu. Praktyka, koly vidomosti treba nosyty miž kabinetamy, naviť jakščo jdeťsja pro vidomosti pro narodžennja čy vidpustky, je hybnoju:

[blockquote_with_author content="— Jakby my maly ID na blokčejni zamisť pasportiv ta identyfikacijnyh kodiv na šmatkah paperu, my by zmogly korystuvatysja reaľnymy blagamy elektronnogo urjaduvannja."]

[color_title title="Pro biloruśkyj «kryptodekret» ta možlyvisť skorystatysja takym dosvidom v Ukraїni"]

[related_post id="24141"]

Na dumku Stanislava, pryklad biloruśkyh zmin ščodo kryptotehnologij svidčyť: vlada zamysljujeťsja nad tym, ščo tehnologiї potribno ne tiľky zaboronjaty i obmežuvaty, a šče j davaty їm jakyjś poštovh dlja rozvytku. Prote nadjagaty «roževi okuljary» ne varto:

— Ja ne žyvu v Bilorusi, ale dumaju, ščo «Gladko bыlo na bumage, da zabыly pro ovragy». U dekreti (prezydenta Lukašenka pro operaciї z kryptovaljutamy ta rozvytok blockchain-tehnologij — prym. red.) napysano vse duže krasyvo. Prote dija usih cyh položeń obmežena lyše Parkom vysokyh tehnologij, a ne mežamy usijeї kraїny. Do togo ž, bezdumne kopijuvannja ćogo dokumentu ne duže pidhodyť Ukraїni. Prote same z biloruśkymy normamy nam dovedeťsja konkuruvaty nadali, hočemo my ćogo čy ni. Ce — zovnišnij faktor, na jakyj my vplyvaty ne možemo. A ot na vnutrišni — u vygljadi zakonoproektiv ta iniciatyv vseredyni Ukraїny — cilkom zdatni vplynuty.

[color_title title="Pro zasyllja «ekspertiv» ta jak ne natrapyty na «skam»-proekty"]

[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/22384394_1192379597572132_3333760145652688343_o.jpg" bold="Stanislav Pod'jačev" align="left"]

— Toj fakt, ščo ljudy z brakom reaľnogo dosvidu ta z totaľnym nerozuminnjam pro ščo vony govorjať zbyrajuť audytoriї, svidčyť lyše pro te, ščo popyt na znannja vysokyj. Na žaľ, ljudy zvertajuť uvagu ne na tehnologični aspekty roboty systemy, ne na te, jak vona zmože biznesu dopomogty čy vyrišyty jakiś globaľni pytannja, a na te, skiľky koštuje zaraz bitkoin i jak zarobyty na trejdyngu.

Pod’jačev radyť pam’jataty pro potrebu krytyčnogo myslennja ta ne piddavatysja ažiotažnomu popytu na podibni treningy čy marketyngovi zaklyky, buty pryskiplyvišymy u stavlenni do podij, iniciatyv ta tyh, hto stoїť za їhnim provedennjam.

[color_title title="Try porady tym, hto hoče investuvaty u proekt, jakyj vyhodyť na ICO"]

Sered pryčyn, čerez jaki ICO proektiv zaznajuť nevdači, Stanislav Pod’jačev nazyvaje 2 osnovnyh:
<ul>
 	<li>koly vlasnyky prosto hočuť zrobyty «ICO zarady ICO», tobto zarady zboru koštiv i nihto ne maje na meti dostavljaty produkt;</li>
 	<li>nedostatnja ocinka ryzykiv ta brak dosvidu u komandy čy zasnovnyka, hybni prypuščennja — vse ce robyť 90–95 % ICO nežyttjezdatnymy počynannjamy.</li>
</ul>
— Jakščo vas ce ne zupynjaje, todi možna «zigraty». Ale pam’jatajte, ščo ce biľše kazyno, aniž investuvannja. Zminyťsja vse todi, koly ljudy počnuť zvertaty uvagu na reaľnyj dosvid komand ta їhnij sklad, perš niž vkladaty svoї groši v tokeny. Ja by ne hotiv davaty žodnyh porad. Čytajte knyžky, počniť z «Čornogo lebedja» Nassima Taleba ta knyžok pro povedinkovu ekonomiku — ščoby krytyčno myslyty, pryjmajučy vlasni rišennja.
Nagadajemo, raniše my rozpovidaly, jak Oleksandra Govoruha pislja 15 rokiv B2B-prodaživ znajšla sebe v IT. Sogodni Oleksandra vidpovidaje za komunikaciї ta organizaciju podij v UNIT.Sity. Z neju my <a href="https://nachasi.com/2018/04/06/govorukha-talk/" target="_blank" rel="noopener">pogovoryly</a> pro її profesijnyj šljah, transformaciju z «prodažnyka» v komunikacijnyka, zminu stavlennja do kar’jernogo zrostannja.

Taka velyka kiľkisť proektiv ta startapiv na blockchain pryzvodyť do pojavy značnoї kiľkosti šahraїv ta prosto tyh, hto hoče «upijmaty hajp». Jak vidriznjaty spravžni počynannja vid fejkovyh i čy potriben okremyj KVED majneram ta PDV dlja operacij z kryptovaljutoju?Pro ce ta inše rozpoviv Stanislav Pod’jačev, zasnovnyk Blockchain Art Hackathon, kerujučyj partner Blockchain Lab i moderator paneli Disruptive FinTech technologies na <a href="https://www.facebook.com/events/176162703014325/" target="_blank" rel="noopener">UNIT Fintech Forum 2018</a>.	<h3>					Pro deržavne reguljuvannja kryptorynku			</h3>Za slovamy Stanislava Pod’jačeva, vreguljuvaty kryptorynok z točky zoru osoblyvyh struktur — ce postavyty kupu bar’jeriv dlja podaľšogo rozvytku tehnologiї ta «zagnaty v stijlo» cej biznes. Jakščo ž govoryty pro vreguljuvannja z pozyciї biznesu, ce označatyme stvorennja «pravyl gry», jaki buduť vygidni tym, ščo jakščo їh dotrymuvatysja, biznes bude vesty prostiše.Same z drugoї točky zoru v ramkah robočoї grupy, jaka stvorena z predstavnykiv biznesu, pov’jazanyh z virtuaľnymy valjutamy, jurystiv, naviť žurnalistiv, jaki znajuťsja na temi kryptotehnologij, rozrobleno dokument, pryncypy jakogo majuť buty zakripleni na deržavnomu rivni. I ce propozycija vid biznesu dlja deržavy, nagološuje Pod’jačev:— My čuly propozyciї vid Nacbanku. V nyh govorylosja, ščo ce ne valjuta i ščo NBU ne bude reguljuvaty cej rynok. Sylovyky pysaly, ščo kryptovaljuty možuť vykorystovuvatysja dlja finansuvannja teroryzmu i vzagali їh krašče bulo b zaboronyty. A my vydaly svoju pozyciju, svij policy paper, de propysano, ščo treba speršu zakripyty na zakonodavčomu rivni vyznačennja bazovyh terminiv: blockchain, kryptovaljuty, tokeny, smart-kontrakty, kryptobirži.<img loading="lazy" class="alignnone wp-image-34031 size-full" src="/wp-content/uploads/2018/04/photofacefun_com_1517900659.jpg" alt="" width="1000" height="603" srcset="/wp-content/uploads/2018/04/photofacefun_com_1517900659.jpg 1000w, /wp-content/uploads/2018/04/photofacefun_com_1517900659-300x181.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/04/photofacefun_com_1517900659-768x463.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/04/photofacefun_com_1517900659-650x392.jpg 650w" sizes="(max-width: 1000px) 100vw, 1000px" />Prote j cymy krokamy vse ne vyčerpujeťsja, nagološuje Stanislav: «Dali treba naklasty moratorij na stvorennja novyh zakonodavčyh bar’jeriv — na dodatkove reguljuvannja i obmežennja vykorystannja bitkojniv. Takož, jakščo ne vdajeťsja PDV stjaguvaty z operacij po kryptovaljutah ta z majningu, todi potribno borotysja za podatok na prybutok i za «bili» zarplaty v ćomu biznesi».Nastupnym krokom, na perekonannja Pod’jačeva, maje staty propysuvannja podatkovyh stavok, kotri vyrivnjajuť stanovyšče ukraїnśkyh biznesmeniv u segmenti kryptotehnologij ta їhnih koleg iz tijeї ž Bilorusi:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Zaraz odyn zaproponovanyj zakonoproekt podajeťsja v interesah čynovnykiv. Inšyj — v interesah ne duže «čystyh» učasnykiv rynku, jaki hočuť prosto zrobyty pid sebe zakrytu samokerovanu organizaciju i vydavaty licenziї. A my govorymo pro te, ščo potribno pryjnjaty jedyni pravyla gry. I vony majuť buty maksymaľno liberaľni.			</blockquote>	<h3>					Pro zaklyky stvoryty nacionaľnu kryptovaljuty čy provesty nacionaľne ICO za «estonśkym» variantom			</h3>— Ne baču ničogo poganogo v tomu, ščoby deržavi zalučaty košty šče j vypustyvšy vlasni zobov’jazannja na osnovi blockchain: analog deržavnyh obligacij, lyšeń u cyfrovomu vygljadi. Stosovno ukraїnśkoї nacionaľnoї cyfrovoї valjuty, ja by skazav, ščo ce — hymera. Dlja togo, ščoby stvoryty virtuaľnu valjutu, potribni lyše komp’juter i spiľnota, jaka ce pidtrymaje. Spiľnota v sensi ne instytucija, a mereža zacikavlenyh ljudej — naviť jakščo terytoriaľno vony znahodytymuťsja ne v odnij deržavi.	<div class="wp-caption full-screen full-screen-with-bg-title content_paralax_js content-paralax">					<div class="img" data-speed="1" style="background-image: url(/wp-content/uploads/2018/04/26116018_1241392979337460_4884381154499453125_o-e1524058250839.jpg)"></div>				<img src="/wp-content/uploads/2018/04/26116018_1241392979337460_4884381154499453125_o-e1524058250839.jpg">														<div class="bg-title-wrap">						Ne treba vytračaty groši platnykiv podatkiv na te, ščoby stvorjuvaty kryptogryvnju čy ščoś podibne. Počynaty slid z togo, ščo podibna valjuta zavždy vyrišuje jakiś konkretni zavdannja					</div>										</div>— Ujaviť sobi, ščo deržava kontroljuje na blokčejni vlasnu valjutu. Jakyjś opozycioner otrymaje negatyvnyj sociaľnyj rejtyng, i v ńogo zablokovana vsja aktyvnisť. I vin todi ne zmože ničogo zrobyty iz vlasnymy cyfrovymy nakopyčennjamy? Ce bude dyktatura. Tomu do umovnoї deržavnoї kryptogryvni ja b duže oberežno stavyvsja, poky ce pytannja ne na časi. Hoča ja znaju grupu, jaka lobijuje ce pytannja — i v pryncypi rozumiju їhni interesy.	<h3>					Pro legalizaciju majneriv čerez KVEDy ta zakonodavči zminy			</h3>	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/creative/2017/07/18/mainer-gore-v-rodyni/" class="link">Čy varto vam stavaty majnerom?</a>	</div>— Majning — ce dijaľnisť dlja togo, ščob pidtrymuvaty v robočomu stani blockchain pevnoї kryptovaljuty. Cja dijaľnisť pov’jazana z vykorystannjam elektroenergiї ta potužnosti procesora, vona vidpovidnym čynom vynagorodžujeťsja u mežah blokčejnu.Zaraz sytuacija vygljadaje nastupnym čynom. Majner maje zaplatyty za elektroenergiju, obladnannja, prymiščennja ta čas robitnykiv, prodavšy otrymani v rezuľtati majningu kryptovaljuty, napryklad bitkoiny, za zvyčajnu valjutu. Jakščo vin prodavatyme їh v Ukraїni, to maje splatyty PDV, tobto otrymaty v rezuľtati abo na 20% menše, niž možna otrymaty na zakordonnyh biržah, abo namagatysja prodaty na 20% dorožče. Dorožče, zvyčajno, nihto ne kupyť. Tomu biľšisť majneriv prosto prodajuť kryptovaljuty zakordonom ta otrymujuť dolary čy jevro na nerezydentśki rahunky, de podatkiv nemaje.<img loading="lazy" class="alignnone size-full wp-image-34033" src="/wp-content/uploads/2018/04/22459579_1192385880904837_6206166817673784636_o-e1524058605448.jpg" alt="" width="2048" height="1367" />	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/tech/2017/06/02/blockchain-faq/" class="link">Ščo take blockchain i dlja čogo vin potriben</a>	</div>«— Nam može podobatyś taka shema, abo ni, ale vona isnuje zaraz. Majnery u svoїj dijaľnosti konkurujuť iz kompanijamy iz riznyh kraїn. Ce — absoljutno globaľnyj rynok. I jakščo my stymuljujemo eksporteriv nuľovymy stavkamy PDV, to čym majnery vid nyh vidriznjajuťsja? Ale majning ne vpysujeťsja u paradygmu isnujučogo podatkovogo zakonodavstva. Ce jak procesy kvantovoї mehaniky opysuvaty za dopomogoju zakoniv Njutona. Otrymajemo ne prosto protyriččja, a absoljutno nesumisni reči. Jakščo my ne možemo prokontroljuvaty stjagnennja PDV z ćogo i ne možemo postavyty bar’jery, i ne majemo їh stavyty, todi nam prosto treba čitko skazaty: «Majning ne obkladajeťsja podatkom na dodanu vartisť».Dodavannja cijeї dijaľnosti u KVEDah, na perekonannja Pod’jačeva, je lyše napivmiroju, bo je osoblyvosti cijeї pidpryjemnyćkoї dijaľnosti, čerez jaki varto vidmovytysja vid modeli klasyčnogo opodatkuvannja togo, ščo robljať majnery. Piľgovi taryfy na elektroenergiju u ničnyj čas napryklad, mogly by staty biľšym stymulom dlja zalučennja zakordonnyh majneriv do Ukraїny ta splaty nymy vidrahuvań, aniž pevni stavky PDV čy inšyh podatkiv.	<h3>					Pro važlyvisť blockchain-tehnologiї			</h3>Za slovamy Stanislava, ce — tehnologija dosjagnennja konsensusu vidnosno stanu rozpodilenoї bazy danyh na danyj momentu času v umovah povnoї vzajemnoї nedoviry storin. Takož blockchain nazyvajuť sam rejestr tranzakcij:«— Tomu my ne možemo skazaty, ščo blockchain žyve deś okremo vid bitkoїnu čy inšyh kryptovaljut. Majnery ne vytračaly b elektroenergiju i svoї procesornu potužnisť na te, ščob pidtrymuvaty jogo robotu. Ale tehnologija rozvyvajeťsja. Cilkom jmovirno, ščo z časom z’javyťsja nova tehnologija, jaka dlja dosjagnennja konsensusu stane vykorystovuvaty ne vynagorodu majneram jak u Proof-Of-Work, abo vlasnykam kryptovaljuty jak u Proof-of-Stake, a inši protokoly. Odnak i ci rišennja jmovirno buduť bazuvatysja na tehnologiї blockchain».Stosovno dokumentoobigu i baz danyh Pod’jačev nagološuje, ščo vykorystannja blockchain v roboti deržavnyh baz danyh moglo by povernuty doviru suspiľstva do ćogo instrumentu nakopyčennja ta peredavannja informaciї: «Sogodni rejestry ne duže vyklykajuť doviru v suspiľstva. U ZMI periodyčno zustričajuťsja tverdžennja, ščo do tradycijnyh elektronnyh rejestriv je možlyvisť vnesty zminy mynulym čyslom — i cym, napryklad, korystujuťsja dlja rejderśkyh zahopleń. Iz blockchain taka praktyka stane nemožlyvoju».Analogično proponuje Stanislav Pod’jačev dijaty j u sferi dokumentoobigu. Praktyka, koly vidomosti treba nosyty miž kabinetamy, naviť jakščo jdeťsja pro vidomosti pro narodžennja čy vidpustky, je hybnoju:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Jakby my maly ID na blokčejni zamisť pasportiv ta identyfikacijnyh kodiv na šmatkah paperu, my by zmogly korystuvatysja reaľnymy blagamy elektronnogo urjaduvannja.			</blockquote>	<h3>					Pro biloruśkyj «kryptodekret» ta možlyvisť skorystatysja takym dosvidom v Ukraїni			</h3>	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/news/2017/12/24/u-bilorusi-legalizuvaly-blockchain/" class="link">U Bilorusi legalizuvaly blockchain</a>	</div>Na dumku Stanislava, pryklad biloruśkyh zmin ščodo kryptotehnologij svidčyť: vlada zamysljujeťsja nad tym, ščo tehnologiї potribno ne tiľky zaboronjaty i obmežuvaty, a šče j davaty їm jakyjś poštovh dlja rozvytku. Prote nadjagaty «roževi okuljary» ne varto:— Ja ne žyvu v Bilorusi, ale dumaju, ščo «Gladko bыlo na bumage, da zabыly pro ovragy». U dekreti (prezydenta Lukašenka pro operaciї z kryptovaljutamy ta rozvytok blockchain-tehnologij — prym. red.) napysano vse duže krasyvo. Prote dija usih cyh položeń obmežena lyše Parkom vysokyh tehnologij, a ne mežamy usijeї kraїny. Do togo ž, bezdumne kopijuvannja ćogo dokumentu ne duže pidhodyť Ukraїni. Prote same z biloruśkymy normamy nam dovedeťsja konkuruvaty nadali, hočemo my ćogo čy ni. Ce — zovnišnij faktor, na jakyj my vplyvaty ne možemo. A ot na vnutrišni — u vygljadi zakonoproektiv ta iniciatyv vseredyni Ukraїny — cilkom zdatni vplynuty.	<h3>					Pro zasyllja «ekspertiv» ta jak ne natrapyty na «skam»-proekty			</h3>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignleft animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2018/04/22384394_1192379597572132_3333760145652688343_o.jpg" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				Stanislav Pod'jačev 			</figcaption>			</figure>— Toj fakt, ščo ljudy z brakom reaľnogo dosvidu ta z totaľnym nerozuminnjam pro ščo vony govorjať zbyrajuť audytoriї, svidčyť lyše pro te, ščo popyt na znannja vysokyj. Na žaľ, ljudy zvertajuť uvagu ne na tehnologični aspekty roboty systemy, ne na te, jak vona zmože biznesu dopomogty čy vyrišyty jakiś globaľni pytannja, a na te, skiľky koštuje zaraz bitkoin i jak zarobyty na trejdyngu.Pod’jačev radyť pam’jataty pro potrebu krytyčnogo myslennja ta ne piddavatysja ažiotažnomu popytu na podibni treningy čy marketyngovi zaklyky, buty pryskiplyvišymy u stavlenni do podij, iniciatyv ta tyh, hto stoїť za їhnim provedennjam.	<h3>					Try porady tym, hto hoče investuvaty u proekt, jakyj vyhodyť na ICO			</h3>Sered pryčyn, čerez jaki ICO proektiv zaznajuť nevdači, Stanislav Pod’jačev nazyvaje 2 osnovnyh:<ul><li>koly vlasnyky prosto hočuť zrobyty «ICO zarady ICO», tobto zarady zboru koštiv i nihto ne maje na meti dostavljaty produkt;</li><li>nedostatnja ocinka ryzykiv ta brak dosvidu u komandy čy zasnovnyka, hybni prypuščennja — vse ce robyť 90–95 % ICO nežyttjezdatnymy počynannjamy.</li></ul>— Jakščo vas ce ne zupynjaje, todi možna «zigraty». Ale pam’jatajte, ščo ce biľše kazyno, aniž investuvannja. Zminyťsja vse todi, koly ljudy počnuť zvertaty uvagu na reaľnyj dosvid komand ta їhnij sklad, perš niž vkladaty svoї groši v tokeny. Ja by ne hotiv davaty žodnyh porad. Čytajte knyžky, počniť z «Čornogo lebedja» Nassima Taleba ta knyžok pro povedinkovu ekonomiku — ščoby krytyčno myslyty, pryjmajučy vlasni rišennja.Nagadajemo, raniše my rozpovidaly, jak Oleksandra Govoruha pislja 15 rokiv B2B-prodaživ znajšla sebe v IT. Sogodni Oleksandra vidpovidaje za komunikaciї ta organizaciju podij v UNIT.Sity. Z neju my <a href="/2018/04/06/govorukha-talk/" target="_blank" rel="noopener">pogovoryly</a> pro її profesijnyj šljah, transformaciju z «prodažnyka» v komunikacijnyka, zminu stavlennja do kar’jernogo zrostannja.

Stanislav Pod’jačev: «Ne varto vytračaty groši platnykiv podatkiv na stvorennja kryptogryvni»

29 bereznja 2018-go u KVC «Parkovyj» vidbulasja odna z takyh konferencij, jaka ob'jednala trejderiv, majneriv, jurystiv, očiľnykiv cyfrovogo biznesu ta predstavnykiv deržavnyh vidomstv. Vid <a href="https://www.facebook.com/BlockchainConferenceUkraine/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Blockchain & Bitcoin Conference</a> v učasnykiv buly čymali očikuvannja, adže organizatory namagalysja pojenaty vsi aktuaľni temy śogodennja:

<ul>
<li style="font-weight: 400;">blockchain i kryptovaljuty dlja biznesu;</li>
 	<li>
<a href="https://nachasi.com/2017/07/03/majning-kryptovalyut" target="_blank" rel="noopener noreferrer" class=" with_hint_js">majning<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/07/bitcoin-2057405_1280-300x200.jpg" />Majning kryptovaljut potrebuje zabagato elektryky</a> v Ukraїni</li>
 	<li style="font-weight: 400;">zakonodavčyj blok tem — tut pragnuly obgovoryty jurydyčni perspektyvy Ukraїny ta dosvid inšyh kraїn v ureguljuvanni pytań kryptovaljut;</li>
 	<li style="font-weight: 400;">rozrobku blockchain-servisiv, dodatkiv, smart-kontraktiv;</li>
 	<li style="font-weight: 400;">osoblyvosti ICO dlja investoriv i tvorciv startapiv.</li>
</ul>
Blockchain-entuziastiv zibralosja dosyť bagato — sered pryčyn možna nazvaty najavnisť sered spikeriv naviť Ministra justyciї Ukraїny Pavla Petrenka ta Ministra infrastruktury Volodymyra Omeljana. Vkotre govoryly pro reguljaciju i hto jakym čynom ce bačyť. Vse ž, konkretnyh vidpovidej z pryvodu zastosuvannja tehnologiї blockchain u deržsektori ne bulo (okrim <a href="https://nachasi.com/2017/05/24/blockchain-derzhreyestr/" target="_blank" rel="noopener noreferrer" class=" with_hint_js">vprovadžennja<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/05/blokcheyn-300x200.jpg" />Urjad Ukraїny shvalyv vprovadžennja Blockchain dlja deržrejestriv</a> tehnologiї blockchain u robotu Deržavnogo rejestru rečovyh prav na neruhome majno i Systemy elektronnyh torgiv SETAM).

[gallery type="slideshow" size="full" link="none" ids="33330,33331,33351,33352" orderby="rand"]

[color_title title="Reguljacija, jurysdykcija ta investyciї"]

Golova Deržavnogo agentstva z pytań elektronnogo urjaduvannja Ukraїny <a href="https://nachasi.com/2018/01/15/big-data-ta-blockchain-in-gov/" target="_blank" rel="noopener noreferrer" class=" with_hint_js">Oleksandr Ryženko<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/01/samuel-zeller-360588-300x200.jpg" />Big data ta blockchain v deržavnyh ustanovah Ukraїny — buty čy ne buty</a> rozpoviv pro skladnošči vprovadžennja tehnologiї blockchain v deržsektori. Oskiľky bagato rokiv v Ukraїni vsi rejestry funkcionuvaly v dosyť zakrytomu vygljadi, tomu zabezpečyty їhnju dostupnisť i vzajemodiju narazi dosyť skladno. Prote u ćomu naprjamku je pevni uspihy:

[blockquote_with_author content="Mynulogo roku razom z kompanijeju Bitfury, Deržgeokadastrom i Ministerstvom justyciї bulo realizovano integraciju tehnologiї blockchain v aukcion SETAM. Vprovadžennja takyh rejestriv poklykane zbiľšyty doviru gromadjan do deržstruktur i informacijnyh system. Hoču skazaty, ščo ce garna možlyvisť takož zalučyty gromadśki organizaciї do monitoryngu sytuaciї z rejestramy."]

<a href="https://nachasi.com/2018/02/16/artem-afyan-talk/" target="_blank" rel="noopener noreferrer" class=" with_hint_js">Artem Afjan<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/02/Afyan-1-300x200.jpg" />Artem Afjan, Juscutum — pro reguljatornu polityku Ukraїny ščodo kryptovaljut</a>, spivzasnovnyk kompaniї Juscutum, rozpoviv čomu ne varto vvodyty opodatkuvannja na kryptovaljut. Na jogo dumku, cyfrovi groši majuť pravo zajnjaty pevnu nišu v ukraїnśkij ekonomici. Vin zauvažyv, ščo slovo «reguljuvannja» maje pevne imperatyvne značennja i vzagali fraza «kryptovaljuty perebuvajuť poza pravovym polem» povynna pitu u nebuttja:

[blockquote_with_author content="V teoriї prava je dekiľka vyznačeń dlja togo naviščo vzagali potribni zakony. I pomymo togo, ščo deržava nav’jazuje svoju volju, vona šče j pojasnjuje pravyla gry. Tomu ja do cyh iniciatyv pro reguljuvannja vidnošusja dosyť skeptyčno. Vse ž robota kryptosvitu z deržavoju potribna dlja togo, ščob j investory, i sylovi organy, j ohoči provesty ICO znaly, hto ščo komu zobov’jazanyj. Jakščo v zakoni bude propysano vidpoviď «ničogo» — ce značno sprostyť vsi vzajemovidnosyny."]

<img class="aligncenter wp-image-33332 size-large" title="Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&Bitcoin Conference" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-1024x683.jpg" alt="Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&Bitcoin Conference" width="1024" height="683">

Tradycijno govoryly j pro te, jak tokenizacija pracjuje v ekonomičnij modeli IT-proektu z rozrobky rišeń u sferi kiberbezpeky. Zokrema, jak kompanija <a href="https://nachasi.com/2018/03/12/oleksandr-momot-remme/" target="_blank" rel="noopener noreferrer" class=" with_hint_js">REMME<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/22520139_10212842460070779_5915952186342874651_o-300x200.jpg" />Oleksandr Momot, REMME: «Naše zavdannja — unemožlyvyty kiberataky»</a> vykorystovuje tokenizaciju dlja zahystu. Do reči, providnyj marketolog blokčejn-proektiv Trevis Rajt vystupyv z dopoviddju pro te, čomu dvofaktornu avtoryzaciju varto zastosovuvaty absoljutno skriź.

<iframe src="https://www.facebook.com/plugins/video.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FBlockchainConferenceUkraine%2Fvideos%2F173757393275514%2F&show_text=0&width=560" width="560" height="315" frameborder="0" scrolling="no" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe>

[color_title title="Vystavkova zona"]

Učasnykamy vystavkovoї zony ćogorič staly kompaniї: DMM.Solutions, Cointed GmbH, Unibright, Krypton, AsicTrade.com, CIVITTA, Myrig, CoinTraffic, The Bitfury Group, SmartCash, REMME ta nyzka inšyh.

 

[gallery type="slideshow" link="none" size="full" ids="33356,33357,33355,33354" orderby="rand"]

Rozkažemo korotko pro dejaki z nyh:
<ul>
<li>Kompanija Molotov Lab LLp zasnovana v 2018 roci i specializujeťsja na stvorenni brauzernyh i mobiľnyh igor. Molotov Lab pozycionuje sebe, jak rozrobnyk igor z tehnologijeju rozpodilenoї bazy danyh na osnovi blockchain.</li>
 	<li>A ot blokčejn-majdančyk One⁺¹ zajmajeťsja blagodijnistju. Kryptovaljutna platforma bula stvorena v serpni 2017 roku. Zaraz z majdančykom spivpracjujuť ponad 20 fondiv i One⁺¹ vže dopomogla zibraty dytjačomu hospisu «Budynok z majakom» ponad 130 tys grn.</li>
 	<li>Blokčejn-platforma Vreo specializujeťsja na vbudovanij vnutrišńoigrovij reklami.</li>
 	<li>Kompanija MyRig zajmajeťsja prodažem i servisnym obslugovuvannjam majning-obladnannja.</li>
</ul>
Detaľniše pro majbutni zahody Blockchain & Bitcoin Conference možna diznatysja na oficijnomu <a href="https://kiev.bc.events/uk?utm_source=site&utm_medium=tag&utm_campaign=nachasi" target="_blank" rel="noopener noreferrer">sajti</a>.

29 bereznja 2018-go u KVC «Parkovyj» vidbulasja odna z takyh konferencij, jaka ob&#8217;jednala trejderiv, majneriv, jurystiv, očiľnykiv cyfrovogo biznesu ta predstavnykiv deržavnyh vidomstv. Vid <a href="https://www.facebook.com/BlockchainConferenceUkraine/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Blockchain &#038; Bitcoin Conference</a> v učasnykiv buly čymali očikuvannja, adže organizatory namagalysja pojenaty vsi aktuaľni temy śogodennja:<ul><li style="font-weight: 400;">blockchain i kryptovaljuty dlja biznesu;</li><li><a href="/2017/07/03/majning-kryptovalyut" target="_blank" rel="noopener noreferrer" class=" with_hint_js">majning<img src="/wp-content/uploads/2017/07/bitcoin-2057405_1280-300x200.jpg" />Majning kryptovaljut potrebuje zabagato elektryky</a> v Ukraїni</li><li style="font-weight: 400;">zakonodavčyj blok tem — tut pragnuly obgovoryty jurydyčni perspektyvy Ukraїny ta dosvid inšyh kraїn v ureguljuvanni pytań kryptovaljut;</li><li style="font-weight: 400;">rozrobku blockchain-servisiv, dodatkiv, smart-kontraktiv;</li><li style="font-weight: 400;">osoblyvosti ICO dlja investoriv i tvorciv startapiv.</li></ul>Blockchain-entuziastiv zibralosja dosyť bagato — sered pryčyn možna nazvaty najavnisť sered spikeriv naviť Ministra justyciї Ukraїny Pavla Petrenka ta Ministra infrastruktury Volodymyra Omeljana. Vkotre govoryly pro reguljaciju i hto jakym čynom ce bačyť. Vse ž, konkretnyh vidpovidej z pryvodu zastosuvannja tehnologiї blockchain u deržsektori ne bulo (okrim <a href="/2017/05/24/blockchain-derzhreyestr/" target="_blank" rel="noopener noreferrer" class=" with_hint_js">vprovadžennja<img src="/wp-content/uploads/2017/05/blokcheyn-300x200.jpg" />Urjad Ukraїny shvalyv vprovadžennja Blockchain dlja deržrejestriv</a> tehnologiї blockchain u robotu Deržavnogo rejestru rečovyh prav na neruhome majno i Systemy elektronnyh torgiv SETAM).<script type="application/json" class="shortcode-slider-json">	[				{			"url": "/wp-content/uploads/2018/04/29572699_173734833277770_2796519946040304250_n.jpg",			"caption": "Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference"		},				{			"url": "/wp-content/uploads/2018/04/29354736_174003699917550_2839362519531014425_o.jpg",			"caption": "Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference"		},				{			"url": "/wp-content/uploads/2018/04/29351872_174003603250893_7758853918189812185_o.jpg",			"caption": "Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference"		},				{			"url": "/wp-content/uploads/2018/04/29662865_174003166584270_5308033780253699670_o.jpg",			"caption": "Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference"		}			]</script>	<h3>					Reguljacija, jurysdykcija ta investyciї			</h3>Golova Deržavnogo agentstva z pytań elektronnogo urjaduvannja Ukraїny <a href="/2018/01/15/big-data-ta-blockchain-in-gov/" target="_blank" rel="noopener noreferrer" class=" with_hint_js">Oleksandr Ryženko<img src="/wp-content/uploads/2018/01/samuel-zeller-360588-300x200.jpg" />Big data ta blockchain v deržavnyh ustanovah Ukraїny — buty čy ne buty</a> rozpoviv pro skladnošči vprovadžennja tehnologiї blockchain v deržsektori. Oskiľky bagato rokiv v Ukraїni vsi rejestry funkcionuvaly v dosyť zakrytomu vygljadi, tomu zabezpečyty їhnju dostupnisť i vzajemodiju narazi dosyť skladno. Prote u ćomu naprjamku je pevni uspihy:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		Mynulogo roku razom z kompanijeju Bitfury, Deržgeokadastrom i Ministerstvom justyciї bulo realizovano integraciju tehnologiї blockchain v aukcion SETAM. Vprovadžennja takyh rejestriv poklykane zbiľšyty doviru gromadjan do deržstruktur i informacijnyh system. Hoču skazaty, ščo ce garna možlyvisť takož zalučyty gromadśki organizaciї do monitoryngu sytuaciї z rejestramy.			</blockquote><a href="/2018/02/16/artem-afyan-talk/" target="_blank" rel="noopener noreferrer" class=" with_hint_js">Artem Afjan<img src="/wp-content/uploads/2018/02/Afyan-1-300x200.jpg" />Artem Afjan, Juscutum — pro reguljatornu polityku Ukraїny ščodo kryptovaljut</a>, spivzasnovnyk kompaniї Juscutum, rozpoviv čomu ne varto vvodyty opodatkuvannja na kryptovaljut. Na jogo dumku, cyfrovi groši majuť pravo zajnjaty pevnu nišu v ukraїnśkij ekonomici. Vin zauvažyv, ščo slovo «reguljuvannja» maje pevne imperatyvne značennja i vzagali fraza «kryptovaljuty perebuvajuť poza pravovym polem» povynna pitu u nebuttja:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		V teoriї prava je dekiľka vyznačeń dlja togo naviščo vzagali potribni zakony. I pomymo togo, ščo deržava nav’jazuje svoju volju, vona šče j pojasnjuje pravyla gry. Tomu ja do cyh iniciatyv pro reguljuvannja vidnošusja dosyť skeptyčno. Vse ž robota kryptosvitu z deržavoju potribna dlja togo, ščob j investory, i sylovi organy, j ohoči provesty ICO znaly, hto ščo komu zobov’jazanyj. Jakščo v zakoni bude propysano vidpoviď «ničogo» — ce značno sprostyť vsi vzajemovidnosyny.			</blockquote><img loading="lazy" class="aligncenter wp-image-33332 size-large" title="Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference" src="/wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-1024x683.jpg" alt="Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference" width="1024" height="683" srcset="/wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-1024x683.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-300x200.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-768x512.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-650x433.jpg 650w, /wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-1110x740.jpg 1110w, /wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-600x400.jpg 600w, /wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-730x486.jpg 730w, /wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-1460x972.jpg 1460w, /wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o.jpg 1710w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />Tradycijno govoryly j pro te, jak tokenizacija pracjuje v ekonomičnij modeli IT-proektu z rozrobky rišeń u sferi kiberbezpeky. Zokrema, jak kompanija <a href="/2018/03/12/oleksandr-momot-remme/" target="_blank" rel="noopener noreferrer" class=" with_hint_js">REMME<img src="/wp-content/uploads/2018/03/22520139_10212842460070779_5915952186342874651_o-300x200.jpg" />Oleksandr Momot, REMME: «Naše zavdannja — unemožlyvyty kiberataky»</a> vykorystovuje tokenizaciju dlja zahystu. Do reči, providnyj marketolog blokčejn-proektiv Trevis Rajt vystupyv z dopoviddju pro te, čomu dvofaktornu avtoryzaciju varto zastosovuvaty absoljutno skriź.<iframe loading="lazy" src="https://www.facebook.com/plugins/video.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FBlockchainConferenceUkraine%2Fvideos%2F173757393275514%2F&#038;show_text=0&#038;width=560" width="560" height="315" frameborder="0" scrolling="no" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe>	<h3>					Vystavkova zona			</h3>Učasnykamy vystavkovoї zony ćogorič staly kompaniї: DMM.Solutions, Cointed GmbH, Unibright, Krypton, AsicTrade.com, CIVITTA, Myrig, CoinTraffic, The Bitfury Group, SmartCash, REMME ta nyzka inšyh. <script type="application/json" class="shortcode-slider-json">	[				{			"url": "/wp-content/uploads/2018/04/29665020_174003843250869_2316576947913225363_o.jpg",			"caption": "Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference"		},				{			"url": "/wp-content/uploads/2018/04/29662806_174003246584262_3482049362077456216_o.jpg",			"caption": "Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference"		},				{			"url": "/wp-content/uploads/2018/04/29662491_174003873250866_3574984266508327431_o.jpg",			"caption": "Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference"		},				{			"url": "/wp-content/uploads/2018/04/29352211_174003479917572_3258991916972364036_o.jpg",			"caption": "Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference"		}			]</script>Rozkažemo korotko pro dejaki z nyh:<ul><li>Kompanija Molotov Lab LLp zasnovana v 2018 roci i specializujeťsja na stvorenni brauzernyh i mobiľnyh igor. Molotov Lab pozycionuje sebe, jak rozrobnyk igor z tehnologijeju rozpodilenoї bazy danyh na osnovi blockchain.</li><li>A ot blokčejn-majdančyk One⁺¹ zajmajeťsja blagodijnistju. Kryptovaljutna platforma bula stvorena v serpni 2017 roku. Zaraz z majdančykom spivpracjujuť ponad 20 fondiv i One⁺¹ vže dopomogla zibraty dytjačomu hospisu «Budynok z majakom» ponad 130 tys grn.</li><li>Blokčejn-platforma Vreo specializujeťsja na vbudovanij vnutrišńoigrovij reklami.</li><li>Kompanija MyRig zajmajeťsja prodažem i servisnym obslugovuvannjam majning-obladnannja.</li></ul>Detaľniše pro majbutni zahody Blockchain &#038; Bitcoin Conference možna diznatysja na oficijnomu <a href="https://kiev.bc.events/uk?utm_source=site&#038;utm_medium=tag&#038;utm_campaign=nachasi" target="_blank" rel="noopener noreferrer">sajti</a>.

Konferenciї pov’jazani z tehnologijeju blockchain — ce zavždy masštabni podiї, kotri zbyrajuť pidpryjemciv, rozrobnykiv ta investoriv i predstavnykiv deržavnyh struktur dlja obgovorennja osnovnyї trendiv u kryptoindustriї

29 bereznja 2018-go u KVC «Parkovyj» vidbulasja odna z takyh konferencij, jaka ob'jednala trejderiv, majneriv, jurystiv, očiľnykiv cyfrovogo biznesu ta predstavnykiv deržavnyh vidomstv. Vid <a href="https://www.facebook.com/BlockchainConferenceUkraine/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Blockchain &amp; Bitcoin Conference</a> v učasnykiv buly čymali očikuvannja, adže organizatory namagalysja pojenaty vsi aktuaľni temy śogodennja:
<ul>
 	<li style="font-weight: 400;">blockchain i kryptovaljuty dlja biznesu;</li>
 	<li><a href="https://nachasi.com/2017/07/03/majning-kryptovalyut" target="_blank" rel="noopener noreferrer">majning</a> v Ukraїni</li>
 	<li style="font-weight: 400;">zakonodavčyj blok tem — tut pragnuly obgovoryty jurydyčni perspektyvy Ukraїny ta dosvid inšyh kraїn v ureguljuvanni pytań kryptovaljut;</li>
 	<li style="font-weight: 400;">rozrobku blockchain-servisiv, dodatkiv, smart-kontraktiv;</li>
 	<li style="font-weight: 400;">osoblyvosti ICO dlja investoriv i tvorciv startapiv.</li>
</ul>
Blockchain-entuziastiv zibralosja dosyť bagato — sered pryčyn možna nazvaty najavnisť sered spikeriv naviť Ministra justyciї Ukraїny Pavla Petrenka ta Ministra infrastruktury Volodymyra Omeljana. Vkotre govoryly pro reguljaciju i hto jakym čynom ce bačyť. Vse ž, konkretnyh vidpovidej z pryvodu zastosuvannja tehnologiї blockchain u deržsektori ne bulo (okrim <a href="https://nachasi.com/2017/05/24/blockchain-derzhreyestr/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">vprovadžennja</a> tehnologiї blockchain u robotu Deržavnogo rejestru rečovyh prav na neruhome majno i Systemy elektronnyh torgiv SETAM).

[gallery type="slideshow" size="full" link="none" ids="33330,33331,33351,33352" orderby="rand"]

[color_title title="Reguljacija, jurysdykcija ta investyciї"]

Golova Deržavnogo agentstva z pytań elektronnogo urjaduvannja Ukraїny <a href="https://nachasi.com/2018/01/15/big-data-ta-blockchain-in-gov/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Oleksandr Ryženko</a> rozpoviv pro skladnošči vprovadžennja tehnologiї blockchain v deržsektori. Oskiľky bagato rokiv v Ukraїni vsi rejestry funkcionuvaly v dosyť zakrytomu vygljadi, tomu zabezpečyty їhnju dostupnisť i vzajemodiju narazi dosyť skladno. Prote u ćomu naprjamku je pevni uspihy:

[blockquote_with_author content="Mynulogo roku razom z kompanijeju Bitfury, Deržgeokadastrom i Ministerstvom justyciї bulo realizovano integraciju tehnologiї blockchain v aukcion SETAM. Vprovadžennja takyh rejestriv poklykane zbiľšyty doviru gromadjan do deržstruktur i informacijnyh system. Hoču skazaty, ščo ce garna možlyvisť takož zalučyty gromadśki organizaciї do monitoryngu sytuaciї z rejestramy."]

<a href="https://nachasi.com/2018/02/16/artem-afyan-talk/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Artem Afjan</a>, spivzasnovnyk kompaniї Juscutum, rozpoviv čomu ne varto vvodyty opodatkuvannja na kryptovaljut. Na jogo dumku, cyfrovi groši majuť pravo zajnjaty pevnu nišu v ukraїnśkij ekonomici. Vin zauvažyv, ščo slovo «reguljuvannja» maje pevne imperatyvne značennja i vzagali fraza «kryptovaljuty perebuvajuť poza pravovym polem» povynna pitu u nebuttja:

[blockquote_with_author content="V teoriї prava je dekiľka vyznačeń dlja togo naviščo vzagali potribni zakony. I pomymo togo, ščo deržava nav’jazuje svoju volju, vona šče j pojasnjuje pravyla gry. Tomu ja do cyh iniciatyv pro reguljuvannja vidnošusja dosyť skeptyčno. Vse ž robota kryptosvitu z deržavoju potribna dlja togo, ščob j investory, i sylovi organy, j ohoči provesty ICO znaly, hto ščo komu zobov’jazanyj. Jakščo v zakoni bude propysano vidpoviď «ničogo» — ce značno sprostyť vsi vzajemovidnosyny."]

<img class="aligncenter wp-image-33332 size-large" title="Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&amp;Bitcoin Conference" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-1024x683.jpg" alt="Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&amp;Bitcoin Conference" width="1024" height="683" />

Tradycijno govoryly j pro te, jak tokenizacija pracjuje v ekonomičnij modeli IT-proektu z rozrobky rišeń u sferi kiberbezpeky. Zokrema, jak kompanija <a href="https://nachasi.com/2018/03/12/oleksandr-momot-remme/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">REMME</a> vykorystovuje tokenizaciju dlja zahystu. Do reči, providnyj marketolog blokčejn-proektiv Trevis Rajt vystupyv z dopoviddju pro te, čomu dvofaktornu avtoryzaciju varto zastosovuvaty absoljutno skriź.

<iframe src="https://www.facebook.com/plugins/video.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FBlockchainConferenceUkraine%2Fvideos%2F173757393275514%2F&amp;show_text=0&amp;width=560" width="560" height="315" frameborder="0" scrolling="no" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe>

[color_title title="Vystavkova zona"]

Učasnykamy vystavkovoї zony ćogorič staly kompaniї: DMM.Solutions, Cointed GmbH, Unibright, Krypton, AsicTrade.com, CIVITTA, Myrig, CoinTraffic, The Bitfury Group, SmartCash, REMME ta nyzka inšyh.

&nbsp;

[gallery type="slideshow" link="none" size="full" ids="33356,33357,33355,33354" orderby="rand"]

Rozkažemo korotko pro dejaki z nyh:
<ul>
 	<li>Kompanija Molotov Lab LLp zasnovana v 2018 roci i specializujeťsja na stvorenni brauzernyh i mobiľnyh igor. Molotov Lab pozycionuje sebe, jak rozrobnyk igor z tehnologijeju rozpodilenoї bazy danyh na osnovi blockchain.</li>
 	<li>A ot blokčejn-majdančyk One⁺¹ zajmajeťsja blagodijnistju. Kryptovaljutna platforma bula stvorena v serpni 2017 roku. Zaraz z majdančykom spivpracjujuť ponad 20 fondiv i One⁺¹ vže dopomogla zibraty dytjačomu hospisu «Budynok z majakom» ponad 130 tys grn.</li>
 	<li>Blokčejn-platforma Vreo specializujeťsja na vbudovanij vnutrišńoigrovij reklami.</li>
 	<li>Kompanija MyRig zajmajeťsja prodažem i servisnym obslugovuvannjam majning-obladnannja.</li>
</ul>
Detaľniše pro majbutni zahody Blockchain &amp; Bitcoin Conference možna diznatysja na oficijnomu <a href="https://kiev.bc.events/uk?utm_source=site&amp;utm_medium=tag&amp;utm_campaign=nachasi" target="_blank" rel="noopener noreferrer">sajti</a>.

29 bereznja 2018-go u KVC «Parkovyj» vidbulasja odna z takyh konferencij, jaka ob&#8217;jednala trejderiv, majneriv, jurystiv, očiľnykiv cyfrovogo biznesu ta predstavnykiv deržavnyh vidomstv. Vid <a href="https://www.facebook.com/BlockchainConferenceUkraine/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Blockchain &amp; Bitcoin Conference</a> v učasnykiv buly čymali očikuvannja, adže organizatory namagalysja pojenaty vsi aktuaľni temy śogodennja:<ul><li style="font-weight: 400;">blockchain i kryptovaljuty dlja biznesu;</li><li><a href="/2017/07/03/majning-kryptovalyut" target="_blank" rel="noopener noreferrer">majning</a> v Ukraїni</li><li style="font-weight: 400;">zakonodavčyj blok tem — tut pragnuly obgovoryty jurydyčni perspektyvy Ukraїny ta dosvid inšyh kraїn v ureguljuvanni pytań kryptovaljut;</li><li style="font-weight: 400;">rozrobku blockchain-servisiv, dodatkiv, smart-kontraktiv;</li><li style="font-weight: 400;">osoblyvosti ICO dlja investoriv i tvorciv startapiv.</li></ul>Blockchain-entuziastiv zibralosja dosyť bagato — sered pryčyn možna nazvaty najavnisť sered spikeriv naviť Ministra justyciї Ukraїny Pavla Petrenka ta Ministra infrastruktury Volodymyra Omeljana. Vkotre govoryly pro reguljaciju i hto jakym čynom ce bačyť. Vse ž, konkretnyh vidpovidej z pryvodu zastosuvannja tehnologiї blockchain u deržsektori ne bulo (okrim <a href="/2017/05/24/blockchain-derzhreyestr/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">vprovadžennja</a> tehnologiї blockchain u robotu Deržavnogo rejestru rečovyh prav na neruhome majno i Systemy elektronnyh torgiv SETAM).<script type="application/json" class="shortcode-slider-json">	[				{			"url": "/wp-content/uploads/2018/04/29351872_174003603250893_7758853918189812185_o.jpg",			"caption": "Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference"		},				{			"url": "/wp-content/uploads/2018/04/29572699_173734833277770_2796519946040304250_n.jpg",			"caption": "Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference"		},				{			"url": "/wp-content/uploads/2018/04/29662865_174003166584270_5308033780253699670_o.jpg",			"caption": "Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference"		},				{			"url": "/wp-content/uploads/2018/04/29354736_174003699917550_2839362519531014425_o.jpg",			"caption": "Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference"		}			]</script>	<h3>					Reguljacija, jurysdykcija ta investyciї			</h3>Golova Deržavnogo agentstva z pytań elektronnogo urjaduvannja Ukraїny <a href="/2018/01/15/big-data-ta-blockchain-in-gov/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Oleksandr Ryženko</a> rozpoviv pro skladnošči vprovadžennja tehnologiї blockchain v deržsektori. Oskiľky bagato rokiv v Ukraїni vsi rejestry funkcionuvaly v dosyť zakrytomu vygljadi, tomu zabezpečyty їhnju dostupnisť i vzajemodiju narazi dosyť skladno. Prote u ćomu naprjamku je pevni uspihy:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		Mynulogo roku razom z kompanijeju Bitfury, Deržgeokadastrom i Ministerstvom justyciї bulo realizovano integraciju tehnologiї blockchain v aukcion SETAM. Vprovadžennja takyh rejestriv poklykane zbiľšyty doviru gromadjan do deržstruktur i informacijnyh system. Hoču skazaty, ščo ce garna možlyvisť takož zalučyty gromadśki organizaciї do monitoryngu sytuaciї z rejestramy.			</blockquote><a href="/2018/02/16/artem-afyan-talk/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">Artem Afjan</a>, spivzasnovnyk kompaniї Juscutum, rozpoviv čomu ne varto vvodyty opodatkuvannja na kryptovaljut. Na jogo dumku, cyfrovi groši majuť pravo zajnjaty pevnu nišu v ukraїnśkij ekonomici. Vin zauvažyv, ščo slovo «reguljuvannja» maje pevne imperatyvne značennja i vzagali fraza «kryptovaljuty perebuvajuť poza pravovym polem» povynna pitu u nebuttja:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		V teoriї prava je dekiľka vyznačeń dlja togo naviščo vzagali potribni zakony. I pomymo togo, ščo deržava nav’jazuje svoju volju, vona šče j pojasnjuje pravyla gry. Tomu ja do cyh iniciatyv pro reguljuvannja vidnošusja dosyť skeptyčno. Vse ž robota kryptosvitu z deržavoju potribna dlja togo, ščob j investory, i sylovi organy, j ohoči provesty ICO znaly, hto ščo komu zobov’jazanyj. Jakščo v zakoni bude propysano vidpoviď «ničogo» — ce značno sprostyť vsi vzajemovidnosyny.			</blockquote><img loading="lazy" class="aligncenter wp-image-33332 size-large" title="Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&amp;Bitcoin Conference" src="/wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-1024x683.jpg" alt="Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&amp;Bitcoin Conference" width="1024" height="683" srcset="/wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-1024x683.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-300x200.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-768x512.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-650x433.jpg 650w, /wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-1110x740.jpg 1110w, /wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-600x400.jpg 600w, /wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-730x486.jpg 730w, /wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o-1460x972.jpg 1460w, /wp-content/uploads/2018/04/29354806_174003423250911_5701960843109606822_o.jpg 1710w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />Tradycijno govoryly j pro te, jak tokenizacija pracjuje v ekonomičnij modeli IT-proektu z rozrobky rišeń u sferi kiberbezpeky. Zokrema, jak kompanija <a href="/2018/03/12/oleksandr-momot-remme/" target="_blank" rel="noopener noreferrer">REMME</a> vykorystovuje tokenizaciju dlja zahystu. Do reči, providnyj marketolog blokčejn-proektiv Trevis Rajt vystupyv z dopoviddju pro te, čomu dvofaktornu avtoryzaciju varto zastosovuvaty absoljutno skriź.<iframe loading="lazy" src="https://www.facebook.com/plugins/video.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FBlockchainConferenceUkraine%2Fvideos%2F173757393275514%2F&amp;show_text=0&amp;width=560" width="560" height="315" frameborder="0" scrolling="no" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe>	<h3>					Vystavkova zona			</h3>Učasnykamy vystavkovoї zony ćogorič staly kompaniї: DMM.Solutions, Cointed GmbH, Unibright, Krypton, AsicTrade.com, CIVITTA, Myrig, CoinTraffic, The Bitfury Group, SmartCash, REMME ta nyzka inšyh.&nbsp;<script type="application/json" class="shortcode-slider-json">	[				{			"url": "/wp-content/uploads/2018/04/29665020_174003843250869_2316576947913225363_o.jpg",			"caption": "Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference"		},				{			"url": "/wp-content/uploads/2018/04/29662806_174003246584262_3482049362077456216_o.jpg",			"caption": "Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference"		},				{			"url": "/wp-content/uploads/2018/04/29352211_174003479917572_3258991916972364036_o.jpg",			"caption": "Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference"		},				{			"url": "/wp-content/uploads/2018/04/29662491_174003873250866_3574984266508327431_o.jpg",			"caption": "Majning, reguljacija i blagodijnisť — reportaž iz Blockchain&#038;Bitcoin Conference"		}			]</script>Rozkažemo korotko pro dejaki z nyh:<ul><li>Kompanija Molotov Lab LLp zasnovana v 2018 roci i specializujeťsja na stvorenni brauzernyh i mobiľnyh igor. Molotov Lab pozycionuje sebe, jak rozrobnyk igor z tehnologijeju rozpodilenoї bazy danyh na osnovi blockchain.</li><li>A ot blokčejn-majdančyk One⁺¹ zajmajeťsja blagodijnistju. Kryptovaljutna platforma bula stvorena v serpni 2017 roku. Zaraz z majdančykom spivpracjujuť ponad 20 fondiv i One⁺¹ vže dopomogla zibraty dytjačomu hospisu «Budynok z majakom» ponad 130 tys grn.</li><li>Blokčejn-platforma Vreo specializujeťsja na vbudovanij vnutrišńoigrovij reklami.</li><li>Kompanija MyRig zajmajeťsja prodažem i servisnym obslugovuvannjam majning-obladnannja.</li></ul>Detaľniše pro majbutni zahody Blockchain &amp; Bitcoin Conference možna diznatysja na oficijnomu <a href="https://kiev.bc.events/uk?utm_source=site&amp;utm_medium=tag&amp;utm_campaign=nachasi" target="_blank" rel="noopener noreferrer">sajti</a>.

Majning, reguljacija ta blagodijnisť — jakoju bula Blockchain&Bitcoin Conference

Ostanni kiľka misjaciv sposterigaju za ažiotažem navkolo kryptovaljut. Hotiv napysaty ščoś raniše, ale informacijnyj potik na cju temu buv nastiľky šalenym, ščo material prosto zagubyvsja b u ńomu. Teper prystrasti trišky vgamuvalysja, kursy osnovnyh kryptovaljut znyzylysja porivnjano z pikovymy kotyruvannjamy. Tož je možlyvisť spokijno proanalizuvaty perspektyvy ta nedoliky virtuaľnyh valjut v Ukraїni ta sviti.

<h4>Kryptovaljuty — ce «buľbaška» čy groši majbutńogo?</h4>
Dumky j ukraїnśkyh, i zakordonnyh ekspertiv stosovno majbutńogo virtuaľnyh valjut nadzvyčajno riznjaťsja. Odni, vžyvajučy termin «<a href="https://nachasi.com/2017/09/11/nobelivskyj-laureat-pro-bitcoin/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">myľna buľbaška»<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/09/dices-over-newspaper-2656028_1920-300x200.jpg" />Vseredyni buľbašky — Nobelivśkyj laureat ta jogo dumka pro Bitcoin</a>, prorokujuť švydkyj krah kryptovaljut ta padinnja їhnih kursiv do minimaľnyh značeń. Inši ž govorjať pro te, ščo zrostannja prodovžyťsja, — i v perspektyvi kryptovaljuty povnistju vytisnjať fiatni groši.

<img class="size-full wp-image-33017 aligncenter" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/cryptocurrency-dogecoin-GIF-downsized.gif" alt="" width="480" height="269">

Osoblyvo gostri dyskusiї točaťsja navkolo perspektyvy vykorystannja kryptovaljut, dociľnosti investuvannja v nyh ta sprob zakonodavčogo reguljuvannja їhńogo obigu. Hočeťsja dodaty i svoї «5 kopijok», — tym pače, jakščo moї prognozy ne spravdjaťsja, to v kompaniї bagaťoh šanovanyh ekspertiv, jaki vže daly svoї ocinky, ne soromno j pomylytysja.
<h4>Čy dociľne zakonodavče reguljuvannja pytań obigu kryptovaljut?</h4>
Stavlennja do ćogo pytannja v riznyh kraїnah svitu suttjevo vidriznjajeťsja. Odni dozvoljajuť obig ta <a href="https://nachasi.com/2018/02/04/mining-hardware-faq/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">majning kryptovaljut<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/02/Stojka_s_Ares256_data-tsentr-300x200.jpg" />Jak evoljucionuvalo obladnannja dlja majningu kryptovaljut</a>, inši — zaboronjajuť na zakonodavčomu rivni, treti – poky ščo ne vyznačylyś i sposterigajuť za podaľšym rozvytkom podij. Ukraїna ne zalyšajeťsja ostoroń cyh procesiv. Parlamentari planujuť vreguljuvaty pytannja vidpovidnym zakonom.

Narazi u Verhovnij Radi Ukraїny zarejestrovano vže <a href="https://nachasi.com/2018/03/28/kolodyuk-uvca-pro-blockchain-business/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">try takyh zakonoproekty<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-901806-300x200.jpg" />Točka zoru: Andrij Kolodjuk, UVCA — pro blockchain jak biznes-osnovu dlja Ukraїny</a>. Osobysto dlja mene vidpoviď na pytannja dociľnosti ta možlyvosti zakonodavčogo reguljuvannja obigu kryptovaljut je dosyť očevydnoju. Jak možna reguljuvaty te, ščo je decentralizovanoju systemoju, jaka ne vyznaje deržavnyh kordoniv? I te, dovira do čogo formujeťsja za rahunok kryptografičnyh metodiv, a ne zakoniv, položeń čy instrukcij?

<img class="size-full wp-image-33022 aligncenter" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/cryptocurrency-GIF-downsized-1.gif" alt="" width="250" height="184">

Zrostannja populjarnosti kryptovaljut jakraz i obumovlene tym, ščo vony nadajuť možlyvisť zdijsnyty abo pryjnjaty transkordonni plateži ne vidhodjačy vid noutbuka (pry ćomu unyknuty opodatkuvannja i zberegty anonimnisť). Hoča anonimnisť naviť u konteksti vykorystannja kryptovaljut je vidnosnym ponjattjam. Pry bažanni vse vyrahovujeťsja. Sprobujte oplatyty kryptovaljutoju detali dlja vygotovlennja vybuhovogo prystroju. Cilkom virogidno, ščo pislja ćogo vy matymete možlyvisť podilytysja svoїmy planamy na majbutnje v mylij besidi z predstavnykamy specslužb.
<blockquote>Na pytannja reguljuvannja obigu kryptovaljut varto pogljanuty z inšogo boku, ne z točky zoru dociľnosti. Buď-jaka deržava, zvyčajno, maje bažannja kontroljuvaty svoїh gromadjan, ne dopuskaty vyvedennja kapitalu, zbyraty podatky, zdijsnjuvaty finansovyj monitoryng. Kryptovaljuty ž stajuť ćomu zvyčnomu procesu serjoznoju pereponoju.</blockquote>
I v takij sytuaciї deržava pragnutyme stvoryty maksymaľno nekomfortni umovy dlja vlasnykiv kryptovaljut i dociľnisť bude pytannjam drugorjadnym. Poky ščo duže skladno žyty bez grošej u tradycijnomu ujavlenni (gotivka, bankivśki kartky), obmežujučyś vykorystannjam kryptovaljut. Produkty v magazyni, kvytky v trolejbusi i bagato čogo inšogo prodajuť lyše za gryvni. Ce i je «vuźkym miscem», de može buty zastosovano reguljuvannja.

Deržava može obmežyty ne obig kryptovaljut, a їhnje vyvedennja, oposeredkovano vplyvajučy na banky, platižni systemy ta inši instytuciї, jaki zadijani u procesi konvertaciї kryptovaljuty na nacionaľnu valjutu kraїny. Za takyh umov popyt na vykorystannja kryptovaljut minimizujeťsja, — i deržava dosjagaje vstanovlenyh cilej, ne reguljujučy vlasne obig kryptovaljuty v kraїni.
<h4>Čy može kryptovaljuta buty zasobom nakopyčennja ta zberigannja aktyviv?</h4>
Može, odnak stosovno ćogo tež točaťsja dyskusiї. Odni eksperty vidstojujuť dumku, ščo kryptovaljuta vid samogo počatku započatkovuvalaś jak zasib platežu. Inši vvažajuť, ščo vona je zasobom nakopyčennja. Vony naviť prorokujuť, ščo v perspektyvi kryptovaljuty možuť buty cyfrovoju aľternatyvoju zolotu. Pry ćomu obov’jazkovo varto vrahovuvaty vysoku ryzykovisť takoї formy nakopyčeń.

Očevydno, ščo napravljaty vsi svoї zaoščadžennja na investyciї v kryptovaljuty je ne nadto garnoju idejeju. Zvyčajno, v perspektyvi isnuje jmovirnisť otrymannja suttjevogo zarobitku, ale ryzyky ne otrymaty vzagali ničogo takož prysutni.

<img class="size-full wp-image-33019 aligncenter" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/cryptocurrency-GIF-downsized.gif" alt="" width="500" height="452"><blockquote>Jak na mene, optymaľne rišennja — dyversyfikacija investycij/zaoščadžeń. Kupivlja kryptovaljuty za viľni košty u sumi, jaku vy moraľno gotovi nazavždy vtratyty, i ce ne poznačyťsja na vašij osobystij finansovij stabiľnosti. Znovu ž taky, neobhidno vrahovuvaty možlyvi trudnošči, pov’jazani z vyvedennjam kryptovaljuty u majbutńomu.</blockquote>
<h4>Jaki zagalom perspektyvy kryptovaljutnogo rynku?</h4>
Novi tehnologiї strimko vhodjať v naše žyttja. U dejakyh vypadkah pislja kiľkoh rokiv z momentu їhńoї pojavy my vže ne možemo ujavyty bez nyh naš svit. Tak samo i kryptovaljuty — vony vže vvijšly v naše žyttja. Možna robyty sproby їh zakonodavčogo reguljuvannja čy zaborony, ale ce vže javyšče, jake v najblyžčomu majbutńomu lyše progresuvatyme.

Jakymy tempamy? Ce, jak na mene, zaležyť vid dvoh vzajemopov’jazanyh faktoriv:
<ul>
<li>stabilizaciї kursiv,</li>
 	<li>možlyvostej šyrokogo zastosuvannja.</li>
</ul>
Na śogodni my bačymo, ščo kursy osnovnyh kryptovaljut majuť vysoku volatyľnisť i možuť suttjevo zminjuvatysja naviť protjagom dnja. V takyh umovah kryptovaljuta ne može staty efektyvnym masovym zasobom platežu: ni biznes, ani spožyvač ne gotovi abo ne hočuť braty na sebe pokryttja ryzykiv kursovyh kolyvań.

<img class="size-full wp-image-33018 aligncenter" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/bitcoin-cryptocurrency-GIF-downsized.gif" alt="" width="464" height="480">

Napevno tomu śogodni v Kyjevi lyše kiľka restoraniv, de možna <a href="https://nachasi.com/2017/12/01/v-ukrayinskij-merezhi-restoraniv-ofitsijno-mozhna-rozrahuvatysya-kryptovalyutoyu/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">rozrahuvatysja kryptovaljutoju<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/12/Depositphotos_11140710_original-300x200.jpg" />Kryptovaljutoju za večerju možna rozrahuvatysja v ukraїnśkij mereži restoraniv</a>, a tyh, de pryjmajuť gotivku čy kartky — sotni. Zvidsy vyplyvaje i dija drugogo faktoru, možlyvosti zastosuvannja.
<blockquote>Jakščo ja ne možu rozrahuvatysja kryptovaljutoju ta buty vpevnenyj v stabiľnosti її kursu, naviščo meni vona meni potribna? Ce vplyvaje na popyt, a popyt na kurs.</blockquote>
Na možlyvisť šyrokogo zastosuvannja nakladajuť svij vidbytok sproby zakonodavčogo obmežennja. Očevydno, ščo legaľnyj biznes v kraїni, de kryptovaljuty poza zakonom, ne zmože pryjmaty їh jak zasib platežu. A ščo jak sproby bagaťoh kraїn vreguljuvaty obig kryptovaljut čy vzagali їh zaboronyty vyjavljaťsja dosyť vdalymy? Nevyključeno, ščo obig kryptovaljuty obmežyťsja neznačnoju grupoju učasnykiv, jaki dovirjajuť odyn odnomu, obminjujuťsja tovaramy i poslugamy ta ne planujuť konvertuvaty kryptovaljutu v lokaľni valjuty svoїh deržav.

Do slova, ukraїnśkyj Nacbank sprobuvav jakoś proreaguvaty na kryptovaljuty 2017 roku — ale tak i ne vyznačyv, čy je vony zasobom obigu, platežu, cyfrovym aktyvom čy čymoś inšym. Raniše redakcija Na chasi <a href="https://nachasi.com/2018/03/26/regulyuvannya-kryptovalyut/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">pocikavylasja<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/andre-francois-557627-unsplash-300x200.jpg" />Čy varto reguljuvaty kryptovaljuty v Ukraїni?</a> dumkamy predstavnykiv rynku ta dotyčnyh sfer dijaľnosti ščodo neobhidnosti reguljuvannja kryptovaljut v Ukraїni.

Ostanni kiľka misjaciv sposterigaju za ažiotažem navkolo kryptovaljut. Hotiv napysaty ščoś raniše, ale informacijnyj potik na cju temu buv nastiľky šalenym, ščo material prosto zagubyvsja b u ńomu. Teper prystrasti trišky vgamuvalysja, kursy osnovnyh kryptovaljut znyzylysja porivnjano z pikovymy kotyruvannjamy. Tož je možlyvisť spokijno proanalizuvaty perspektyvy ta nedoliky virtuaľnyh valjut v Ukraїni ta sviti.<h4>Kryptovaljuty — ce «buľbaška» čy groši majbutńogo?</h4>Dumky j ukraїnśkyh, i zakordonnyh ekspertiv stosovno majbutńogo virtuaľnyh valjut nadzvyčajno riznjaťsja. Odni, vžyvajučy termin «<a href="/2017/09/11/nobelivskyj-laureat-pro-bitcoin/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">myľna buľbaška»<img src="/wp-content/uploads/2017/09/dices-over-newspaper-2656028_1920-300x200.jpg" />Vseredyni buľbašky — Nobelivśkyj laureat ta jogo dumka pro Bitcoin</a>, prorokujuť švydkyj krah kryptovaljut ta padinnja їhnih kursiv do minimaľnyh značeń. Inši ž govorjať pro te, ščo zrostannja prodovžyťsja, — i v perspektyvi kryptovaljuty povnistju vytisnjať fiatni groši.<img loading="lazy" class="size-full wp-image-33017 aligncenter" src="/wp-content/uploads/2018/04/cryptocurrency-dogecoin-GIF-downsized.gif" alt="" width="480" height="269">Osoblyvo gostri dyskusiї točaťsja navkolo perspektyvy vykorystannja kryptovaljut, dociľnosti investuvannja v nyh ta sprob zakonodavčogo reguljuvannja їhńogo obigu. Hočeťsja dodaty i svoї «5 kopijok», — tym pače, jakščo moї prognozy ne spravdjaťsja, to v kompaniї bagaťoh šanovanyh ekspertiv, jaki vže daly svoї ocinky, ne soromno j pomylytysja.<h4>Čy dociľne zakonodavče reguljuvannja pytań obigu kryptovaljut?</h4>Stavlennja do ćogo pytannja v riznyh kraїnah svitu suttjevo vidriznjajeťsja. Odni dozvoljajuť obig ta <a href="/2018/02/04/mining-hardware-faq/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">majning kryptovaljut<img src="/wp-content/uploads/2018/02/Stojka_s_Ares256_data-tsentr-300x200.jpg" />Jak evoljucionuvalo obladnannja dlja majningu kryptovaljut</a>, inši — zaboronjajuť na zakonodavčomu rivni, treti – poky ščo ne vyznačylyś i sposterigajuť za podaľšym rozvytkom podij. Ukraїna ne zalyšajeťsja ostoroń cyh procesiv. Parlamentari planujuť vreguljuvaty pytannja vidpovidnym zakonom.Narazi u Verhovnij Radi Ukraїny zarejestrovano vže <a href="/2018/03/28/kolodyuk-uvca-pro-blockchain-business/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">try takyh zakonoproekty<img src="/wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-901806-300x200.jpg" />Točka zoru: Andrij Kolodjuk, UVCA — pro blockchain jak biznes-osnovu dlja Ukraїny</a>. Osobysto dlja mene vidpoviď na pytannja dociľnosti ta možlyvosti zakonodavčogo reguljuvannja obigu kryptovaljut je dosyť očevydnoju. Jak možna reguljuvaty te, ščo je decentralizovanoju systemoju, jaka ne vyznaje deržavnyh kordoniv? I te, dovira do čogo formujeťsja za rahunok kryptografičnyh metodiv, a ne zakoniv, položeń čy instrukcij?<img loading="lazy" class="size-full wp-image-33022 aligncenter" src="/wp-content/uploads/2018/04/cryptocurrency-GIF-downsized-1.gif" alt="" width="250" height="184">Zrostannja populjarnosti kryptovaljut jakraz i obumovlene tym, ščo vony nadajuť možlyvisť zdijsnyty abo pryjnjaty transkordonni plateži ne vidhodjačy vid noutbuka (pry ćomu unyknuty opodatkuvannja i zberegty anonimnisť). Hoča anonimnisť naviť u konteksti vykorystannja kryptovaljut je vidnosnym ponjattjam. Pry bažanni vse vyrahovujeťsja. Sprobujte oplatyty kryptovaljutoju detali dlja vygotovlennja vybuhovogo prystroju. Cilkom virogidno, ščo pislja ćogo vy matymete možlyvisť podilytysja svoїmy planamy na majbutnje v mylij besidi z predstavnykamy specslužb.<blockquote>Na pytannja reguljuvannja obigu kryptovaljut varto pogljanuty z inšogo boku, ne z točky zoru dociľnosti. Buď-jaka deržava, zvyčajno, maje bažannja kontroljuvaty svoїh gromadjan, ne dopuskaty vyvedennja kapitalu, zbyraty podatky, zdijsnjuvaty finansovyj monitoryng. Kryptovaljuty ž stajuť ćomu zvyčnomu procesu serjoznoju pereponoju.</blockquote>I v takij sytuaciї deržava pragnutyme stvoryty maksymaľno nekomfortni umovy dlja vlasnykiv kryptovaljut i dociľnisť bude pytannjam drugorjadnym. Poky ščo duže skladno žyty bez grošej u tradycijnomu ujavlenni (gotivka, bankivśki kartky), obmežujučyś vykorystannjam kryptovaljut. Produkty v magazyni, kvytky v trolejbusi i bagato čogo inšogo prodajuť lyše za gryvni. Ce i je «vuźkym miscem», de može buty zastosovano reguljuvannja.Deržava može obmežyty ne obig kryptovaljut, a їhnje vyvedennja, oposeredkovano vplyvajučy na banky, platižni systemy ta inši instytuciї, jaki zadijani u procesi konvertaciї kryptovaljuty na nacionaľnu valjutu kraїny. Za takyh umov popyt na vykorystannja kryptovaljut minimizujeťsja, — i deržava dosjagaje vstanovlenyh cilej, ne reguljujučy vlasne obig kryptovaljuty v kraїni.<h4>Čy može kryptovaljuta buty zasobom nakopyčennja ta zberigannja aktyviv?</h4>Može, odnak stosovno ćogo tež točaťsja dyskusiї. Odni eksperty vidstojujuť dumku, ščo kryptovaljuta vid samogo počatku započatkovuvalaś jak zasib platežu. Inši vvažajuť, ščo vona je zasobom nakopyčennja. Vony naviť prorokujuť, ščo v perspektyvi kryptovaljuty možuť buty cyfrovoju aľternatyvoju zolotu. Pry ćomu obov’jazkovo varto vrahovuvaty vysoku ryzykovisť takoї formy nakopyčeń.Očevydno, ščo napravljaty vsi svoї zaoščadžennja na investyciї v kryptovaljuty je ne nadto garnoju idejeju. Zvyčajno, v perspektyvi isnuje jmovirnisť otrymannja suttjevogo zarobitku, ale ryzyky ne otrymaty vzagali ničogo takož prysutni.<img loading="lazy" class="size-full wp-image-33019 aligncenter" src="/wp-content/uploads/2018/04/cryptocurrency-GIF-downsized.gif" alt="" width="500" height="452"><blockquote>Jak na mene, optymaľne rišennja — dyversyfikacija investycij/zaoščadžeń. Kupivlja kryptovaljuty za viľni košty u sumi, jaku vy moraľno gotovi nazavždy vtratyty, i ce ne poznačyťsja na vašij osobystij finansovij stabiľnosti. Znovu ž taky, neobhidno vrahovuvaty možlyvi trudnošči, pov’jazani z vyvedennjam kryptovaljuty u majbutńomu.</blockquote><h4>Jaki zagalom perspektyvy kryptovaljutnogo rynku?</h4>Novi tehnologiї strimko vhodjať v naše žyttja. U dejakyh vypadkah pislja kiľkoh rokiv z momentu їhńoї pojavy my vže ne možemo ujavyty bez nyh naš svit. Tak samo i kryptovaljuty — vony vže vvijšly v naše žyttja. Možna robyty sproby їh zakonodavčogo reguljuvannja čy zaborony, ale ce vže javyšče, jake v najblyžčomu majbutńomu lyše progresuvatyme.Jakymy tempamy? Ce, jak na mene, zaležyť vid dvoh vzajemopov’jazanyh faktoriv:<ul><li>stabilizaciї kursiv,</li><li>možlyvostej šyrokogo zastosuvannja.</li></ul>Na śogodni my bačymo, ščo kursy osnovnyh kryptovaljut majuť vysoku volatyľnisť i možuť suttjevo zminjuvatysja naviť protjagom dnja. V takyh umovah kryptovaljuta ne može staty efektyvnym masovym zasobom platežu: ni biznes, ani spožyvač ne gotovi abo ne hočuť braty na sebe pokryttja ryzykiv kursovyh kolyvań.<img loading="lazy" class="size-full wp-image-33018 aligncenter" src="/wp-content/uploads/2018/04/bitcoin-cryptocurrency-GIF-downsized.gif" alt="" width="464" height="480">Napevno tomu śogodni v Kyjevi lyše kiľka restoraniv, de možna <a href="/2017/12/01/v-ukrayinskij-merezhi-restoraniv-ofitsijno-mozhna-rozrahuvatysya-kryptovalyutoyu/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">rozrahuvatysja kryptovaljutoju<img src="/wp-content/uploads/2017/12/Depositphotos_11140710_original-300x200.jpg" />Kryptovaljutoju za večerju možna rozrahuvatysja v ukraїnśkij mereži restoraniv</a>, a tyh, de pryjmajuť gotivku čy kartky — sotni. Zvidsy vyplyvaje i dija drugogo faktoru, možlyvosti zastosuvannja.<blockquote>Jakščo ja ne možu rozrahuvatysja kryptovaljutoju ta buty vpevnenyj v stabiľnosti її kursu, naviščo meni vona meni potribna? Ce vplyvaje na popyt, a popyt na kurs.</blockquote>Na možlyvisť šyrokogo zastosuvannja nakladajuť svij vidbytok sproby zakonodavčogo obmežennja. Očevydno, ščo legaľnyj biznes v kraїni, de kryptovaljuty poza zakonom, ne zmože pryjmaty їh jak zasib platežu. A ščo jak sproby bagaťoh kraїn vreguljuvaty obig kryptovaljut čy vzagali їh zaboronyty vyjavljaťsja dosyť vdalymy? Nevyključeno, ščo obig kryptovaljuty obmežyťsja neznačnoju grupoju učasnykiv, jaki dovirjajuť odyn odnomu, obminjujuťsja tovaramy i poslugamy ta ne planujuť konvertuvaty kryptovaljutu v lokaľni valjuty svoїh deržav.Do slova, ukraїnśkyj Nacbank sprobuvav jakoś proreaguvaty na kryptovaljuty 2017 roku — ale tak i ne vyznačyv, čy je vony zasobom obigu, platežu, cyfrovym aktyvom čy čymoś inšym. Raniše redakcija Na chasi <a href="/2018/03/26/regulyuvannya-kryptovalyut/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">pocikavylasja<img src="/wp-content/uploads/2018/03/andre-francois-557627-unsplash-300x200.jpg" />Čy varto reguljuvaty kryptovaljuty v Ukraїni?</a> dumkamy predstavnykiv rynku ta dotyčnyh sfer dijaľnosti ščodo neobhidnosti reguljuvannja kryptovaljut v Ukraїni.

Dumky ščodo kryptovaljut vže vyslovyly majže vsi, hto vzagali vmije pysaty čy govoryty. Dehto viddavav ostanni groši na їh kupivlju šče «zadeševo». Nelegkymy buly časy i dlja vlasnykiv kryptovaljut. Їh emocijnyj stan znahodyvsja v diapazoni vid mrij pro kupivlju villy v Monako i do pryjomu podvijnoї dozy zaspokijlyvogo. Prodovžujučy kryptolyhomanku, pomirkujemo pro majbutnje novitnih valjut

Ostanni kiľka misjaciv sposterigaju za ažiotažem navkolo kryptovaljut. Hotiv napysaty ščoś raniše, ale informacijnyj potik na cju temu buv nastiľky šalenym, ščo material prosto zagubyvsja b u ńomu. Teper prystrasti trišky vgamuvalysja, kursy osnovnyh kryptovaljut znyzylysja porivnjano z pikovymy kotyruvannjamy. Tož je možlyvisť spokijno proanalizuvaty perspektyvy ta nedoliky virtuaľnyh valjut v Ukraїni ta sviti.
<h4>Kryptovaljuty — ce «buľbaška» čy groši majbutńogo?</h4>
Dumky j ukraїnśkyh, i zakordonnyh ekspertiv stosovno majbutńogo virtuaľnyh valjut nadzvyčajno riznjaťsja. Odni, vžyvajučy termin «<a href="https://nachasi.com/2017/09/11/nobelivskyj-laureat-pro-bitcoin/" target="_blank" rel="noopener">myľna buľbaška»</a>, prorokujuť švydkyj krah kryptovaljut ta padinnja їhnih kursiv do minimaľnyh značeń. Inši ž govorjať pro te, ščo zrostannja prodovžyťsja, — i v perspektyvi kryptovaljuty povnistju vytisnjať fiatni groši.

<img class="size-full wp-image-33017 aligncenter" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/cryptocurrency-dogecoin-GIF-downsized.gif" alt="" width="480" height="269" />

Osoblyvo gostri dyskusiї točaťsja navkolo perspektyvy vykorystannja kryptovaljut, dociľnosti investuvannja v nyh ta sprob zakonodavčogo reguljuvannja їhńogo obigu. Hočeťsja dodaty i svoї «5 kopijok», — tym pače, jakščo moї prognozy ne spravdjaťsja, to v kompaniї bagaťoh šanovanyh ekspertiv, jaki vže daly svoї ocinky, ne soromno j pomylytysja.
<h4>Čy dociľne zakonodavče reguljuvannja pytań obigu kryptovaljut?</h4>
Stavlennja do ćogo pytannja v riznyh kraїnah svitu suttjevo vidriznjajeťsja. Odni dozvoljajuť obig ta <a href="https://nachasi.com/2018/02/04/mining-hardware-faq/" target="_blank" rel="noopener">majning kryptovaljut</a>, inši — zaboronjajuť na zakonodavčomu rivni, treti – poky ščo ne vyznačylyś i sposterigajuť za podaľšym rozvytkom podij. Ukraїna ne zalyšajeťsja ostoroń cyh procesiv. Parlamentari planujuť vreguljuvaty pytannja vidpovidnym zakonom.

Narazi u Verhovnij Radi Ukraїny zarejestrovano vže <a href="https://nachasi.com/2018/03/28/kolodyuk-uvca-pro-blockchain-business/" target="_blank" rel="noopener">try takyh zakonoproekty</a>. Osobysto dlja mene vidpoviď na pytannja dociľnosti ta možlyvosti zakonodavčogo reguljuvannja obigu kryptovaljut je dosyť očevydnoju. Jak možna reguljuvaty te, ščo je decentralizovanoju systemoju, jaka ne vyznaje deržavnyh kordoniv? I te, dovira do čogo formujeťsja za rahunok kryptografičnyh metodiv, a ne zakoniv, položeń čy instrukcij?

<img class="size-full wp-image-33022 aligncenter" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/cryptocurrency-GIF-downsized-1.gif" alt="" width="250" height="184" />

Zrostannja populjarnosti kryptovaljut jakraz i obumovlene tym, ščo vony nadajuť možlyvisť zdijsnyty abo pryjnjaty transkordonni plateži ne vidhodjačy vid noutbuka (pry ćomu unyknuty opodatkuvannja i zberegty anonimnisť). Hoča anonimnisť naviť u konteksti vykorystannja kryptovaljut je vidnosnym ponjattjam. Pry bažanni vse vyrahovujeťsja. Sprobujte oplatyty kryptovaljutoju detali dlja vygotovlennja vybuhovogo prystroju. Cilkom virogidno, ščo pislja ćogo vy matymete možlyvisť podilytysja svoїmy planamy na majbutnje v mylij besidi z predstavnykamy specslužb.
<blockquote>Na pytannja reguljuvannja obigu kryptovaljut varto pogljanuty z inšogo boku, ne z točky zoru dociľnosti. Buď-jaka deržava, zvyčajno, maje bažannja kontroljuvaty svoїh gromadjan, ne dopuskaty vyvedennja kapitalu, zbyraty podatky, zdijsnjuvaty finansovyj monitoryng. Kryptovaljuty ž stajuť ćomu zvyčnomu procesu serjoznoju pereponoju.</blockquote>
I v takij sytuaciї deržava pragnutyme stvoryty maksymaľno nekomfortni umovy dlja vlasnykiv kryptovaljut i dociľnisť bude pytannjam drugorjadnym. Poky ščo duže skladno žyty bez grošej u tradycijnomu ujavlenni (gotivka, bankivśki kartky), obmežujučyś vykorystannjam kryptovaljut. Produkty v magazyni, kvytky v trolejbusi i bagato čogo inšogo prodajuť lyše za gryvni. Ce i je «vuźkym miscem», de može buty zastosovano reguljuvannja.

Deržava može obmežyty ne obig kryptovaljut, a їhnje vyvedennja, oposeredkovano vplyvajučy na banky, platižni systemy ta inši instytuciї, jaki zadijani u procesi konvertaciї kryptovaljuty na nacionaľnu valjutu kraїny. Za takyh umov popyt na vykorystannja kryptovaljut minimizujeťsja, — i deržava dosjagaje vstanovlenyh cilej, ne reguljujučy vlasne obig kryptovaljuty v kraїni.
<h4>Čy može kryptovaljuta buty zasobom nakopyčennja ta zberigannja aktyviv?</h4>
Može, odnak stosovno ćogo tež točaťsja dyskusiї. Odni eksperty vidstojujuť dumku, ščo kryptovaljuta vid samogo počatku započatkovuvalaś jak zasib platežu. Inši vvažajuť, ščo vona je zasobom nakopyčennja. Vony naviť prorokujuť, ščo v perspektyvi kryptovaljuty možuť buty cyfrovoju aľternatyvoju zolotu. Pry ćomu obov’jazkovo varto vrahovuvaty vysoku ryzykovisť takoї formy nakopyčeń.

Očevydno, ščo napravljaty vsi svoї zaoščadžennja na investyciї v kryptovaljuty je ne nadto garnoju idejeju. Zvyčajno, v perspektyvi isnuje jmovirnisť otrymannja suttjevogo zarobitku, ale ryzyky ne otrymaty vzagali ničogo takož prysutni.

<img class="size-full wp-image-33019 aligncenter" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/cryptocurrency-GIF-downsized.gif" alt="" width="500" height="452" />
<blockquote>Jak na mene, optymaľne rišennja — dyversyfikacija investycij/zaoščadžeń. Kupivlja kryptovaljuty za viľni košty u sumi, jaku vy moraľno gotovi nazavždy vtratyty, i ce ne poznačyťsja na vašij osobystij finansovij stabiľnosti. Znovu ž taky, neobhidno vrahovuvaty možlyvi trudnošči, pov’jazani z vyvedennjam kryptovaljuty u majbutńomu.</blockquote>
<h4>Jaki zagalom perspektyvy kryptovaljutnogo rynku?</h4>
Novi tehnologiї strimko vhodjať v naše žyttja. U dejakyh vypadkah pislja kiľkoh rokiv z momentu їhńoї pojavy my vže ne možemo ujavyty bez nyh naš svit. Tak samo i kryptovaljuty — vony vže vvijšly v naše žyttja. Možna robyty sproby їh zakonodavčogo reguljuvannja čy zaborony, ale ce vže javyšče, jake v najblyžčomu majbutńomu lyše progresuvatyme.

Jakymy tempamy? Ce, jak na mene, zaležyť vid dvoh vzajemopov’jazanyh faktoriv:
<ul>
 	<li>stabilizaciї kursiv,</li>
 	<li>možlyvostej šyrokogo zastosuvannja.</li>
</ul>
Na śogodni my bačymo, ščo kursy osnovnyh kryptovaljut majuť vysoku volatyľnisť i možuť suttjevo zminjuvatysja naviť protjagom dnja. V takyh umovah kryptovaljuta ne može staty efektyvnym masovym zasobom platežu: ni biznes, ani spožyvač ne gotovi abo ne hočuť braty na sebe pokryttja ryzykiv kursovyh kolyvań.

<img class="size-full wp-image-33018 aligncenter" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/bitcoin-cryptocurrency-GIF-downsized.gif" alt="" width="464" height="480" />

Napevno tomu śogodni v Kyjevi lyše kiľka restoraniv, de možna <a href="https://nachasi.com/2017/12/01/v-ukrayinskij-merezhi-restoraniv-ofitsijno-mozhna-rozrahuvatysya-kryptovalyutoyu/" target="_blank" rel="noopener">rozrahuvatysja kryptovaljutoju</a>, a tyh, de pryjmajuť gotivku čy kartky — sotni. Zvidsy vyplyvaje i dija drugogo faktoru, možlyvosti zastosuvannja.
<blockquote>Jakščo ja ne možu rozrahuvatysja kryptovaljutoju ta buty vpevnenyj v stabiľnosti її kursu, naviščo meni vona meni potribna? Ce vplyvaje na popyt, a popyt na kurs.</blockquote>
Na možlyvisť šyrokogo zastosuvannja nakladajuť svij vidbytok sproby zakonodavčogo obmežennja. Očevydno, ščo legaľnyj biznes v kraїni, de kryptovaljuty poza zakonom, ne zmože pryjmaty їh jak zasib platežu. A ščo jak sproby bagaťoh kraїn vreguljuvaty obig kryptovaljut čy vzagali їh zaboronyty vyjavljaťsja dosyť vdalymy? Nevyključeno, ščo obig kryptovaljuty obmežyťsja neznačnoju grupoju učasnykiv, jaki dovirjajuť odyn odnomu, obminjujuťsja tovaramy i poslugamy ta ne planujuť konvertuvaty kryptovaljutu v lokaľni valjuty svoїh deržav.

Do slova, ukraїnśkyj Nacbank sprobuvav jakoś proreaguvaty na kryptovaljuty 2017 roku — ale tak i ne vyznačyv, čy je vony zasobom obigu, platežu, cyfrovym aktyvom čy čymoś inšym. Raniše redakcija Na chasi <a href="https://nachasi.com/2018/03/26/regulyuvannya-kryptovalyut/" target="_blank" rel="noopener">pocikavylasja</a> dumkamy predstavnykiv rynku ta dotyčnyh sfer dijaľnosti ščodo neobhidnosti reguljuvannja kryptovaljut v Ukraїni.

Ostanni kiľka misjaciv sposterigaju za ažiotažem navkolo kryptovaljut. Hotiv napysaty ščoś raniše, ale informacijnyj potik na cju temu buv nastiľky šalenym, ščo material prosto zagubyvsja b u ńomu. Teper prystrasti trišky vgamuvalysja, kursy osnovnyh kryptovaljut znyzylysja porivnjano z pikovymy kotyruvannjamy. Tož je možlyvisť spokijno proanalizuvaty perspektyvy ta nedoliky virtuaľnyh valjut v Ukraїni ta sviti.<h4>Kryptovaljuty — ce «buľbaška» čy groši majbutńogo?</h4>Dumky j ukraїnśkyh, i zakordonnyh ekspertiv stosovno majbutńogo virtuaľnyh valjut nadzvyčajno riznjaťsja. Odni, vžyvajučy termin «<a href="/2017/09/11/nobelivskyj-laureat-pro-bitcoin/" target="_blank" rel="noopener">myľna buľbaška»</a>, prorokujuť švydkyj krah kryptovaljut ta padinnja їhnih kursiv do minimaľnyh značeń. Inši ž govorjať pro te, ščo zrostannja prodovžyťsja, — i v perspektyvi kryptovaljuty povnistju vytisnjať fiatni groši.<img loading="lazy" class="size-full wp-image-33017 aligncenter" src="/wp-content/uploads/2018/04/cryptocurrency-dogecoin-GIF-downsized.gif" alt="" width="480" height="269" />Osoblyvo gostri dyskusiї točaťsja navkolo perspektyvy vykorystannja kryptovaljut, dociľnosti investuvannja v nyh ta sprob zakonodavčogo reguljuvannja їhńogo obigu. Hočeťsja dodaty i svoї «5 kopijok», — tym pače, jakščo moї prognozy ne spravdjaťsja, to v kompaniї bagaťoh šanovanyh ekspertiv, jaki vže daly svoї ocinky, ne soromno j pomylytysja.<h4>Čy dociľne zakonodavče reguljuvannja pytań obigu kryptovaljut?</h4>Stavlennja do ćogo pytannja v riznyh kraїnah svitu suttjevo vidriznjajeťsja. Odni dozvoljajuť obig ta <a href="/2018/02/04/mining-hardware-faq/" target="_blank" rel="noopener">majning kryptovaljut</a>, inši — zaboronjajuť na zakonodavčomu rivni, treti – poky ščo ne vyznačylyś i sposterigajuť za podaľšym rozvytkom podij. Ukraїna ne zalyšajeťsja ostoroń cyh procesiv. Parlamentari planujuť vreguljuvaty pytannja vidpovidnym zakonom.Narazi u Verhovnij Radi Ukraїny zarejestrovano vže <a href="/2018/03/28/kolodyuk-uvca-pro-blockchain-business/" target="_blank" rel="noopener">try takyh zakonoproekty</a>. Osobysto dlja mene vidpoviď na pytannja dociľnosti ta možlyvosti zakonodavčogo reguljuvannja obigu kryptovaljut je dosyť očevydnoju. Jak možna reguljuvaty te, ščo je decentralizovanoju systemoju, jaka ne vyznaje deržavnyh kordoniv? I te, dovira do čogo formujeťsja za rahunok kryptografičnyh metodiv, a ne zakoniv, položeń čy instrukcij?<img loading="lazy" class="size-full wp-image-33022 aligncenter" src="/wp-content/uploads/2018/04/cryptocurrency-GIF-downsized-1.gif" alt="" width="250" height="184" />Zrostannja populjarnosti kryptovaljut jakraz i obumovlene tym, ščo vony nadajuť možlyvisť zdijsnyty abo pryjnjaty transkordonni plateži ne vidhodjačy vid noutbuka (pry ćomu unyknuty opodatkuvannja i zberegty anonimnisť). Hoča anonimnisť naviť u konteksti vykorystannja kryptovaljut je vidnosnym ponjattjam. Pry bažanni vse vyrahovujeťsja. Sprobujte oplatyty kryptovaljutoju detali dlja vygotovlennja vybuhovogo prystroju. Cilkom virogidno, ščo pislja ćogo vy matymete možlyvisť podilytysja svoїmy planamy na majbutnje v mylij besidi z predstavnykamy specslužb.<blockquote>Na pytannja reguljuvannja obigu kryptovaljut varto pogljanuty z inšogo boku, ne z točky zoru dociľnosti. Buď-jaka deržava, zvyčajno, maje bažannja kontroljuvaty svoїh gromadjan, ne dopuskaty vyvedennja kapitalu, zbyraty podatky, zdijsnjuvaty finansovyj monitoryng. Kryptovaljuty ž stajuť ćomu zvyčnomu procesu serjoznoju pereponoju.</blockquote>I v takij sytuaciї deržava pragnutyme stvoryty maksymaľno nekomfortni umovy dlja vlasnykiv kryptovaljut i dociľnisť bude pytannjam drugorjadnym. Poky ščo duže skladno žyty bez grošej u tradycijnomu ujavlenni (gotivka, bankivśki kartky), obmežujučyś vykorystannjam kryptovaljut. Produkty v magazyni, kvytky v trolejbusi i bagato čogo inšogo prodajuť lyše za gryvni. Ce i je «vuźkym miscem», de može buty zastosovano reguljuvannja.Deržava može obmežyty ne obig kryptovaljut, a їhnje vyvedennja, oposeredkovano vplyvajučy na banky, platižni systemy ta inši instytuciї, jaki zadijani u procesi konvertaciї kryptovaljuty na nacionaľnu valjutu kraїny. Za takyh umov popyt na vykorystannja kryptovaljut minimizujeťsja, — i deržava dosjagaje vstanovlenyh cilej, ne reguljujučy vlasne obig kryptovaljuty v kraїni.<h4>Čy može kryptovaljuta buty zasobom nakopyčennja ta zberigannja aktyviv?</h4>Može, odnak stosovno ćogo tež točaťsja dyskusiї. Odni eksperty vidstojujuť dumku, ščo kryptovaljuta vid samogo počatku započatkovuvalaś jak zasib platežu. Inši vvažajuť, ščo vona je zasobom nakopyčennja. Vony naviť prorokujuť, ščo v perspektyvi kryptovaljuty možuť buty cyfrovoju aľternatyvoju zolotu. Pry ćomu obov’jazkovo varto vrahovuvaty vysoku ryzykovisť takoї formy nakopyčeń.Očevydno, ščo napravljaty vsi svoї zaoščadžennja na investyciї v kryptovaljuty je ne nadto garnoju idejeju. Zvyčajno, v perspektyvi isnuje jmovirnisť otrymannja suttjevogo zarobitku, ale ryzyky ne otrymaty vzagali ničogo takož prysutni.<img loading="lazy" class="size-full wp-image-33019 aligncenter" src="/wp-content/uploads/2018/04/cryptocurrency-GIF-downsized.gif" alt="" width="500" height="452" /><blockquote>Jak na mene, optymaľne rišennja — dyversyfikacija investycij/zaoščadžeń. Kupivlja kryptovaljuty za viľni košty u sumi, jaku vy moraľno gotovi nazavždy vtratyty, i ce ne poznačyťsja na vašij osobystij finansovij stabiľnosti. Znovu ž taky, neobhidno vrahovuvaty možlyvi trudnošči, pov’jazani z vyvedennjam kryptovaljuty u majbutńomu.</blockquote><h4>Jaki zagalom perspektyvy kryptovaljutnogo rynku?</h4>Novi tehnologiї strimko vhodjať v naše žyttja. U dejakyh vypadkah pislja kiľkoh rokiv z momentu їhńoї pojavy my vže ne možemo ujavyty bez nyh naš svit. Tak samo i kryptovaljuty — vony vže vvijšly v naše žyttja. Možna robyty sproby їh zakonodavčogo reguljuvannja čy zaborony, ale ce vže javyšče, jake v najblyžčomu majbutńomu lyše progresuvatyme.Jakymy tempamy? Ce, jak na mene, zaležyť vid dvoh vzajemopov’jazanyh faktoriv:<ul><li>stabilizaciї kursiv,</li><li>možlyvostej šyrokogo zastosuvannja.</li></ul>Na śogodni my bačymo, ščo kursy osnovnyh kryptovaljut majuť vysoku volatyľnisť i možuť suttjevo zminjuvatysja naviť protjagom dnja. V takyh umovah kryptovaljuta ne može staty efektyvnym masovym zasobom platežu: ni biznes, ani spožyvač ne gotovi abo ne hočuť braty na sebe pokryttja ryzykiv kursovyh kolyvań.<img loading="lazy" class="size-full wp-image-33018 aligncenter" src="/wp-content/uploads/2018/04/bitcoin-cryptocurrency-GIF-downsized.gif" alt="" width="464" height="480" />Napevno tomu śogodni v Kyjevi lyše kiľka restoraniv, de možna <a href="/2017/12/01/v-ukrayinskij-merezhi-restoraniv-ofitsijno-mozhna-rozrahuvatysya-kryptovalyutoyu/" target="_blank" rel="noopener">rozrahuvatysja kryptovaljutoju</a>, a tyh, de pryjmajuť gotivku čy kartky — sotni. Zvidsy vyplyvaje i dija drugogo faktoru, možlyvosti zastosuvannja.<blockquote>Jakščo ja ne možu rozrahuvatysja kryptovaljutoju ta buty vpevnenyj v stabiľnosti її kursu, naviščo meni vona meni potribna? Ce vplyvaje na popyt, a popyt na kurs.</blockquote>Na možlyvisť šyrokogo zastosuvannja nakladajuť svij vidbytok sproby zakonodavčogo obmežennja. Očevydno, ščo legaľnyj biznes v kraїni, de kryptovaljuty poza zakonom, ne zmože pryjmaty їh jak zasib platežu. A ščo jak sproby bagaťoh kraїn vreguljuvaty obig kryptovaljut čy vzagali їh zaboronyty vyjavljaťsja dosyť vdalymy? Nevyključeno, ščo obig kryptovaljuty obmežyťsja neznačnoju grupoju učasnykiv, jaki dovirjajuť odyn odnomu, obminjujuťsja tovaramy i poslugamy ta ne planujuť konvertuvaty kryptovaljutu v lokaľni valjuty svoїh deržav.Do slova, ukraїnśkyj Nacbank sprobuvav jakoś proreaguvaty na kryptovaljuty 2017 roku — ale tak i ne vyznačyv, čy je vony zasobom obigu, platežu, cyfrovym aktyvom čy čymoś inšym. Raniše redakcija Na chasi <a href="/2018/03/26/regulyuvannya-kryptovalyut/" target="_blank" rel="noopener">pocikavylasja</a> dumkamy predstavnykiv rynku ta dotyčnyh sfer dijaľnosti ščodo neobhidnosti reguljuvannja kryptovaljut v Ukraїni.

Čy je perspektyvy u kryptovaljuty jak zasobu obigu čy platežu

Bukvaľno dnjamy my publikuvaly <a href="https://nachasi.com/2018/03/26/regulyuvannya-kryptovalyut/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">blic iz ekspertamy<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/andre-francois-557627-unsplash-300x200.jpg" />Čy varto reguljuvaty kryptovaljuty v Ukraїni?</a>, jakyh poprosyly ocinyty perspektyvy reguljuvannja rynku kryptovaljut. Dumky vyjavylysja riznymy — prote biľšisť opytanyh kažuť, ščo instrumenty reguljuvannja rynku poky ščo nedoskonali, a predstavnyky sylovyh struaktur ta deržavnyh instytucij v Ukraїni radše vbačajuť u kryptovaljutah zagrozu, aniž možlyvisť — a daremno.

Tym časom Andrij Kolodjuk, venčurnyj investor, Golova Nagljadovoї rady UVCA (Ukraїnśkoї Asociaciї venčurnogo ta pryvatnogo kapitalu) ta kerujučyj partner fondu <a href="https://www.facebook.com/aventurescapital/" target="_blank" rel="noopener">AVentures Capital</a>, nagološuje: potribno govoryty ne lyše pro kryptovaljuty. Slid rozgljadaty tehnologičnyj biznes na osnovi blockchain u šyršomu aspekti — i oś čomu.

[color_title title="Blockchain jak istoryčna možlyvisť dlja Ukraїny"]

– Jak ljudyna, jaka zajmajeťsja 20 rokiv investycijamy ta tehnologičnym biznesom, ja možu skazaty svidomo: v Ukraїni je istoryčna možlyvisť staty ne ob'jektom polityky ta ekonomiky, a spravžnim konkurentospromožnym sub'jektom. Biľše togo – naviť uvirvatysja v peršu desjatku kraїn svitu ta staty značymoju u sensi rozpodilennja kapitalu. Ja znaju, ščo ce može zvučaty, jak perebiľšennja, ale takyj šans dijsno vysokyj. Čomu? Bo za tyždeń do <a href="https://nachasi.com/2018/01/29/civic-tech-ukrayinskyj-poglyad/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">Davosśkogo forumu<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/01/AndrewChahoyan_Alis-eDeTonnac_DenisGursky-300x200.jpg" />Civic tech — ukraїnśkyj pogljad u Davosi</a>, de my organizovuvaly peršyj v istoriї <a href="https://nachasi.com/2018/01/24/ukrayinskyj-dim-u-davosi/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">Ukraїnśkyj Dim<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/01/dan-schiumarini-427777-300x200.jpg" />Ukraїnśkyj Dim u Davosi transljuvatyme Forum u Facebook</a>, amerykanśkyj bank Citibank zrobyv doslidžennja, jake postavylo Ukraїnu v peršu p’jatirku ščodo obsjagu torgivli bitkoїna. Ce – okremyj vyd biznesu.

Sogodni blyźko 20 kraїn svitu borjuťsja za te, ščob cej biznes vidbuvavsja same v їhnij jurysdykciї. Dlja togo, ščob kryptobiznes aktyvno vidbuvavsja, deržavni dijači zalučajuť investoriv ta najkraščyh specialistiv z uśogo svitu, aby ti pryїždžaly v їhnju kraїnu. V tomu čysli — robljať jurydyčno možlyvym <a href="https://nachasi.com/2018/01/09/rynok-ico-rezultaty-2017/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">provedennja ISO<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/01/g-crescoli-364214-300x200.jpg" />Rynok ICO  — rezuľtaty 2017-go ta očikuvannja vid 2018 roku</a>.

<img class="aligncenter size-full wp-image-32533" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor.jpg" alt="Točka zoru: Andrij Kolodjuk, UVCA — pro blockchain jak biznes-osnovu dlja Ukraїny" width="1600" height="1068">

[blockquote_with_author content="Za ostanni dekiľka misjaciv Bilorusija, Švejcarija ta Gibraltar pryjnjaly zakonodavstvo, jake stymuljuje vedennja ćogo biznesu same v cyh kraїnah. Ta ce šče ne kineć: do stvorennja konkurentnyh umov gotujeťsja Latvija, Estonija, Syngapur ta Japonija. A v Kytaї zaraz majnjať kryptovaljutu majže vsi deržavni komp’jutery."]

[color_title title="Ne prosto «povernuty biznes iz ofšoriv», a «staty ofšorom» (u pozytyvnomu sensi)"]

[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/27072353_1676351042403021_8733088942257614306_n.jpg" bold="Prezydent Ukraїny v Ukraїnśkomu Domi u Davosi, 2018" align="right"]

Cej biznes vže funkcionuje v Ukraїni, ale jurydyčno vidbuvajeťsja za її mežamy, govoryť Andrij Kolodjuk. Za jogo slovamy, ukraїnśkyj biznes vže 25 rokiv robyťsja za її mežamy v ofšorah. Prote na dumku Golovy Nagljadovoї rady <a href="https://nachasi.com/2017/12/20/olga-afanasyeva-uvca/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">UVCA<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/12/19225820_1919572401594831_4634202858849571107_n-300x200.jpg" />Oľga Afanaśjeva, UVCA: «Zapal inozemnyh investoriv ne vščuhaje»</a>, varto dyvytysja na ce ne jak problemu, a peretvoryty na možlyvisť. Vin perekonanyj: Ukraїna maje jurydyčno staty tym «ofšorom», do jakogo pryhodytyme biznes. Takym čynom do Ukraїny zahodytymuť tak zvani secondary taxes: ljudy, ščo pryїždžatymuť, investuvatymuť v infrastrukturu ta kupljatymuť kvartyry, z čogo deržava zarobyť biľše, niž vona gipotetyčno može vtratyty, jakščo dasť možlyvosti dlja kryptospiľnoty. Dali — prjama mova:

[blockquote_with_author content="— Same tomu u ljutomu 2018-ogo ja publično inicijuvav stvorennja vidkrytoї robočoї grupy — UA Blockchain Policy Group. Do neї uvijšly ne lyše investory ta členy blokčejn-komitetu UVCA, a j vsi inši providni gravci kryptorynku. Zaraz my zajmajemosja stvorennjam memorandumu (Policy Paper). Jogo metoju je stvorennja zrozumilyh umov gry na kryptorynku dlja vsih jogo učasnykiv."]

Pislja togo, jak cej etap roboty bude zaveršeno, Kolodjuk tverdyť, ščo učasnyky robočoї grupy daduť vidpoviď na ti dvi zakonodavči iniciatyvy, jaki vže znahodjaťsja na rozgljadi v ukraїnśkomu parlamenti. Vony poperedńo ne buly obgovorenni z rynkom, tomu vony poky ščo ne pidtrymani nym, zauvažuje Andrij Kolodjuk:

«— My vvažajemo, ščo definiciї povynni buty i my hočemo, ščob take pravo vedennja ćogo biznesu bulo ne tiľky <a href="https://nachasi.com/2017/12/24/u-bilorusi-legalizuvaly-blockchain/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">na prykladi Bilorusi<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/12/johannes-plenio-377226-300x200.jpg" />U Bilorusi legalizuvaly blockchain</a>, de Lukašenko vypustyv dekret №8, jakyj daje pevni podatkovi stymuly i opysuje pravyla vedennja ćogo biznesu. Ta je problema: v Bilorusi vse ce vidbuvatymeťsja v ramkah odnogo tehnologičnogo parku. A my pragnemo, ščob analogičnyj dokument buv osnovoju dlja biznesu po vsij terytoriї Ukraїny. Pislja vyznačennja bazovyh rečej my damo vidpoviď na vsi inši zakonodavči iniciatyvy i stvorymo novi».

<img class="aligncenter size-full wp-image-32531" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584.jpg" alt="Točka zoru: Andrij Kolodjuk, UVCA — pro blockchain jak biznes-osnovu dlja Ukraїny" width="1600" height="1067">

[color_title title="Ščo maje zrobyty deržava — točka zoru eksperta"]

Za slovamy Kolodjuka, reguljuvannja rynku kryptovaljut zokrema ta blockchain-proektiv v cilomu maje vidbuvatysja na pryncypi neblokuvannja iniciatyv ta roboty samogo rynku: «My prosymo v deržavy: po-perše pidtrymaty dokument rozroblenyj rynkom ta spryjaty jogo vtilennju v častyni deržavnyh povnovažeń A golovne ne zavažaty samoorganizaciї rynku, pryjnjavšy toj fakt, ščo jedyna kraїna u sviti, jaka stvoryla pryvatnyj IT-sektor i venčurnyj biznes – ce Ukraїna. My – jedyna kraїna, jaka ne otrymala žodnoї kopijky vid deržavy na stvorennja cyh sektoriv. Vsi inši kraїny svitu, vključajučy Kremnijevu Dolynu, rozvyvajuťsja zavdjaky deržavnomu kapitalu».

Jak zauvažuje Andrij Kolodjuk, oskiľky v Ukraїni blockchain-industrija znahodyťsja na perehidnomu etapi, a rynok tiľky formujeťsja, golovna dopomoga, jaka može buty vid deržavy — zahystyty cej biznes. V tomu čysli, vid tysku z boku pravoohoronnyh organiv, — inakše cej biznes prosto «pereїde» do susidnih deržav, jaki vsi umovy vže stvoryly, nagaduje top-menedžer UVCA.
Na golovnomu foto: dyskusija v ramkah Ukraїnśkogo Domu v Davosi, 2018, za učasti Andrija Kolodjuka. Foto: GATE, UVCA

Bukvaľno dnjamy my publikuvaly <a href="/2018/03/26/regulyuvannya-kryptovalyut/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">blic iz ekspertamy<img src="/wp-content/uploads/2018/03/andre-francois-557627-unsplash-300x200.jpg" />Čy varto reguljuvaty kryptovaljuty v Ukraїni?</a>, jakyh poprosyly ocinyty perspektyvy reguljuvannja rynku kryptovaljut. Dumky vyjavylysja riznymy — prote biľšisť opytanyh kažuť, ščo instrumenty reguljuvannja rynku poky ščo nedoskonali, a predstavnyky sylovyh struaktur ta deržavnyh instytucij v Ukraїni radše vbačajuť u kryptovaljutah zagrozu, aniž možlyvisť — a daremno.Tym časom Andrij Kolodjuk, venčurnyj investor, Golova Nagljadovoї rady UVCA (Ukraїnśkoї Asociaciї venčurnogo ta pryvatnogo kapitalu) ta kerujučyj partner fondu <a href="https://www.facebook.com/aventurescapital/" target="_blank" rel="noopener">AVentures Capital</a>, nagološuje: potribno govoryty ne lyše pro kryptovaljuty. Slid rozgljadaty tehnologičnyj biznes na osnovi blockchain u šyršomu aspekti — i oś čomu.	<h3>					Blockchain jak istoryčna možlyvisť dlja Ukraїny			</h3>– Jak ljudyna, jaka zajmajeťsja 20 rokiv investycijamy ta tehnologičnym biznesom, ja možu skazaty svidomo: v Ukraїni je istoryčna možlyvisť staty ne ob&#8217;jektom polityky ta ekonomiky, a spravžnim konkurentospromožnym sub&#8217;jektom. Biľše togo – naviť uvirvatysja v peršu desjatku kraїn svitu ta staty značymoju u sensi rozpodilennja kapitalu. Ja znaju, ščo ce može zvučaty, jak perebiľšennja, ale takyj šans dijsno vysokyj. Čomu? Bo za tyždeń do <a href="/2018/01/29/civic-tech-ukrayinskyj-poglyad/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">Davosśkogo forumu<img src="/wp-content/uploads/2018/01/AndrewChahoyan_Alis-eDeTonnac_DenisGursky-300x200.jpg" />Civic tech — ukraїnśkyj pogljad u Davosi</a>, de my organizovuvaly peršyj v istoriї <a href="/2018/01/24/ukrayinskyj-dim-u-davosi/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">Ukraїnśkyj Dim<img src="/wp-content/uploads/2018/01/dan-schiumarini-427777-300x200.jpg" />Ukraїnśkyj Dim u Davosi transljuvatyme Forum u Facebook</a>, amerykanśkyj bank Citibank zrobyv doslidžennja, jake postavylo Ukraїnu v peršu p’jatirku ščodo obsjagu torgivli bitkoїna. Ce – okremyj vyd biznesu.Sogodni blyźko 20 kraїn svitu borjuťsja za te, ščob cej biznes vidbuvavsja same v їhnij jurysdykciї. Dlja togo, ščob kryptobiznes aktyvno vidbuvavsja, deržavni dijači zalučajuť investoriv ta najkraščyh specialistiv z uśogo svitu, aby ti pryїždžaly v їhnju kraїnu. V tomu čysli — robljať jurydyčno možlyvym <a href="/2018/01/09/rynok-ico-rezultaty-2017/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">provedennja ISO<img src="/wp-content/uploads/2018/01/g-crescoli-364214-300x200.jpg" />Rynok ICO  — rezuľtaty 2017-go ta očikuvannja vid 2018 roku</a>.<img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-32533" src="/wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor.jpg" alt="Točka zoru: Andrij Kolodjuk, UVCA — pro blockchain jak biznes-osnovu dlja Ukraїny" width="1600" height="1068" srcset="/wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor.jpg 1600w, /wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor-300x200.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor-768x513.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor-1024x684.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor-650x434.jpg 650w, /wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor-1109x740.jpg 1109w, /wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor-600x400.jpg 600w, /wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor-730x486.jpg 730w" sizes="(max-width: 1600px) 100vw, 1600px" />	<blockquote class="shortcode-blockquote">		Za ostanni dekiľka misjaciv Bilorusija, Švejcarija ta Gibraltar pryjnjaly zakonodavstvo, jake stymuljuje vedennja ćogo biznesu same v cyh kraїnah. Ta ce šče ne kineć: do stvorennja konkurentnyh umov gotujeťsja Latvija, Estonija, Syngapur ta Japonija. A v Kytaї zaraz majnjať kryptovaljutu majže vsi deržavni komp’jutery.			</blockquote>	<h3>					Ne prosto «povernuty biznes iz ofšoriv», a «staty ofšorom» (u pozytyvnomu sensi)			</h3>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignright animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2018/03/27072353_1676351042403021_8733088942257614306_n.jpg" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				Prezydent Ukraїny v Ukraїnśkomu Domi u Davosi, 2018 			</figcaption>			</figure>Cej biznes vže funkcionuje v Ukraїni, ale jurydyčno vidbuvajeťsja za її mežamy, govoryť Andrij Kolodjuk. Za jogo slovamy, ukraїnśkyj biznes vže 25 rokiv robyťsja za її mežamy v ofšorah. Prote na dumku Golovy Nagljadovoї rady <a href="/2017/12/20/olga-afanasyeva-uvca/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">UVCA<img src="/wp-content/uploads/2017/12/19225820_1919572401594831_4634202858849571107_n-300x200.jpg" />Oľga Afanaśjeva, UVCA: «Zapal inozemnyh investoriv ne vščuhaje»</a>, varto dyvytysja na ce ne jak problemu, a peretvoryty na možlyvisť. Vin perekonanyj: Ukraїna maje jurydyčno staty tym «ofšorom», do jakogo pryhodytyme biznes. Takym čynom do Ukraїny zahodytymuť tak zvani secondary taxes: ljudy, ščo pryїždžatymuť, investuvatymuť v infrastrukturu ta kupljatymuť kvartyry, z čogo deržava zarobyť biľše, niž vona gipotetyčno može vtratyty, jakščo dasť možlyvosti dlja kryptospiľnoty. Dali — prjama mova:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Same tomu u ljutomu 2018-ogo ja publično inicijuvav stvorennja vidkrytoї robočoї grupy — UA Blockchain Policy Group. Do neї uvijšly ne lyše investory ta členy blokčejn-komitetu UVCA, a j vsi inši providni gravci kryptorynku. Zaraz my zajmajemosja stvorennjam memorandumu (Policy Paper). Jogo metoju je stvorennja zrozumilyh umov gry na kryptorynku dlja vsih jogo učasnykiv.			</blockquote>Pislja togo, jak cej etap roboty bude zaveršeno, Kolodjuk tverdyť, ščo učasnyky robočoї grupy daduť vidpoviď na ti dvi zakonodavči iniciatyvy, jaki vže znahodjaťsja na rozgljadi v ukraїnśkomu parlamenti. Vony poperedńo ne buly obgovorenni z rynkom, tomu vony poky ščo ne pidtrymani nym, zauvažuje Andrij Kolodjuk:«— My vvažajemo, ščo definiciї povynni buty i my hočemo, ščob take pravo vedennja ćogo biznesu bulo ne tiľky <a href="/2017/12/24/u-bilorusi-legalizuvaly-blockchain/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">na prykladi Bilorusi<img src="/wp-content/uploads/2017/12/johannes-plenio-377226-300x200.jpg" />U Bilorusi legalizuvaly blockchain</a>, de Lukašenko vypustyv dekret №8, jakyj daje pevni podatkovi stymuly i opysuje pravyla vedennja ćogo biznesu. Ta je problema: v Bilorusi vse ce vidbuvatymeťsja v ramkah odnogo tehnologičnogo parku. A my pragnemo, ščob analogičnyj dokument buv osnovoju dlja biznesu po vsij terytoriї Ukraїny. Pislja vyznačennja bazovyh rečej my damo vidpoviď na vsi inši zakonodavči iniciatyvy i stvorymo novi».<img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-32531" src="/wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584.jpg" alt="Točka zoru: Andrij Kolodjuk, UVCA — pro blockchain jak biznes-osnovu dlja Ukraїny" width="1600" height="1067" srcset="/wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584.jpg 1600w, /wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584-300x200.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584-768x512.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584-1024x683.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584-650x433.jpg 650w, /wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584-1110x740.jpg 1110w, /wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584-600x400.jpg 600w, /wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584-730x486.jpg 730w" sizes="(max-width: 1600px) 100vw, 1600px" />	<h3>					Ščo maje zrobyty deržava — točka zoru eksperta			</h3>Za slovamy Kolodjuka, reguljuvannja rynku kryptovaljut zokrema ta blockchain-proektiv v cilomu maje vidbuvatysja na pryncypi neblokuvannja iniciatyv ta roboty samogo rynku: «My prosymo v deržavy: po-perše pidtrymaty dokument rozroblenyj rynkom ta spryjaty jogo vtilennju v častyni deržavnyh povnovažeń A golovne ne zavažaty samoorganizaciї rynku, pryjnjavšy toj fakt, ščo jedyna kraїna u sviti, jaka stvoryla pryvatnyj IT-sektor i venčurnyj biznes – ce Ukraїna. My – jedyna kraїna, jaka ne otrymala žodnoї kopijky vid deržavy na stvorennja cyh sektoriv. Vsi inši kraїny svitu, vključajučy Kremnijevu Dolynu, rozvyvajuťsja zavdjaky deržavnomu kapitalu».Jak zauvažuje Andrij Kolodjuk, oskiľky v Ukraїni blockchain-industrija znahodyťsja na perehidnomu etapi, a rynok tiľky formujeťsja, golovna dopomoga, jaka može buty vid deržavy — zahystyty cej biznes. V tomu čysli, vid tysku z boku pravoohoronnyh organiv, — inakše cej biznes prosto «pereїde» do susidnih deržav, jaki vsi umovy vže stvoryly, nagaduje top-menedžer UVCA.Na golovnomu foto: dyskusija v ramkah Ukraїnśkogo Domu v Davosi, 2018, za učasti Andrija Kolodjuka. Foto: GATE, UVCA

Blockchain najčastiše rozgljadajuť v konteksti kryptovaljut ta pov'jazanyh iz nymy operacij. Prote na dumku Andrija Kolodjuka, venčurnogo investora, Golovy Nagljadovoї rady UVCA (Ukraїnśkoї Asociaciї venčurnogo ta pryvatnogo kapitalu), potencial cijeї tehnologiї ta biznesu na її osnovi je nabagato biľšym, niž zvykly vvažaty v Ukraїni

Bukvaľno dnjamy my publikuvaly <a href="https://nachasi.com/2018/03/26/regulyuvannya-kryptovalyut/" target="_blank" rel="noopener">blic iz ekspertamy</a>, jakyh poprosyly ocinyty perspektyvy reguljuvannja rynku kryptovaljut. Dumky vyjavylysja riznymy — prote biľšisť opytanyh kažuť, ščo instrumenty reguljuvannja rynku poky ščo nedoskonali, a predstavnyky sylovyh struaktur ta deržavnyh instytucij v Ukraїni radše vbačajuť u kryptovaljutah zagrozu, aniž možlyvisť — a daremno.

Tym časom Andrij Kolodjuk, venčurnyj investor, Golova Nagljadovoї rady UVCA (Ukraїnśkoї Asociaciї venčurnogo ta pryvatnogo kapitalu) ta kerujučyj partner fondu <a href="https://www.facebook.com/aventurescapital/" target="_blank" rel="noopener">AVentures Capital</a>, nagološuje: potribno govoryty ne lyše pro kryptovaljuty. Slid rozgljadaty tehnologičnyj biznes na osnovi blockchain u šyršomu aspekti — i oś čomu.

[color_title title="Blockchain jak istoryčna možlyvisť dlja Ukraїny"]

– Jak ljudyna, jaka zajmajeťsja 20 rokiv investycijamy ta tehnologičnym biznesom, ja možu skazaty svidomo: v Ukraїni je istoryčna možlyvisť staty ne ob'jektom polityky ta ekonomiky, a spravžnim konkurentospromožnym sub'jektom. Biľše togo – naviť uvirvatysja v peršu desjatku kraїn svitu ta staty značymoju u sensi rozpodilennja kapitalu. Ja znaju, ščo ce može zvučaty, jak perebiľšennja, ale takyj šans dijsno vysokyj. Čomu? Bo za tyždeń do <a href="https://nachasi.com/2018/01/29/civic-tech-ukrayinskyj-poglyad/" target="_blank" rel="noopener">Davosśkogo forumu</a>, de my organizovuvaly peršyj v istoriї <a href="https://nachasi.com/2018/01/24/ukrayinskyj-dim-u-davosi/" target="_blank" rel="noopener">Ukraїnśkyj Dim</a>, amerykanśkyj bank Citibank zrobyv doslidžennja, jake postavylo Ukraїnu v peršu p’jatirku ščodo obsjagu torgivli bitkoїna. Ce – okremyj vyd biznesu.

Sogodni blyźko 20 kraїn svitu borjuťsja za te, ščob cej biznes vidbuvavsja same v їhnij jurysdykciї. Dlja togo, ščob kryptobiznes aktyvno vidbuvavsja, deržavni dijači zalučajuť investoriv ta najkraščyh specialistiv z uśogo svitu, aby ti pryїždžaly v їhnju kraїnu. V tomu čysli — robljať jurydyčno možlyvym <a href="https://nachasi.com/2018/01/09/rynok-ico-rezultaty-2017/" target="_blank" rel="noopener">provedennja ISO</a>.

<img class="aligncenter size-full wp-image-32533" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor.jpg" alt="Točka zoru: Andrij Kolodjuk, UVCA — pro blockchain jak biznes-osnovu dlja Ukraїny" width="1600" height="1068" />

[blockquote_with_author content="Za ostanni dekiľka misjaciv Bilorusija, Švejcarija ta Gibraltar pryjnjaly zakonodavstvo, jake stymuljuje vedennja ćogo biznesu same v cyh kraїnah. Ta ce šče ne kineć: do stvorennja konkurentnyh umov gotujeťsja Latvija, Estonija, Syngapur ta Japonija. A v Kytaї zaraz majnjať kryptovaljutu majže vsi deržavni komp’jutery."]

[color_title title="Ne prosto «povernuty biznes iz ofšoriv», a «staty ofšorom» (u pozytyvnomu sensi)"]

[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/27072353_1676351042403021_8733088942257614306_n.jpg" bold="Prezydent Ukraїny v Ukraїnśkomu Domi u Davosi, 2018" align="right"]

Cej biznes vže funkcionuje v Ukraїni, ale jurydyčno vidbuvajeťsja za її mežamy, govoryť Andrij Kolodjuk. Za jogo slovamy, ukraїnśkyj biznes vže 25 rokiv robyťsja za її mežamy v ofšorah. Prote na dumku Golovy Nagljadovoї rady <a href="https://nachasi.com/2017/12/20/olga-afanasyeva-uvca/" target="_blank" rel="noopener">UVCA</a>, varto dyvytysja na ce ne jak problemu, a peretvoryty na možlyvisť. Vin perekonanyj: Ukraїna maje jurydyčno staty tym «ofšorom», do jakogo pryhodytyme biznes. Takym čynom do Ukraїny zahodytymuť tak zvani secondary taxes: ljudy, ščo pryїždžatymuť, investuvatymuť v infrastrukturu ta kupljatymuť kvartyry, z čogo deržava zarobyť biľše, niž vona gipotetyčno može vtratyty, jakščo dasť možlyvosti dlja kryptospiľnoty. Dali — prjama mova:

[blockquote_with_author content="— Same tomu u ljutomu 2018-ogo ja publično inicijuvav stvorennja vidkrytoї robočoї grupy — UA Blockchain Policy Group. Do neї uvijšly ne lyše investory ta členy blokčejn-komitetu UVCA, a j vsi inši providni gravci kryptorynku. Zaraz my zajmajemosja stvorennjam memorandumu (Policy Paper). Jogo metoju je stvorennja zrozumilyh umov gry na kryptorynku dlja vsih jogo učasnykiv."]

Pislja togo, jak cej etap roboty bude zaveršeno, Kolodjuk tverdyť, ščo učasnyky robočoї grupy daduť vidpoviď na ti dvi zakonodavči iniciatyvy, jaki vže znahodjaťsja na rozgljadi v ukraїnśkomu parlamenti. Vony poperedńo ne buly obgovorenni z rynkom, tomu vony poky ščo ne pidtrymani nym, zauvažuje Andrij Kolodjuk:

«— My vvažajemo, ščo definiciї povynni buty i my hočemo, ščob take pravo vedennja ćogo biznesu bulo ne tiľky <a href="https://nachasi.com/2017/12/24/u-bilorusi-legalizuvaly-blockchain/" target="_blank" rel="noopener">na prykladi Bilorusi</a>, de Lukašenko vypustyv dekret №8, jakyj daje pevni podatkovi stymuly i opysuje pravyla vedennja ćogo biznesu. Ta je problema: v Bilorusi vse ce vidbuvatymeťsja v ramkah odnogo tehnologičnogo parku. A my pragnemo, ščob analogičnyj dokument buv osnovoju dlja biznesu po vsij terytoriї Ukraїny. Pislja vyznačennja bazovyh rečej my damo vidpoviď na vsi inši zakonodavči iniciatyvy i stvorymo novi».

<img class="aligncenter size-full wp-image-32531" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584.jpg" alt="Točka zoru: Andrij Kolodjuk, UVCA — pro blockchain jak biznes-osnovu dlja Ukraїny" width="1600" height="1067" />

[color_title title="Ščo maje zrobyty deržava — točka zoru eksperta"]

Za slovamy Kolodjuka, reguljuvannja rynku kryptovaljut zokrema ta blockchain-proektiv v cilomu maje vidbuvatysja na pryncypi neblokuvannja iniciatyv ta roboty samogo rynku: «My prosymo v deržavy: po-perše pidtrymaty dokument rozroblenyj rynkom ta spryjaty jogo vtilennju v častyni deržavnyh povnovažeń A golovne ne zavažaty samoorganizaciї rynku, pryjnjavšy toj fakt, ščo jedyna kraїna u sviti, jaka stvoryla pryvatnyj IT-sektor i venčurnyj biznes – ce Ukraїna. My – jedyna kraїna, jaka ne otrymala žodnoї kopijky vid deržavy na stvorennja cyh sektoriv. Vsi inši kraїny svitu, vključajučy Kremnijevu Dolynu, rozvyvajuťsja zavdjaky deržavnomu kapitalu».

Jak zauvažuje Andrij Kolodjuk, oskiľky v Ukraїni blockchain-industrija znahodyťsja na perehidnomu etapi, a rynok tiľky formujeťsja, golovna dopomoga, jaka može buty vid deržavy — zahystyty cej biznes. V tomu čysli, vid tysku z boku pravoohoronnyh organiv, — inakše cej biznes prosto «pereїde» do susidnih deržav, jaki vsi umovy vže stvoryly, nagaduje top-menedžer UVCA.
Na golovnomu foto: dyskusija v ramkah Ukraїnśkogo Domu v Davosi, 2018, za učasti Andrija Kolodjuka. Foto: GATE, UVCA

Bukvaľno dnjamy my publikuvaly <a href="/2018/03/26/regulyuvannya-kryptovalyut/" target="_blank" rel="noopener">blic iz ekspertamy</a>, jakyh poprosyly ocinyty perspektyvy reguljuvannja rynku kryptovaljut. Dumky vyjavylysja riznymy — prote biľšisť opytanyh kažuť, ščo instrumenty reguljuvannja rynku poky ščo nedoskonali, a predstavnyky sylovyh struaktur ta deržavnyh instytucij v Ukraїni radše vbačajuť u kryptovaljutah zagrozu, aniž možlyvisť — a daremno.Tym časom Andrij Kolodjuk, venčurnyj investor, Golova Nagljadovoї rady UVCA (Ukraїnśkoї Asociaciї venčurnogo ta pryvatnogo kapitalu) ta kerujučyj partner fondu <a href="https://www.facebook.com/aventurescapital/" target="_blank" rel="noopener">AVentures Capital</a>, nagološuje: potribno govoryty ne lyše pro kryptovaljuty. Slid rozgljadaty tehnologičnyj biznes na osnovi blockchain u šyršomu aspekti — i oś čomu.	<h3>					Blockchain jak istoryčna možlyvisť dlja Ukraїny			</h3>– Jak ljudyna, jaka zajmajeťsja 20 rokiv investycijamy ta tehnologičnym biznesom, ja možu skazaty svidomo: v Ukraїni je istoryčna možlyvisť staty ne ob&#8217;jektom polityky ta ekonomiky, a spravžnim konkurentospromožnym sub&#8217;jektom. Biľše togo – naviť uvirvatysja v peršu desjatku kraїn svitu ta staty značymoju u sensi rozpodilennja kapitalu. Ja znaju, ščo ce može zvučaty, jak perebiľšennja, ale takyj šans dijsno vysokyj. Čomu? Bo za tyždeń do <a href="/2018/01/29/civic-tech-ukrayinskyj-poglyad/" target="_blank" rel="noopener">Davosśkogo forumu</a>, de my organizovuvaly peršyj v istoriї <a href="/2018/01/24/ukrayinskyj-dim-u-davosi/" target="_blank" rel="noopener">Ukraїnśkyj Dim</a>, amerykanśkyj bank Citibank zrobyv doslidžennja, jake postavylo Ukraїnu v peršu p’jatirku ščodo obsjagu torgivli bitkoїna. Ce – okremyj vyd biznesu.Sogodni blyźko 20 kraїn svitu borjuťsja za te, ščob cej biznes vidbuvavsja same v їhnij jurysdykciї. Dlja togo, ščob kryptobiznes aktyvno vidbuvavsja, deržavni dijači zalučajuť investoriv ta najkraščyh specialistiv z uśogo svitu, aby ti pryїždžaly v їhnju kraїnu. V tomu čysli — robljať jurydyčno možlyvym <a href="/2018/01/09/rynok-ico-rezultaty-2017/" target="_blank" rel="noopener">provedennja ISO</a>.<img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-32533" src="/wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor.jpg" alt="Točka zoru: Andrij Kolodjuk, UVCA — pro blockchain jak biznes-osnovu dlja Ukraїny" width="1600" height="1068" srcset="/wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor.jpg 1600w, /wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor-300x200.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor-768x513.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor-1024x684.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor-650x434.jpg 650w, /wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor-1109x740.jpg 1109w, /wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor-600x400.jpg 600w, /wp-content/uploads/2018/03/u11330_cor-730x486.jpg 730w" sizes="(max-width: 1600px) 100vw, 1600px" />	<blockquote class="shortcode-blockquote">		Za ostanni dekiľka misjaciv Bilorusija, Švejcarija ta Gibraltar pryjnjaly zakonodavstvo, jake stymuljuje vedennja ćogo biznesu same v cyh kraїnah. Ta ce šče ne kineć: do stvorennja konkurentnyh umov gotujeťsja Latvija, Estonija, Syngapur ta Japonija. A v Kytaї zaraz majnjať kryptovaljutu majže vsi deržavni komp’jutery.			</blockquote>	<h3>					Ne prosto «povernuty biznes iz ofšoriv», a «staty ofšorom» (u pozytyvnomu sensi)			</h3>	<figure class="wp-caption cut-in-img alignright animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2018/03/27072353_1676351042403021_8733088942257614306_n.jpg" alt="">					<figcaption class="wp-caption-text">				Prezydent Ukraїny v Ukraїnśkomu Domi u Davosi, 2018 			</figcaption>			</figure>Cej biznes vže funkcionuje v Ukraїni, ale jurydyčno vidbuvajeťsja za її mežamy, govoryť Andrij Kolodjuk. Za jogo slovamy, ukraїnśkyj biznes vže 25 rokiv robyťsja za її mežamy v ofšorah. Prote na dumku Golovy Nagljadovoї rady <a href="/2017/12/20/olga-afanasyeva-uvca/" target="_blank" rel="noopener">UVCA</a>, varto dyvytysja na ce ne jak problemu, a peretvoryty na možlyvisť. Vin perekonanyj: Ukraїna maje jurydyčno staty tym «ofšorom», do jakogo pryhodytyme biznes. Takym čynom do Ukraїny zahodytymuť tak zvani secondary taxes: ljudy, ščo pryїždžatymuť, investuvatymuť v infrastrukturu ta kupljatymuť kvartyry, z čogo deržava zarobyť biľše, niž vona gipotetyčno može vtratyty, jakščo dasť možlyvosti dlja kryptospiľnoty. Dali — prjama mova:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Same tomu u ljutomu 2018-ogo ja publično inicijuvav stvorennja vidkrytoї robočoї grupy — UA Blockchain Policy Group. Do neї uvijšly ne lyše investory ta členy blokčejn-komitetu UVCA, a j vsi inši providni gravci kryptorynku. Zaraz my zajmajemosja stvorennjam memorandumu (Policy Paper). Jogo metoju je stvorennja zrozumilyh umov gry na kryptorynku dlja vsih jogo učasnykiv.			</blockquote>Pislja togo, jak cej etap roboty bude zaveršeno, Kolodjuk tverdyť, ščo učasnyky robočoї grupy daduť vidpoviď na ti dvi zakonodavči iniciatyvy, jaki vže znahodjaťsja na rozgljadi v ukraїnśkomu parlamenti. Vony poperedńo ne buly obgovorenni z rynkom, tomu vony poky ščo ne pidtrymani nym, zauvažuje Andrij Kolodjuk:«— My vvažajemo, ščo definiciї povynni buty i my hočemo, ščob take pravo vedennja ćogo biznesu bulo ne tiľky <a href="/2017/12/24/u-bilorusi-legalizuvaly-blockchain/" target="_blank" rel="noopener">na prykladi Bilorusi</a>, de Lukašenko vypustyv dekret №8, jakyj daje pevni podatkovi stymuly i opysuje pravyla vedennja ćogo biznesu. Ta je problema: v Bilorusi vse ce vidbuvatymeťsja v ramkah odnogo tehnologičnogo parku. A my pragnemo, ščob analogičnyj dokument buv osnovoju dlja biznesu po vsij terytoriї Ukraїny. Pislja vyznačennja bazovyh rečej my damo vidpoviď na vsi inši zakonodavči iniciatyvy i stvorymo novi».<img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-32531" src="/wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584.jpg" alt="Točka zoru: Andrij Kolodjuk, UVCA — pro blockchain jak biznes-osnovu dlja Ukraїny" width="1600" height="1067" srcset="/wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584.jpg 1600w, /wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584-300x200.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584-768x512.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584-1024x683.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584-650x433.jpg 650w, /wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584-1110x740.jpg 1110w, /wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584-600x400.jpg 600w, /wp-content/uploads/2018/03/GATE_GV-00584-730x486.jpg 730w" sizes="(max-width: 1600px) 100vw, 1600px" />	<h3>					Ščo maje zrobyty deržava — točka zoru eksperta			</h3>Za slovamy Kolodjuka, reguljuvannja rynku kryptovaljut zokrema ta blockchain-proektiv v cilomu maje vidbuvatysja na pryncypi neblokuvannja iniciatyv ta roboty samogo rynku: «My prosymo v deržavy: po-perše pidtrymaty dokument rozroblenyj rynkom ta spryjaty jogo vtilennju v častyni deržavnyh povnovažeń A golovne ne zavažaty samoorganizaciї rynku, pryjnjavšy toj fakt, ščo jedyna kraїna u sviti, jaka stvoryla pryvatnyj IT-sektor i venčurnyj biznes – ce Ukraїna. My – jedyna kraїna, jaka ne otrymala žodnoї kopijky vid deržavy na stvorennja cyh sektoriv. Vsi inši kraїny svitu, vključajučy Kremnijevu Dolynu, rozvyvajuťsja zavdjaky deržavnomu kapitalu».Jak zauvažuje Andrij Kolodjuk, oskiľky v Ukraїni blockchain-industrija znahodyťsja na perehidnomu etapi, a rynok tiľky formujeťsja, golovna dopomoga, jaka može buty vid deržavy — zahystyty cej biznes. V tomu čysli, vid tysku z boku pravoohoronnyh organiv, — inakše cej biznes prosto «pereїde» do susidnih deržav, jaki vsi umovy vže stvoryly, nagaduje top-menedžer UVCA.Na golovnomu foto: dyskusija v ramkah Ukraїnśkogo Domu v Davosi, 2018, za učasti Andrija Kolodjuka. Foto: GATE, UVCA

Točka zoru: Andrij Kolodjuk, UVCA — pro blockchain jak biznes-osnovu dlja Ukraїny

Do usih učasnykiv ćogo materialu my pryjšly iz prostym zapytannjam: «Čy varto reguljuvaty obig ta vykorystannja kryptovaljut v Ukraїni? I jakščo tak — to jak deržava može ce zrobyty?». Dumky vyjavylysja riznymy — prote biľšisť opytanyh kažuť, ščo instrumenty reguljuvannja rynku poky ščo nedoskonali, a predstavnyky sylovyh struaktur ta deržavnyh instytucij v Ukraїni radše vbačajuť u kryptovaljutah zagrozu, aniž možlyvisť — a daremno. Slovo našym ekspertam.

[color_title title="Oleksandr Rjabcev, Startup.In.UA, zasnovnyk proektu CryptoGuru.in.ua"]

V Ukraїni sklalasja dovoli neodnoznačna ta skladno prognozovana sytuacija, zauvažuje Oleksandr. U 2017 roci ukraїnśkyj urjad, z odnogo boku, namagavsja prodemonstruvaty svoju innovacijnisť i zapustyv odyn z peršyh blokčejn-aukcioniv <a href="https://nachasi.com/2017/11/09/komanda-openmarket/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">SETAM<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/11/21458579_1648470245186832_1175453572_o-300x200.jpg" />Komanda OpenMarket: «Zaraz my jdemo do elektronnoї decentralizaciї»</a> za pidtrymky kompaniї <a href="https://nachasi.com/2017/07/27/bitfury-revenue/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">BitFury<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/07/BitFury-Chip-Bitcoinist-300x200.jpg" />BitFury dosjagnula $93 mln vyručky</a>. Vodnočas naprykinci 2017 roku počastišaly zajavy z boku možnovladciv pro neobhidnisť žorstkogo reguljuvannja kryptovaljut i zaborony togo, ščo nemožlyvo zrobyty reguľovanym. Do togo ž sylovyky zrobyly dekiľka rejdiv, jakymy zavdavaly zbytky majneram — prykryvajučyś standartnymy zajavamy pro «boroťbu z terorystamy» ta «vidmyvannja koštiv», nagološuje Rjabcev.

[related_post id="30438"]

Pry ćomu Ukraїna vtračaje unikaľnyj šans staty centrom rozvytku kryptovaljut u Centraľnij ta Shidnij Jevropi, stvorjujučy zručni umovy, jak dlja majninğu, tak i dlja torgivli, dodaje ekspert: «Za metodologijeju Bloomberg ščodo tehničnyh umov dlja vydobutku kryptovaljut (zokrema, švydkisť internetu ta vartisť elektroenergiї) naša kraїna vpevneno vhodyť do p’jatirky lideriv. Prote golovnym faktorom ryzyku dlja kryptopidpryjemciv zalyšajeťsja nevyznačenisť na zakonodavčomu rivni dijaľnosti ta pryskiplyva uvaga z boku sylovyh struktur». Oleksandr Rjabcev pidkresljuje, ščo reguljuvannja u «ručnomu režymi» ničogo dobrogo ne prynese i takož zauvažuje:

[blockquote_with_author content="— Rozvytok innovacijnyh tehnologij v Ukraїni može vyvesty її z rozrjadu bidnyh kraїn treťogo svitu i dozvolyť posisty svoje misce sered rozvynenyh kraїn na Zemli. Prote dlja dosjagnennja cijeї mety neobhidne vykonannja dekiľkoh pov’jazanyh faktoriv. Sered nyh — vyznannja kryptovaljut nereguľovanym aktyvom; reaľne znyžennja podatkovogo navantažennja na riveń ne vyšče Syngapuru (0-20%); spryjannja rozvytku kuľtury tehnologičnogo pidpryjemnyctva."]

[color_title title="Stanislav Pod'jačev, kerujučyj partner Blockchain Lab"]

Za jogo slovamy, zaraz u Verhovnij Radi zarejestrovano 4 zakonoproekty vidnosno reguljuvannja rynku virtuaľnyh valjut. Stanislav zauvažuje: try z nyh lobistśki, napysani pid konkretni biznes-administratyvni grupy, jaki hočuť stvoryty dlja sebe zručni umovy dlja kontrolju za rynkom.

[related_post id="24141"]

Četvertyj proekt Pod'jačev nazyvaje mašynnym perekladom biloruśkogo dekretu №8, jakyj liberalizuje rynok dlja rezydentiv Parku Vysokyh Tehnologij u Bilorusi.

Za slovamy kerujučogo partnera Blockchain Lab, usi teksty zakonoproektiv ne vytrymujuť žodnoї krytyky, tomu vony buly negatyvno spryjnjati učasnykamy rynku. Vin kaže, ščo same tomu ne cikavo stvorjuvaty čergovyj zakonoproekt «pid sebe»:

[blockquote_with_author content="— Tomu my rozrobljajemo i planujemo zaproponuvaty suspiľstvu polityku (policy) vidnosno tehnologiї blokčejn. Ti, hto rozdiljaje pryncypy i dumky, ščo vykladeni v dokumenti — policy paper — zmožuť pidtrymaty publično čy v inšyj sposib, cej ruh. Narazi tekst dokumentu šče v procesi rozrobky, ale my možemo ozvučyty dejaki postulaty, jaki jmovirno uvijduť do tekstu."]

Sered osnovnyh skladovyh ćogo zakonoproektu Pod'jačev nazyvaje dekiľka zavdań. Po-perše, potribno daty vyznačennja 5 osnovnyh terminiv: blokčejn, token, virtuaľna valjuta, <a href="https://nachasi.com/2018/02/04/mining-hardware-faq/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">majninğ<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/02/Stojka_s_Ares256_data-tsentr-300x200.jpg" />Jak evoljucionuvalo obladnannja dlja majningu kryptovaljut</a>, <a href="https://nachasi.com/2017/10/30/smart-kontrakty-blckchn-interview/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">smart-kontrakt<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/10/DSC05466-300x200.jpg" />Sergij Bondarenko, Deloitte Ukraine — pro smart-kontrakty i blockchain v Ukraїni</a>.

[related_post id="4223"]

Po-druge, slid stvoryty rejestr virtuaľnyh aktyviv, v jakyj kožen gromadjanyn Ukraїny zmože vnosyty dani pro toj čy inšyj kryptoaktyv i jogo harakterystyky: centralizovana emisija čy ni, akyj algorytm vykorystovujeťsja dlja obrobky tranzakcij, jakym kryptografičnym algorytmom zahyščeno blokčejn toščo. Ministerstvo justyciї može protjagom misjacja skasuvaty vnesenyj zapys, jakščo kryptoaktyv maje javni oznaky finansovoї piramidy.

Tretja skladova — zakonodavčo zakripyty 5-ričnyj moratorij na dodatkove reguljuvannja, obmežennja čy stvorennja kontroljujučyh organiv abo nadannja dodatkovyh povnovažeń isnujučym.

I četverta pozycija po zakonoproektu ščodo reguljuvannja kryptovaljut — vstanovyty nuľovu stavku PDV na majninğ ta vsi operaciї iz kryptoaktyvamy.

[color_title title="Oleksandr Situho, Asociacija Zahystu Aktyviv"]

Reglamentacija pokladaje na deržavu vidpovidaľnisť za zabezpečennja prav svoїh gromadjan, ščo beruť učasť v oboroti kryptovaljut, vidpracjuvannja i pryjnjattja normatyvnoї bazy, navčannja pravoohoronciv, suddiv, stvorennja novyh reguljatoriv, vvažaje Oleksandr Situho. A na vse ce potribni ne tiľky bjudžetni košty, a j znannja i dosvid, jakyh śogodni u deržslužbovciv nemaje, dodaje vin.

Situho takož zauvažuje: ukraїnśka deržava perežyvaje transformacijnu kryzu, i vkraj bolisno spryjmaje buď-jaki sproby rozšyryty jogo vidpovidaľnisť v častyni zahystu svoїh gromadjan. Je argumenty i proty legalizaciї. Buď-jakyj biznes prypynjajeťsja tam, de počynajeťsja deržavne reguljuvannja, kaže ekspert:

[blockquote_with_author content="— Deržavne reguljuvannja značno poslabyť pryvablyvisť kryptovaljuty dlja zarobitku — ce v kraščomu vypadku. U giršomu — može vybuduvaty systemu, analogičnu kontrolju za obigom narkotykiv."]

Cej scenarij, za slovamy eksperta, spodobajeťsja korumpovanym pravoohoronnym organam, predstavnyky jakyh i śogodni «ne proty» vlaštuvaty nalit na majninğovu fermu. Zagalom, dodaje Situho, śogodni v Ukraїni je nyzka protyrič, jaki ne dozvoljať v najblyžčij perspektyvi legalizuvaty rynok kryptovaljut. Tomu, na jogo pogljad, ukraїnśkogo deržava bude zajmaty vyčikuvaľnu pozyciju do tyh pir, poky ne z'javyťsja ustalena praktyka abo poky zahidni partnery ne zajavljať vidpovidni vymogy.

[color_title title="Jaroslav Šakula, zasnovnyk i CEO proektu NAU.io"]

Vse, ščo stosujeťsja kryptovaljut i majningu, vže čudovo vidreguľovano isnujučym zakonodavstvom, vvažaje Jaroslav Šakula. Na jogo dumku, kryptovaljuty — ce zvyčajnyj cyfrovyj aktyv, vykorystannja jakogo cilkom vkladajeťsja u procesy, opysani Cyviľnym kodeksom Ukraїny. Opodatkuvannja kryptovaljuty Jaroslav nazyvaje nonsensom, oskiľky opodatkuvannju pidljagajuť dohody, jaki faktyčno z'javljajuťsja v moment obminu kryptovaljutnogo aktyvu na groši. Možlyvi zlovžyvannja pry ćomu identyčni tym, jaki zaraz je nezakonnymy i bez vykorystannja kryptovaljut. Šakula takož zauvažuje:

[blockquote_with_author content="— Dlja nynišńogo stanu ekonomiky Ukraїny, na mij pogljad, buď-jaki zaborony i dodatkovi reguljatorni bar'jery — očevydne zlo. Šče navesni 2017 roku bula čudova možlyvisť odnymy z peršyh na jevropejśkomu prostori realizuvaty prozoru ekosystemu dlja kryptovaljutnyh pidpryjemciv, trejderiv, ICO-proektiv. Ce — bagatomiľjardna industrija, jaka b z radistju splačuvala adekvatni podatky i zbory za možlyvisť vesty legaľnu reguľovanu dijaľnisť."]

<img class="aligncenter size-full wp-image-32149" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash.jpg" alt="Blic: Čy varto reguljuvaty kryptovaljuty v Ukraїni?" width="1600" height="1067">

[color_title title="Roman Kornyljuk, kandydat ekonomičnyh nauk, finansovyj analityk YouControl"]

Reguljuvannja rynku kryptovaljut vin nazyvaje novym vyklykom dlja reguljatoriv bagaťoh kraїn svitu, ščo vymagaje nasampered koordynaciї intelektuaľnyh zusyľ na bazi mižnarodnogo majdančyku z šyrokym predstavnyctvom, takyh jak Rada finansovoї stabiľnosti, Bazeľśkyj komitet čy Mižnarodnyj valjutnyj fond. Ekspert zauvažuje: lokaľni diї okremyh nacionaľnyh reguljatoriv u vidryvi vid spiľnoї globaľnoї polityky v cij sferi pryrečeni na nevdaču z ogljadu na samu pryrodu kryptovaljut, dlja jakyh kordony ne majuť žodnogo krytyčnogo značennja.

Razom z tym isnuje nyzka potencijnyh ryzykiv, pro jaki nagaduje Roman Kornyljuk:

<ul>
<li>
vysoki operacijni ryzyky rynku pryvatnyh cyfrovyh valjut, zokrema tehnologičnyh zboїv, šahrajstva, vidmyvannja brudnyh koštiv i finansuvannja teroryzmu možuť stanovyty zagrozu ekonomičnij bezpeci ta systemam opodatkuvannja nacionaľnyh ekonomik, osoblyvo malyh za potužnistju;</li>
 	<li>
vysoka volatyľnisť (strybky) kursu kryptovaljut do fiatnyh grošovyh odynyć naražaje učasnykiv na rynkovyj ryzyk, jakyj teoretyčno može pošyrytyś na tradycijni rynky finansovyh i tovarnyh aktyviv, v toj čas jak reguljatory nyni ne majuť žodnoї možlyvosti pidtrymaty likvidnisť kryptorynkiv, stavšy kredytorom ostanńoї instanciї.</li>
</ul>
[related_post id="27760"]

Sered osnovnyh krokiv ščodo reguljuvannja ne lyše v Ukraїni, ale j u sviti, Kornyljuk nazyvaje taki:
<ul>
<li>
Posylyty finansovyj monitoryng: skladnisť zastosuvannja na kryptorynkah pryncypiv finansovogo monitoryngu, zokrema KYC («znaj svogo klijenta») and AML («boroťba z vidmyvannjam koštiv») maje vidobražatyś u biľš posylenij uvazi organiv finmonitoryngu do bankiv i finansovyh poserednykiv, jaki staly aktyvnymy torgovcjamy kryptovaljutoju.</li>
 	<li>
Zmicnyty monetarnu polityku: oskiľky pryvatni cyfrovi groši gipotetyčno možuť poslabyty efektyvnisť monetarnyh reguljatoriv jak kredytoriv ostanńoї instanciї, varto zadumatyś abo nad spiľnymy mižnarodnymy sankcijamy vidnosno kryptovaljut, abo ž nad formuvannjam rezerviv v okremyh cyfrovyh valjutah, jakščo vony vse-taky nabuduť značnogo vplyvu;</li>
 	<li>
Posylyty finansovu stabiľnisť: rynok cyfrovyh pryvatnyh grošej perebuvaje poza mežamy bankivśkogo reguljuvannja, takym čynom jogo gravci ne zahyščeni vid procesiv pošyrennja paniky, vtraty likvidnosti i bankrutstv. Ce vymagaje novyh pidhodiv do nagljadu i reguljuvannja, napravlenyh na pidtrymku likvidnosti bankiv, depozyty i gotivka jakyh može staty džerelom popovnennja resursiv kryptorynkiv, naražajučy vkladnykiv na їhnij destabilizujučyj vplyv;</li>
 	<li>
Očolyty proces vykorystannja blokčejnu: centraľnym bankam varto slidkuvaty za dosvidom «Riksbanku» Šveciї z emisiї centralizovanyh elektronnyh grošej (e-krona), jaki možuť zarady zručnosti korystuvannja vykorystovuvaty elementy tehnologiї blokčejn, vtim ne je decentralizovanymy pid čas vypusku i pozbavleni ryzykiv pryvatnyh grošej.</li>
</ul>
[color_title title="Oleg Dolynnyj, providnyj juryst «Konstanta JurGrup»"]

Juryst zauvažuje, ščo Ukraїna zajmaje odne iz providnyh misć sered kraїn, de majning nabuv najbiľšyh masštabiv.

Perša reakcija  u biľšosti koleg, z jakymy obgovorjuvav kryptovaljutu, bula asociacija iz piramidoju MMM Sergija Mavrodi, kaže Oleg Dolynnyj. Vin zauvažuje, ščo reakcija vlady na obig kryptovaljuty v Ukraїni takož neodnoznačna. Nacbank vyrišyv ne pospišaty iz pravovym statusom bitkoїna, motyvujučy ce tym, ščo u sviti tež jedynogo pidhodu poky nemaje:

[blockquote_with_author content="— U travni 2017 roku ja brav učasť u vseukraїnśkomu kruglomu stoli, de jurysty, ekonomisty ta predstavnyky IT obgovorjuvaly pravovyj status bitkoїna. Dijšly do togo, ščo pravove pole načebto je, ščob vyznaty kryptovaljutu finansovym aktyvom, ale prjamoї vkazivky deržavy, jakyj zakon dlja ćogo zastosovuvaty — nemaje. Jak nemaje roz’jasneń vid fiskaľnyh organiv. Tomu nastupnyj krok — za deržavoju."]

[color_title title="Oksana Prodan, narodna deputatka, golova Vseukraїnśkogo ob’jednannja malogo ta seredńogo biznesu «Fortecja»"]

Vona vpevnena, ščo kryptovaljuty v majbutńomu buduť rozvyvatyś ta šyroko vykorystovuvatyś. Prykladom ćomu je j neščodavnij prodaž v Kyjevi za odnu z kryptovaljut kvartyry. Pani deputatka dodaje: «Pytannjam uśogo svitu je neobhidnisť i forma reguljuvannja kryptovaljut z metoju minimizaciї їhńogo vykorystannja v kryminaľnomu sviti, dlja legalizaciї operacij z kryptovaljutamy».

[related_post id="14253"]

Jak zauvažuje Oksana Prodan, očiľnycja MVF Kristin Lagard bačyť u kryptovaljutah potencial, odnak zaklykaje vidpovisty na ryzyky, pov’jazani z možlyvistju їh vykorystannja dlja vidmyvannja grošej, finansuvannja teroryzmu i t.d. Japonija proponuje kraїnam G20 posylyty zahody dlja poperedžennja vidmyvannja grošej za dopomogoju kryptovaljut. Google iz červnja 2018 roku zaboronjaje rozmiščennja reklamy kryptovaljut. Jak bačymo, jedynoї vidpovidi ščodo reguljuvannja nemaje.

U cij sytuaciї Ukraїna ne zmože ignoruvaty čy j zaboronjaty kryptovaljuty, bo ce prosto nereaľno, kaže Prodan i dodaje: potribno vyrišyty pytannja pro opodatkuvannja operacij z kryptovaljutamy, pryjnjaty rišennja pro їhnij majninğ, obmin na inši valjuty, robotu birž. Takož vona nagološuje:

[blockquote_with_author content="— Važlyvo ne zabuvaty j pro te, ščo kryptovaljuty je tiľky častynoju blokčejniv, jaki my povynni zaprovadžuvaty v oblik deržavnyh baz danyh z metoju zahystu prava vlasnosti ta їhńoї prozorosti."]

Do usih učasnykiv ćogo materialu my pryjšly iz prostym zapytannjam: «Čy varto reguljuvaty obig ta vykorystannja kryptovaljut v Ukraїni? I jakščo tak — to jak deržava može ce zrobyty?». Dumky vyjavylysja riznymy — prote biľšisť opytanyh kažuť, ščo instrumenty reguljuvannja rynku poky ščo nedoskonali, a predstavnyky sylovyh struaktur ta deržavnyh instytucij v Ukraїni radše vbačajuť u kryptovaljutah zagrozu, aniž možlyvisť — a daremno. Slovo našym ekspertam.	<h3>					Oleksandr Rjabcev, Startup.In.UA, zasnovnyk proektu CryptoGuru.in.ua			</h3>V Ukraїni sklalasja dovoli neodnoznačna ta skladno prognozovana sytuacija, zauvažuje Oleksandr. U 2017 roci ukraїnśkyj urjad, z odnogo boku, namagavsja prodemonstruvaty svoju innovacijnisť i zapustyv odyn z peršyh blokčejn-aukcioniv <a href="/2017/11/09/komanda-openmarket/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">SETAM<img src="/wp-content/uploads/2017/11/21458579_1648470245186832_1175453572_o-300x200.jpg" />Komanda OpenMarket: «Zaraz my jdemo do elektronnoї decentralizaciї»</a> za pidtrymky kompaniї <a href="/2017/07/27/bitfury-revenue/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">BitFury<img src="/wp-content/uploads/2017/07/BitFury-Chip-Bitcoinist-300x200.jpg" />BitFury dosjagnula $93 mln vyručky</a>. Vodnočas naprykinci 2017 roku počastišaly zajavy z boku možnovladciv pro neobhidnisť žorstkogo reguljuvannja kryptovaljut i zaborony togo, ščo nemožlyvo zrobyty reguľovanym. Do togo ž sylovyky zrobyly dekiľka rejdiv, jakymy zavdavaly zbytky majneram — prykryvajučyś standartnymy zajavamy pro «boroťbu z terorystamy» ta «vidmyvannja koštiv», nagološuje Rjabcev.	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/tech/2018/03/12/oleksandr-momot-remme/" class="link">Oleksandr Momot, REMME: «Naše zavdannja — unemožlyvyty kiberataky»</a>	</div>Pry ćomu Ukraїna vtračaje unikaľnyj šans staty centrom rozvytku kryptovaljut u Centraľnij ta Shidnij Jevropi, stvorjujučy zručni umovy, jak dlja majninğu, tak i dlja torgivli, dodaje ekspert: «Za metodologijeju Bloomberg ščodo tehničnyh umov dlja vydobutku kryptovaljut (zokrema, švydkisť internetu ta vartisť elektroenergiї) naša kraїna vpevneno vhodyť do p’jatirky lideriv. Prote golovnym faktorom ryzyku dlja kryptopidpryjemciv zalyšajeťsja nevyznačenisť na zakonodavčomu rivni dijaľnosti ta pryskiplyva uvaga z boku sylovyh struktur». Oleksandr Rjabcev pidkresljuje, ščo reguljuvannja u «ručnomu režymi» ničogo dobrogo ne prynese i takož zauvažuje:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Rozvytok innovacijnyh tehnologij v Ukraїni može vyvesty її z rozrjadu bidnyh kraїn treťogo svitu i dozvolyť posisty svoje misce sered rozvynenyh kraїn na Zemli. Prote dlja dosjagnennja cijeї mety neobhidne vykonannja dekiľkoh pov’jazanyh faktoriv. Sered nyh — vyznannja kryptovaljut nereguľovanym aktyvom; reaľne znyžennja podatkovogo navantažennja na riveń ne vyšče Syngapuru (0-20%); spryjannja rozvytku kuľtury tehnologičnogo pidpryjemnyctva.			</blockquote>	<h3>					Stanislav Pod'jačev, kerujučyj partner Blockchain Lab			</h3>Za jogo slovamy, zaraz u Verhovnij Radi zarejestrovano 4 zakonoproekty vidnosno reguljuvannja rynku virtuaľnyh valjut. Stanislav zauvažuje: try z nyh lobistśki, napysani pid konkretni biznes-administratyvni grupy, jaki hočuť stvoryty dlja sebe zručni umovy dlja kontrolju za rynkom.	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/news/2017/12/24/u-bilorusi-legalizuvaly-blockchain/" class="link">U Bilorusi legalizuvaly blockchain</a>	</div>Četvertyj proekt Pod&#8217;jačev nazyvaje mašynnym perekladom biloruśkogo dekretu №8, jakyj liberalizuje rynok dlja rezydentiv Parku Vysokyh Tehnologij u Bilorusi.Za slovamy kerujučogo partnera Blockchain Lab, usi teksty zakonoproektiv ne vytrymujuť žodnoї krytyky, tomu vony buly negatyvno spryjnjati učasnykamy rynku. Vin kaže, ščo same tomu ne cikavo stvorjuvaty čergovyj zakonoproekt «pid sebe»:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Tomu my rozrobljajemo i planujemo zaproponuvaty suspiľstvu polityku (policy) vidnosno tehnologiї blokčejn. Ti, hto rozdiljaje pryncypy i dumky, ščo vykladeni v dokumenti — policy paper — zmožuť pidtrymaty publično čy v inšyj sposib, cej ruh. Narazi tekst dokumentu šče v procesi rozrobky, ale my možemo ozvučyty dejaki postulaty, jaki jmovirno uvijduť do tekstu.			</blockquote>Sered osnovnyh skladovyh ćogo zakonoproektu Pod&#8217;jačev nazyvaje dekiľka zavdań. Po-perše, potribno daty vyznačennja 5 osnovnyh terminiv: blokčejn, token, virtuaľna valjuta, <a href="/2018/02/04/mining-hardware-faq/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">majninğ<img src="/wp-content/uploads/2018/02/Stojka_s_Ares256_data-tsentr-300x200.jpg" />Jak evoljucionuvalo obladnannja dlja majningu kryptovaljut</a>, <a href="/2017/10/30/smart-kontrakty-blckchn-interview/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">smart-kontrakt<img src="/wp-content/uploads/2017/10/DSC05466-300x200.jpg" />Sergij Bondarenko, Deloitte Ukraine — pro smart-kontrakty i blockchain v Ukraїni</a>.	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/tech/2017/06/02/blockchain-faq/" class="link">Ščo take blockchain i dlja čogo vin potriben</a>	</div>Po-druge, slid stvoryty rejestr virtuaľnyh aktyviv, v jakyj kožen gromadjanyn Ukraїny zmože vnosyty dani pro toj čy inšyj kryptoaktyv i jogo harakterystyky: centralizovana emisija čy ni, akyj algorytm vykorystovujeťsja dlja obrobky tranzakcij, jakym kryptografičnym algorytmom zahyščeno blokčejn toščo. Ministerstvo justyciї može protjagom misjacja skasuvaty vnesenyj zapys, jakščo kryptoaktyv maje javni oznaky finansovoї piramidy.Tretja skladova — zakonodavčo zakripyty 5-ričnyj moratorij na dodatkove reguljuvannja, obmežennja čy stvorennja kontroljujučyh organiv abo nadannja dodatkovyh povnovažeń isnujučym.I četverta pozycija po zakonoproektu ščodo reguljuvannja kryptovaljut — vstanovyty nuľovu stavku PDV na majninğ ta vsi operaciї iz kryptoaktyvamy.	<h3>					Oleksandr Situho, Asociacija Zahystu Aktyviv			</h3>Reglamentacija pokladaje na deržavu vidpovidaľnisť za zabezpečennja prav svoїh gromadjan, ščo beruť učasť v oboroti kryptovaljut, vidpracjuvannja i pryjnjattja normatyvnoї bazy, navčannja pravoohoronciv, suddiv, stvorennja novyh reguljatoriv, vvažaje Oleksandr Situho. A na vse ce potribni ne tiľky bjudžetni košty, a j znannja i dosvid, jakyh śogodni u deržslužbovciv nemaje, dodaje vin.Situho takož zauvažuje: ukraїnśka deržava perežyvaje transformacijnu kryzu, i vkraj bolisno spryjmaje buď-jaki sproby rozšyryty jogo vidpovidaľnisť v častyni zahystu svoїh gromadjan. Je argumenty i proty legalizaciї. Buď-jakyj biznes prypynjajeťsja tam, de počynajeťsja deržavne reguljuvannja, kaže ekspert:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Deržavne reguljuvannja značno poslabyť pryvablyvisť kryptovaljuty dlja zarobitku — ce v kraščomu vypadku. U giršomu — može vybuduvaty systemu, analogičnu kontrolju za obigom narkotykiv.			</blockquote>Cej scenarij, za slovamy eksperta, spodobajeťsja korumpovanym pravoohoronnym organam, predstavnyky jakyh i śogodni «ne proty» vlaštuvaty nalit na majninğovu fermu. Zagalom, dodaje Situho, śogodni v Ukraїni je nyzka protyrič, jaki ne dozvoljať v najblyžčij perspektyvi legalizuvaty rynok kryptovaljut. Tomu, na jogo pogljad, ukraїnśkogo deržava bude zajmaty vyčikuvaľnu pozyciju do tyh pir, poky ne z&#8217;javyťsja ustalena praktyka abo poky zahidni partnery ne zajavljať vidpovidni vymogy.	<h3>					Jaroslav Šakula, zasnovnyk i CEO proektu NAU.io			</h3>Vse, ščo stosujeťsja kryptovaljut i majningu, vže čudovo vidreguľovano isnujučym zakonodavstvom, vvažaje Jaroslav Šakula. Na jogo dumku, kryptovaljuty — ce zvyčajnyj cyfrovyj aktyv, vykorystannja jakogo cilkom vkladajeťsja u procesy, opysani Cyviľnym kodeksom Ukraїny. Opodatkuvannja kryptovaljuty Jaroslav nazyvaje nonsensom, oskiľky opodatkuvannju pidljagajuť dohody, jaki faktyčno z&#8217;javljajuťsja v moment obminu kryptovaljutnogo aktyvu na groši. Možlyvi zlovžyvannja pry ćomu identyčni tym, jaki zaraz je nezakonnymy i bez vykorystannja kryptovaljut. Šakula takož zauvažuje:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Dlja nynišńogo stanu ekonomiky Ukraїny, na mij pogljad, buď-jaki zaborony i dodatkovi reguljatorni bar'jery — očevydne zlo. Šče navesni 2017 roku bula čudova možlyvisť odnymy z peršyh na jevropejśkomu prostori realizuvaty prozoru ekosystemu dlja kryptovaljutnyh pidpryjemciv, trejderiv, ICO-proektiv. Ce — bagatomiľjardna industrija, jaka b z radistju splačuvala adekvatni podatky i zbory za možlyvisť vesty legaľnu reguľovanu dijaľnisť.			</blockquote><img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-32149" src="/wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash.jpg" alt="Blic: Čy varto reguljuvaty kryptovaljuty v Ukraїni?" width="1600" height="1067" srcset="/wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash.jpg 1600w, /wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash-300x200.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash-768x512.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash-1024x683.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash-650x433.jpg 650w, /wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash-1110x740.jpg 1110w, /wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash-600x400.jpg 600w, /wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash-730x486.jpg 730w" sizes="(max-width: 1600px) 100vw, 1600px" />	<h3>					Roman Kornyljuk, kandydat ekonomičnyh nauk, finansovyj analityk YouControl			</h3>Reguljuvannja rynku kryptovaljut vin nazyvaje novym vyklykom dlja reguljatoriv bagaťoh kraїn svitu, ščo vymagaje nasampered koordynaciї intelektuaľnyh zusyľ na bazi mižnarodnogo majdančyku z šyrokym predstavnyctvom, takyh jak Rada finansovoї stabiľnosti, Bazeľśkyj komitet čy Mižnarodnyj valjutnyj fond. Ekspert zauvažuje: lokaľni diї okremyh nacionaľnyh reguljatoriv u vidryvi vid spiľnoї globaľnoї polityky v cij sferi pryrečeni na nevdaču z ogljadu na samu pryrodu kryptovaljut, dlja jakyh kordony ne majuť žodnogo krytyčnogo značennja.Razom z tym isnuje nyzka potencijnyh ryzykiv, pro jaki nagaduje Roman Kornyljuk:<ul><li>vysoki operacijni ryzyky rynku pryvatnyh cyfrovyh valjut, zokrema tehnologičnyh zboїv, šahrajstva, vidmyvannja brudnyh koštiv i finansuvannja teroryzmu možuť stanovyty zagrozu ekonomičnij bezpeci ta systemam opodatkuvannja nacionaľnyh ekonomik, osoblyvo malyh za potužnistju;</li><li>vysoka volatyľnisť (strybky) kursu kryptovaljut do fiatnyh grošovyh odynyć naražaje učasnykiv na rynkovyj ryzyk, jakyj teoretyčno može pošyrytyś na tradycijni rynky finansovyh i tovarnyh aktyviv, v toj čas jak reguljatory nyni ne majuť žodnoї možlyvosti pidtrymaty likvidnisť kryptorynkiv, stavšy kredytorom ostanńoї instanciї.</li></ul>	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/news/2018/02/06/krasa-na-blokchejni/" class="link">Krasa na blokčejni — jak decentralizujuť b’juti-industriju</a>	</div>Sered osnovnyh krokiv ščodo reguljuvannja ne lyše v Ukraїni, ale j u sviti, Kornyljuk nazyvaje taki:<ul><li>Posylyty finansovyj monitoryng: skladnisť zastosuvannja na kryptorynkah pryncypiv finansovogo monitoryngu, zokrema KYC («znaj svogo klijenta») and AML («boroťba z vidmyvannjam koštiv») maje vidobražatyś u biľš posylenij uvazi organiv finmonitoryngu do bankiv i finansovyh poserednykiv, jaki staly aktyvnymy torgovcjamy kryptovaljutoju.</li><li>Zmicnyty monetarnu polityku: oskiľky pryvatni cyfrovi groši gipotetyčno možuť poslabyty efektyvnisť monetarnyh reguljatoriv jak kredytoriv ostanńoї instanciї, varto zadumatyś abo nad spiľnymy mižnarodnymy sankcijamy vidnosno kryptovaljut, abo ž nad formuvannjam rezerviv v okremyh cyfrovyh valjutah, jakščo vony vse-taky nabuduť značnogo vplyvu;</li><li>Posylyty finansovu stabiľnisť: rynok cyfrovyh pryvatnyh grošej perebuvaje poza mežamy bankivśkogo reguljuvannja, takym čynom jogo gravci ne zahyščeni vid procesiv pošyrennja paniky, vtraty likvidnosti i bankrutstv. Ce vymagaje novyh pidhodiv do nagljadu i reguljuvannja, napravlenyh na pidtrymku likvidnosti bankiv, depozyty i gotivka jakyh može staty džerelom popovnennja resursiv kryptorynkiv, naražajučy vkladnykiv na їhnij destabilizujučyj vplyv;</li><li>Očolyty proces vykorystannja blokčejnu: centraľnym bankam varto slidkuvaty za dosvidom «Riksbanku» Šveciї z emisiї centralizovanyh elektronnyh grošej (e-krona), jaki možuť zarady zručnosti korystuvannja vykorystovuvaty elementy tehnologiї blokčejn, vtim ne je decentralizovanymy pid čas vypusku i pozbavleni ryzykiv pryvatnyh grošej.</li></ul>	<h3>					Oleg Dolynnyj, providnyj juryst «Konstanta JurGrup»			</h3>Juryst zauvažuje, ščo Ukraїna zajmaje odne iz providnyh misć sered kraїn, de majning nabuv najbiľšyh masštabiv.Perša reakcija  u biľšosti koleg, z jakymy obgovorjuvav kryptovaljutu, bula asociacija iz piramidoju MMM Sergija Mavrodi, kaže Oleg Dolynnyj. Vin zauvažuje, ščo reakcija vlady na obig kryptovaljuty v Ukraїni takož neodnoznačna. Nacbank vyrišyv ne pospišaty iz pravovym statusom bitkoїna, motyvujučy ce tym, ščo u sviti tež jedynogo pidhodu poky nemaje:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— U travni 2017 roku ja brav učasť u vseukraїnśkomu kruglomu stoli, de jurysty, ekonomisty ta predstavnyky IT obgovorjuvaly pravovyj status bitkoїna. Dijšly do togo, ščo pravove pole načebto je, ščob vyznaty kryptovaljutu finansovym aktyvom, ale prjamoї vkazivky deržavy, jakyj zakon dlja ćogo zastosovuvaty — nemaje. Jak nemaje roz’jasneń vid fiskaľnyh organiv. Tomu nastupnyj krok — za deržavoju.			</blockquote>	<h3>					Oksana Prodan, narodna deputatka, golova Vseukraїnśkogo ob’jednannja malogo ta seredńogo biznesu «Fortecja»			</h3>Vona vpevnena, ščo kryptovaljuty v majbutńomu buduť rozvyvatyś ta šyroko vykorystovuvatyś. Prykladom ćomu je j neščodavnij prodaž v Kyjevi za odnu z kryptovaljut kvartyry. Pani deputatka dodaje: «Pytannjam uśogo svitu je neobhidnisť i forma reguljuvannja kryptovaljut z metoju minimizaciї їhńogo vykorystannja v kryminaľnomu sviti, dlja legalizaciї operacij z kryptovaljutamy».	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/news/2017/09/14/shema-pryjomu-kryptovalyutnyh-platezhiv/" class="link">Ukraїnśki jurysty proponujuť zakonnu shemu pryjomu kryptovaljut</a>	</div>Jak zauvažuje Oksana Prodan, očiľnycja MVF Kristin Lagard bačyť u kryptovaljutah potencial, odnak zaklykaje vidpovisty na ryzyky, pov’jazani z možlyvistju їh vykorystannja dlja vidmyvannja grošej, finansuvannja teroryzmu i t.d. Japonija proponuje kraїnam G20 posylyty zahody dlja poperedžennja vidmyvannja grošej za dopomogoju kryptovaljut. Google iz červnja 2018 roku zaboronjaje rozmiščennja reklamy kryptovaljut. Jak bačymo, jedynoї vidpovidi ščodo reguljuvannja nemaje.U cij sytuaciї Ukraїna ne zmože ignoruvaty čy j zaboronjaty kryptovaljuty, bo ce prosto nereaľno, kaže Prodan i dodaje: potribno vyrišyty pytannja pro opodatkuvannja operacij z kryptovaljutamy, pryjnjaty rišennja pro їhnij majninğ, obmin na inši valjuty, robotu birž. Takož vona nagološuje:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Važlyvo ne zabuvaty j pro te, ščo kryptovaljuty je tiľky častynoju blokčejniv, jaki my povynni zaprovadžuvaty v oblik deržavnyh baz danyh z metoju zahystu prava vlasnosti ta їhńoї prozorosti.			</blockquote>

Reguljuvannja kryptovaljut — zvučyť jak oksjumoron, adže vony majuť decentralizovanu pryrodu. Ukraїnśkyj Nacbank sprobuvav jakoś proreaguvaty na kryptovaljuty mynulogo roku — ale tak i ne vyznačyv, čy je vony zasobom obigu, platežu, cyfrovym aktyvom čy čymoś inšym. My vyrišyly zapytaty dumku predstavnykiv rynku ta dotyčnyh sfer dijaľnosti

Do usih učasnykiv ćogo materialu my pryjšly iz prostym zapytannjam: «Čy varto reguljuvaty obig ta vykorystannja kryptovaljut v Ukraїni? I jakščo tak — to jak deržava može ce zrobyty?». Dumky vyjavylysja riznymy — prote biľšisť opytanyh kažuť, ščo instrumenty reguljuvannja rynku poky ščo nedoskonali, a predstavnyky sylovyh struaktur ta deržavnyh instytucij v Ukraїni radše vbačajuť u kryptovaljutah zagrozu, aniž možlyvisť — a daremno. Slovo našym ekspertam.

[color_title title="Oleksandr Rjabcev, Startup.In.UA, zasnovnyk proektu CryptoGuru.in.ua"]

V Ukraїni sklalasja dovoli neodnoznačna ta skladno prognozovana sytuacija, zauvažuje Oleksandr. U 2017 roci ukraїnśkyj urjad, z odnogo boku, namagavsja prodemonstruvaty svoju innovacijnisť i zapustyv odyn z peršyh blokčejn-aukcioniv <a href="https://nachasi.com/2017/11/09/komanda-openmarket/" target="_blank" rel="noopener">SETAM</a> za pidtrymky kompaniї <a href="https://nachasi.com/2017/07/27/bitfury-revenue/" target="_blank" rel="noopener">BitFury</a>. Vodnočas naprykinci 2017 roku počastišaly zajavy z boku možnovladciv pro neobhidnisť žorstkogo reguljuvannja kryptovaljut i zaborony togo, ščo nemožlyvo zrobyty reguľovanym. Do togo ž sylovyky zrobyly dekiľka rejdiv, jakymy zavdavaly zbytky majneram — prykryvajučyś standartnymy zajavamy pro «boroťbu z terorystamy» ta «vidmyvannja koštiv», nagološuje Rjabcev.

[related_post id="30438"]

Pry ćomu Ukraїna vtračaje unikaľnyj šans staty centrom rozvytku kryptovaljut u Centraľnij ta Shidnij Jevropi, stvorjujučy zručni umovy, jak dlja majninğu, tak i dlja torgivli, dodaje ekspert: «Za metodologijeju Bloomberg ščodo tehničnyh umov dlja vydobutku kryptovaljut (zokrema, švydkisť internetu ta vartisť elektroenergiї) naša kraїna vpevneno vhodyť do p’jatirky lideriv. Prote golovnym faktorom ryzyku dlja kryptopidpryjemciv zalyšajeťsja nevyznačenisť na zakonodavčomu rivni dijaľnosti ta pryskiplyva uvaga z boku sylovyh struktur». Oleksandr Rjabcev pidkresljuje, ščo reguljuvannja u «ručnomu režymi» ničogo dobrogo ne prynese i takož zauvažuje:

[blockquote_with_author content="— Rozvytok innovacijnyh tehnologij v Ukraїni može vyvesty її z rozrjadu bidnyh kraїn treťogo svitu i dozvolyť posisty svoje misce sered rozvynenyh kraїn na Zemli. Prote dlja dosjagnennja cijeї mety neobhidne vykonannja dekiľkoh pov’jazanyh faktoriv. Sered nyh — vyznannja kryptovaljut nereguľovanym aktyvom; reaľne znyžennja podatkovogo navantažennja na riveń ne vyšče Syngapuru (0-20%); spryjannja rozvytku kuľtury tehnologičnogo pidpryjemnyctva."]

[color_title title="Stanislav Pod'jačev, kerujučyj partner Blockchain Lab"]

Za jogo slovamy, zaraz u Verhovnij Radi zarejestrovano 4 zakonoproekty vidnosno reguljuvannja rynku virtuaľnyh valjut. Stanislav zauvažuje: try z nyh lobistśki, napysani pid konkretni biznes-administratyvni grupy, jaki hočuť stvoryty dlja sebe zručni umovy dlja kontrolju za rynkom.

[related_post id="24141"]

Četvertyj proekt Pod'jačev nazyvaje mašynnym perekladom biloruśkogo dekretu №8, jakyj liberalizuje rynok dlja rezydentiv Parku Vysokyh Tehnologij u Bilorusi.

Za slovamy kerujučogo partnera Blockchain Lab, usi teksty zakonoproektiv ne vytrymujuť žodnoї krytyky, tomu vony buly negatyvno spryjnjati učasnykamy rynku. Vin kaže, ščo same tomu ne cikavo stvorjuvaty čergovyj zakonoproekt «pid sebe»:

[blockquote_with_author content="— Tomu my rozrobljajemo i planujemo zaproponuvaty suspiľstvu polityku (policy) vidnosno tehnologiї blokčejn. Ti, hto rozdiljaje pryncypy i dumky, ščo vykladeni v dokumenti — policy paper — zmožuť pidtrymaty publično čy v inšyj sposib, cej ruh. Narazi tekst dokumentu šče v procesi rozrobky, ale my možemo ozvučyty dejaki postulaty, jaki jmovirno uvijduť do tekstu."]

Sered osnovnyh skladovyh ćogo zakonoproektu Pod'jačev nazyvaje dekiľka zavdań. Po-perše, potribno daty vyznačennja 5 osnovnyh terminiv: blokčejn, token, virtuaľna valjuta, <a href="https://nachasi.com/2018/02/04/mining-hardware-faq/" target="_blank" rel="noopener">majninğ</a>, <a href="https://nachasi.com/2017/10/30/smart-kontrakty-blckchn-interview/" target="_blank" rel="noopener">smart-kontrakt</a>.

[related_post id="4223"]

Po-druge, slid stvoryty rejestr virtuaľnyh aktyviv, v jakyj kožen gromadjanyn Ukraїny zmože vnosyty dani pro toj čy inšyj kryptoaktyv i jogo harakterystyky: centralizovana emisija čy ni, akyj algorytm vykorystovujeťsja dlja obrobky tranzakcij, jakym kryptografičnym algorytmom zahyščeno blokčejn toščo. Ministerstvo justyciї može protjagom misjacja skasuvaty vnesenyj zapys, jakščo kryptoaktyv maje javni oznaky finansovoї piramidy.

Tretja skladova — zakonodavčo zakripyty 5-ričnyj moratorij na dodatkove reguljuvannja, obmežennja čy stvorennja kontroljujučyh organiv abo nadannja dodatkovyh povnovažeń isnujučym.

I četverta pozycija po zakonoproektu ščodo reguljuvannja kryptovaljut — vstanovyty nuľovu stavku PDV na majninğ ta vsi operaciї iz kryptoaktyvamy.

[color_title title="Oleksandr Situho, Asociacija Zahystu Aktyviv"]

Reglamentacija pokladaje na deržavu vidpovidaľnisť za zabezpečennja prav svoїh gromadjan, ščo beruť učasť v oboroti kryptovaljut, vidpracjuvannja i pryjnjattja normatyvnoї bazy, navčannja pravoohoronciv, suddiv, stvorennja novyh reguljatoriv, vvažaje Oleksandr Situho. A na vse ce potribni ne tiľky bjudžetni košty, a j znannja i dosvid, jakyh śogodni u deržslužbovciv nemaje, dodaje vin.

Situho takož zauvažuje: ukraїnśka deržava perežyvaje transformacijnu kryzu, i vkraj bolisno spryjmaje buď-jaki sproby rozšyryty jogo vidpovidaľnisť v častyni zahystu svoїh gromadjan. Je argumenty i proty legalizaciї. Buď-jakyj biznes prypynjajeťsja tam, de počynajeťsja deržavne reguljuvannja, kaže ekspert:

[blockquote_with_author content="— Deržavne reguljuvannja značno poslabyť pryvablyvisť kryptovaljuty dlja zarobitku — ce v kraščomu vypadku. U giršomu — može vybuduvaty systemu, analogičnu kontrolju za obigom narkotykiv."]

Cej scenarij, za slovamy eksperta, spodobajeťsja korumpovanym pravoohoronnym organam, predstavnyky jakyh i śogodni «ne proty» vlaštuvaty nalit na majninğovu fermu. Zagalom, dodaje Situho, śogodni v Ukraїni je nyzka protyrič, jaki ne dozvoljať v najblyžčij perspektyvi legalizuvaty rynok kryptovaljut. Tomu, na jogo pogljad, ukraїnśkogo deržava bude zajmaty vyčikuvaľnu pozyciju do tyh pir, poky ne z'javyťsja ustalena praktyka abo poky zahidni partnery ne zajavljať vidpovidni vymogy.

[color_title title="Jaroslav Šakula, zasnovnyk i CEO proektu NAU.io"]

Vse, ščo stosujeťsja kryptovaljut i majningu, vže čudovo vidreguľovano isnujučym zakonodavstvom, vvažaje Jaroslav Šakula. Na jogo dumku, kryptovaljuty — ce zvyčajnyj cyfrovyj aktyv, vykorystannja jakogo cilkom vkladajeťsja u procesy, opysani Cyviľnym kodeksom Ukraїny. Opodatkuvannja kryptovaljuty Jaroslav nazyvaje nonsensom, oskiľky opodatkuvannju pidljagajuť dohody, jaki faktyčno z'javljajuťsja v moment obminu kryptovaljutnogo aktyvu na groši. Možlyvi zlovžyvannja pry ćomu identyčni tym, jaki zaraz je nezakonnymy i bez vykorystannja kryptovaljut. Šakula takož zauvažuje:

[blockquote_with_author content="— Dlja nynišńogo stanu ekonomiky Ukraїny, na mij pogljad, buď-jaki zaborony i dodatkovi reguljatorni bar'jery — očevydne zlo. Šče navesni 2017 roku bula čudova možlyvisť odnymy z peršyh na jevropejśkomu prostori realizuvaty prozoru ekosystemu dlja kryptovaljutnyh pidpryjemciv, trejderiv, ICO-proektiv. Ce — bagatomiľjardna industrija, jaka b z radistju splačuvala adekvatni podatky i zbory za možlyvisť vesty legaľnu reguľovanu dijaľnisť."]

<img class="aligncenter size-full wp-image-32149" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash.jpg" alt="Blic: Čy varto reguljuvaty kryptovaljuty v Ukraїni?" width="1600" height="1067" />

[color_title title="Roman Kornyljuk, kandydat ekonomičnyh nauk, finansovyj analityk YouControl"]

Reguljuvannja rynku kryptovaljut vin nazyvaje novym vyklykom dlja reguljatoriv bagaťoh kraїn svitu, ščo vymagaje nasampered koordynaciї intelektuaľnyh zusyľ na bazi mižnarodnogo majdančyku z šyrokym predstavnyctvom, takyh jak Rada finansovoї stabiľnosti, Bazeľśkyj komitet čy Mižnarodnyj valjutnyj fond. Ekspert zauvažuje: lokaľni diї okremyh nacionaľnyh reguljatoriv u vidryvi vid spiľnoї globaľnoї polityky v cij sferi pryrečeni na nevdaču z ogljadu na samu pryrodu kryptovaljut, dlja jakyh kordony ne majuť žodnogo krytyčnogo značennja.

Razom z tym isnuje nyzka potencijnyh ryzykiv, pro jaki nagaduje Roman Kornyljuk:
<ul>
 	<li>vysoki operacijni ryzyky rynku pryvatnyh cyfrovyh valjut, zokrema tehnologičnyh zboїv, šahrajstva, vidmyvannja brudnyh koštiv i finansuvannja teroryzmu možuť stanovyty zagrozu ekonomičnij bezpeci ta systemam opodatkuvannja nacionaľnyh ekonomik, osoblyvo malyh za potužnistju;</li>
 	<li>vysoka volatyľnisť (strybky) kursu kryptovaljut do fiatnyh grošovyh odynyć naražaje učasnykiv na rynkovyj ryzyk, jakyj teoretyčno može pošyrytyś na tradycijni rynky finansovyh i tovarnyh aktyviv, v toj čas jak reguljatory nyni ne majuť žodnoї možlyvosti pidtrymaty likvidnisť kryptorynkiv, stavšy kredytorom ostanńoї instanciї.</li>
</ul>
[related_post id="27760"]

Sered osnovnyh krokiv ščodo reguljuvannja ne lyše v Ukraїni, ale j u sviti, Kornyljuk nazyvaje taki:
<ul>
 	<li>Posylyty finansovyj monitoryng: skladnisť zastosuvannja na kryptorynkah pryncypiv finansovogo monitoryngu, zokrema KYC («znaj svogo klijenta») and AML («boroťba z vidmyvannjam koštiv») maje vidobražatyś u biľš posylenij uvazi organiv finmonitoryngu do bankiv i finansovyh poserednykiv, jaki staly aktyvnymy torgovcjamy kryptovaljutoju.</li>
 	<li>Zmicnyty monetarnu polityku: oskiľky pryvatni cyfrovi groši gipotetyčno možuť poslabyty efektyvnisť monetarnyh reguljatoriv jak kredytoriv ostanńoї instanciї, varto zadumatyś abo nad spiľnymy mižnarodnymy sankcijamy vidnosno kryptovaljut, abo ž nad formuvannjam rezerviv v okremyh cyfrovyh valjutah, jakščo vony vse-taky nabuduť značnogo vplyvu;</li>
 	<li>Posylyty finansovu stabiľnisť: rynok cyfrovyh pryvatnyh grošej perebuvaje poza mežamy bankivśkogo reguljuvannja, takym čynom jogo gravci ne zahyščeni vid procesiv pošyrennja paniky, vtraty likvidnosti i bankrutstv. Ce vymagaje novyh pidhodiv do nagljadu i reguljuvannja, napravlenyh na pidtrymku likvidnosti bankiv, depozyty i gotivka jakyh može staty džerelom popovnennja resursiv kryptorynkiv, naražajučy vkladnykiv na їhnij destabilizujučyj vplyv;</li>
 	<li>Očolyty proces vykorystannja blokčejnu: centraľnym bankam varto slidkuvaty za dosvidom «Riksbanku» Šveciї z emisiї centralizovanyh elektronnyh grošej (e-krona), jaki možuť zarady zručnosti korystuvannja vykorystovuvaty elementy tehnologiї blokčejn, vtim ne je decentralizovanymy pid čas vypusku i pozbavleni ryzykiv pryvatnyh grošej.</li>
</ul>
[color_title title="Oleg Dolynnyj, providnyj juryst «Konstanta JurGrup»"]

Juryst zauvažuje, ščo Ukraїna zajmaje odne iz providnyh misć sered kraїn, de majning nabuv najbiľšyh masštabiv.

Perša reakcija  u biľšosti koleg, z jakymy obgovorjuvav kryptovaljutu, bula asociacija iz piramidoju MMM Sergija Mavrodi, kaže Oleg Dolynnyj. Vin zauvažuje, ščo reakcija vlady na obig kryptovaljuty v Ukraїni takož neodnoznačna. Nacbank vyrišyv ne pospišaty iz pravovym statusom bitkoїna, motyvujučy ce tym, ščo u sviti tež jedynogo pidhodu poky nemaje:

[blockquote_with_author content="— U travni 2017 roku ja brav učasť u vseukraїnśkomu kruglomu stoli, de jurysty, ekonomisty ta predstavnyky IT obgovorjuvaly pravovyj status bitkoїna. Dijšly do togo, ščo pravove pole načebto je, ščob vyznaty kryptovaljutu finansovym aktyvom, ale prjamoї vkazivky deržavy, jakyj zakon dlja ćogo zastosovuvaty — nemaje. Jak nemaje roz’jasneń vid fiskaľnyh organiv. Tomu nastupnyj krok — za deržavoju."]

[color_title title="Oksana Prodan, narodna deputatka, golova Vseukraїnśkogo ob’jednannja malogo ta seredńogo biznesu «Fortecja»"]

Vona vpevnena, ščo kryptovaljuty v majbutńomu buduť rozvyvatyś ta šyroko vykorystovuvatyś. Prykladom ćomu je j neščodavnij prodaž v Kyjevi za odnu z kryptovaljut kvartyry. Pani deputatka dodaje: «Pytannjam uśogo svitu je neobhidnisť i forma reguljuvannja kryptovaljut z metoju minimizaciї їhńogo vykorystannja v kryminaľnomu sviti, dlja legalizaciї operacij z kryptovaljutamy».

[related_post id="14253"]

Jak zauvažuje Oksana Prodan, očiľnycja MVF Kristin Lagard bačyť u kryptovaljutah potencial, odnak zaklykaje vidpovisty na ryzyky, pov’jazani z možlyvistju їh vykorystannja dlja vidmyvannja grošej, finansuvannja teroryzmu i t.d. Japonija proponuje kraїnam G20 posylyty zahody dlja poperedžennja vidmyvannja grošej za dopomogoju kryptovaljut. Google iz červnja 2018 roku zaboronjaje rozmiščennja reklamy kryptovaljut. Jak bačymo, jedynoї vidpovidi ščodo reguljuvannja nemaje.

U cij sytuaciї Ukraїna ne zmože ignoruvaty čy j zaboronjaty kryptovaljuty, bo ce prosto nereaľno, kaže Prodan i dodaje: potribno vyrišyty pytannja pro opodatkuvannja operacij z kryptovaljutamy, pryjnjaty rišennja pro їhnij majninğ, obmin na inši valjuty, robotu birž. Takož vona nagološuje:

[blockquote_with_author content="— Važlyvo ne zabuvaty j pro te, ščo kryptovaljuty je tiľky častynoju blokčejniv, jaki my povynni zaprovadžuvaty v oblik deržavnyh baz danyh z metoju zahystu prava vlasnosti ta їhńoї prozorosti."]

Do usih učasnykiv ćogo materialu my pryjšly iz prostym zapytannjam: «Čy varto reguljuvaty obig ta vykorystannja kryptovaljut v Ukraїni? I jakščo tak — to jak deržava može ce zrobyty?». Dumky vyjavylysja riznymy — prote biľšisť opytanyh kažuť, ščo instrumenty reguljuvannja rynku poky ščo nedoskonali, a predstavnyky sylovyh struaktur ta deržavnyh instytucij v Ukraїni radše vbačajuť u kryptovaljutah zagrozu, aniž možlyvisť — a daremno. Slovo našym ekspertam.	<h3>					Oleksandr Rjabcev, Startup.In.UA, zasnovnyk proektu CryptoGuru.in.ua			</h3>V Ukraїni sklalasja dovoli neodnoznačna ta skladno prognozovana sytuacija, zauvažuje Oleksandr. U 2017 roci ukraїnśkyj urjad, z odnogo boku, namagavsja prodemonstruvaty svoju innovacijnisť i zapustyv odyn z peršyh blokčejn-aukcioniv <a href="/2017/11/09/komanda-openmarket/" target="_blank" rel="noopener">SETAM</a> za pidtrymky kompaniї <a href="/2017/07/27/bitfury-revenue/" target="_blank" rel="noopener">BitFury</a>. Vodnočas naprykinci 2017 roku počastišaly zajavy z boku možnovladciv pro neobhidnisť žorstkogo reguljuvannja kryptovaljut i zaborony togo, ščo nemožlyvo zrobyty reguľovanym. Do togo ž sylovyky zrobyly dekiľka rejdiv, jakymy zavdavaly zbytky majneram — prykryvajučyś standartnymy zajavamy pro «boroťbu z terorystamy» ta «vidmyvannja koštiv», nagološuje Rjabcev.	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/tech/2018/03/12/oleksandr-momot-remme/" class="link">Oleksandr Momot, REMME: «Naše zavdannja — unemožlyvyty kiberataky»</a>	</div>Pry ćomu Ukraїna vtračaje unikaľnyj šans staty centrom rozvytku kryptovaljut u Centraľnij ta Shidnij Jevropi, stvorjujučy zručni umovy, jak dlja majninğu, tak i dlja torgivli, dodaje ekspert: «Za metodologijeju Bloomberg ščodo tehničnyh umov dlja vydobutku kryptovaljut (zokrema, švydkisť internetu ta vartisť elektroenergiї) naša kraїna vpevneno vhodyť do p’jatirky lideriv. Prote golovnym faktorom ryzyku dlja kryptopidpryjemciv zalyšajeťsja nevyznačenisť na zakonodavčomu rivni dijaľnosti ta pryskiplyva uvaga z boku sylovyh struktur». Oleksandr Rjabcev pidkresljuje, ščo reguljuvannja u «ručnomu režymi» ničogo dobrogo ne prynese i takož zauvažuje:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Rozvytok innovacijnyh tehnologij v Ukraїni može vyvesty її z rozrjadu bidnyh kraїn treťogo svitu i dozvolyť posisty svoje misce sered rozvynenyh kraїn na Zemli. Prote dlja dosjagnennja cijeї mety neobhidne vykonannja dekiľkoh pov’jazanyh faktoriv. Sered nyh — vyznannja kryptovaljut nereguľovanym aktyvom; reaľne znyžennja podatkovogo navantažennja na riveń ne vyšče Syngapuru (0-20%); spryjannja rozvytku kuľtury tehnologičnogo pidpryjemnyctva.			</blockquote>	<h3>					Stanislav Pod'jačev, kerujučyj partner Blockchain Lab			</h3>Za jogo slovamy, zaraz u Verhovnij Radi zarejestrovano 4 zakonoproekty vidnosno reguljuvannja rynku virtuaľnyh valjut. Stanislav zauvažuje: try z nyh lobistśki, napysani pid konkretni biznes-administratyvni grupy, jaki hočuť stvoryty dlja sebe zručni umovy dlja kontrolju za rynkom.	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/news/2017/12/24/u-bilorusi-legalizuvaly-blockchain/" class="link">U Bilorusi legalizuvaly blockchain</a>	</div>Četvertyj proekt Pod&#8217;jačev nazyvaje mašynnym perekladom biloruśkogo dekretu №8, jakyj liberalizuje rynok dlja rezydentiv Parku Vysokyh Tehnologij u Bilorusi.Za slovamy kerujučogo partnera Blockchain Lab, usi teksty zakonoproektiv ne vytrymujuť žodnoї krytyky, tomu vony buly negatyvno spryjnjati učasnykamy rynku. Vin kaže, ščo same tomu ne cikavo stvorjuvaty čergovyj zakonoproekt «pid sebe»:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Tomu my rozrobljajemo i planujemo zaproponuvaty suspiľstvu polityku (policy) vidnosno tehnologiї blokčejn. Ti, hto rozdiljaje pryncypy i dumky, ščo vykladeni v dokumenti — policy paper — zmožuť pidtrymaty publično čy v inšyj sposib, cej ruh. Narazi tekst dokumentu šče v procesi rozrobky, ale my možemo ozvučyty dejaki postulaty, jaki jmovirno uvijduť do tekstu.			</blockquote>Sered osnovnyh skladovyh ćogo zakonoproektu Pod&#8217;jačev nazyvaje dekiľka zavdań. Po-perše, potribno daty vyznačennja 5 osnovnyh terminiv: blokčejn, token, virtuaľna valjuta, <a href="/2018/02/04/mining-hardware-faq/" target="_blank" rel="noopener">majninğ</a>, <a href="/2017/10/30/smart-kontrakty-blckchn-interview/" target="_blank" rel="noopener">smart-kontrakt</a>.	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/tech/2017/06/02/blockchain-faq/" class="link">Ščo take blockchain i dlja čogo vin potriben</a>	</div>Po-druge, slid stvoryty rejestr virtuaľnyh aktyviv, v jakyj kožen gromadjanyn Ukraїny zmože vnosyty dani pro toj čy inšyj kryptoaktyv i jogo harakterystyky: centralizovana emisija čy ni, akyj algorytm vykorystovujeťsja dlja obrobky tranzakcij, jakym kryptografičnym algorytmom zahyščeno blokčejn toščo. Ministerstvo justyciї može protjagom misjacja skasuvaty vnesenyj zapys, jakščo kryptoaktyv maje javni oznaky finansovoї piramidy.Tretja skladova — zakonodavčo zakripyty 5-ričnyj moratorij na dodatkove reguljuvannja, obmežennja čy stvorennja kontroljujučyh organiv abo nadannja dodatkovyh povnovažeń isnujučym.I četverta pozycija po zakonoproektu ščodo reguljuvannja kryptovaljut — vstanovyty nuľovu stavku PDV na majninğ ta vsi operaciї iz kryptoaktyvamy.	<h3>					Oleksandr Situho, Asociacija Zahystu Aktyviv			</h3>Reglamentacija pokladaje na deržavu vidpovidaľnisť za zabezpečennja prav svoїh gromadjan, ščo beruť učasť v oboroti kryptovaljut, vidpracjuvannja i pryjnjattja normatyvnoї bazy, navčannja pravoohoronciv, suddiv, stvorennja novyh reguljatoriv, vvažaje Oleksandr Situho. A na vse ce potribni ne tiľky bjudžetni košty, a j znannja i dosvid, jakyh śogodni u deržslužbovciv nemaje, dodaje vin.Situho takož zauvažuje: ukraїnśka deržava perežyvaje transformacijnu kryzu, i vkraj bolisno spryjmaje buď-jaki sproby rozšyryty jogo vidpovidaľnisť v častyni zahystu svoїh gromadjan. Je argumenty i proty legalizaciї. Buď-jakyj biznes prypynjajeťsja tam, de počynajeťsja deržavne reguljuvannja, kaže ekspert:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Deržavne reguljuvannja značno poslabyť pryvablyvisť kryptovaljuty dlja zarobitku — ce v kraščomu vypadku. U giršomu — može vybuduvaty systemu, analogičnu kontrolju za obigom narkotykiv.			</blockquote>Cej scenarij, za slovamy eksperta, spodobajeťsja korumpovanym pravoohoronnym organam, predstavnyky jakyh i śogodni «ne proty» vlaštuvaty nalit na majninğovu fermu. Zagalom, dodaje Situho, śogodni v Ukraїni je nyzka protyrič, jaki ne dozvoljať v najblyžčij perspektyvi legalizuvaty rynok kryptovaljut. Tomu, na jogo pogljad, ukraїnśkogo deržava bude zajmaty vyčikuvaľnu pozyciju do tyh pir, poky ne z&#8217;javyťsja ustalena praktyka abo poky zahidni partnery ne zajavljať vidpovidni vymogy.	<h3>					Jaroslav Šakula, zasnovnyk i CEO proektu NAU.io			</h3>Vse, ščo stosujeťsja kryptovaljut i majningu, vže čudovo vidreguľovano isnujučym zakonodavstvom, vvažaje Jaroslav Šakula. Na jogo dumku, kryptovaljuty — ce zvyčajnyj cyfrovyj aktyv, vykorystannja jakogo cilkom vkladajeťsja u procesy, opysani Cyviľnym kodeksom Ukraїny. Opodatkuvannja kryptovaljuty Jaroslav nazyvaje nonsensom, oskiľky opodatkuvannju pidljagajuť dohody, jaki faktyčno z&#8217;javljajuťsja v moment obminu kryptovaljutnogo aktyvu na groši. Možlyvi zlovžyvannja pry ćomu identyčni tym, jaki zaraz je nezakonnymy i bez vykorystannja kryptovaljut. Šakula takož zauvažuje:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Dlja nynišńogo stanu ekonomiky Ukraїny, na mij pogljad, buď-jaki zaborony i dodatkovi reguljatorni bar'jery — očevydne zlo. Šče navesni 2017 roku bula čudova možlyvisť odnymy z peršyh na jevropejśkomu prostori realizuvaty prozoru ekosystemu dlja kryptovaljutnyh pidpryjemciv, trejderiv, ICO-proektiv. Ce — bagatomiľjardna industrija, jaka b z radistju splačuvala adekvatni podatky i zbory za možlyvisť vesty legaľnu reguľovanu dijaľnisť.			</blockquote><img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-32149" src="/wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash.jpg" alt="Blic: Čy varto reguljuvaty kryptovaljuty v Ukraїni?" width="1600" height="1067" srcset="/wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash.jpg 1600w, /wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash-300x200.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash-768x512.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash-1024x683.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash-650x433.jpg 650w, /wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash-1110x740.jpg 1110w, /wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash-600x400.jpg 600w, /wp-content/uploads/2018/03/thought-catalog-580700-unsplash-730x486.jpg 730w" sizes="(max-width: 1600px) 100vw, 1600px" />	<h3>					Roman Kornyljuk, kandydat ekonomičnyh nauk, finansovyj analityk YouControl			</h3>Reguljuvannja rynku kryptovaljut vin nazyvaje novym vyklykom dlja reguljatoriv bagaťoh kraїn svitu, ščo vymagaje nasampered koordynaciї intelektuaľnyh zusyľ na bazi mižnarodnogo majdančyku z šyrokym predstavnyctvom, takyh jak Rada finansovoї stabiľnosti, Bazeľśkyj komitet čy Mižnarodnyj valjutnyj fond. Ekspert zauvažuje: lokaľni diї okremyh nacionaľnyh reguljatoriv u vidryvi vid spiľnoї globaľnoї polityky v cij sferi pryrečeni na nevdaču z ogljadu na samu pryrodu kryptovaljut, dlja jakyh kordony ne majuť žodnogo krytyčnogo značennja.Razom z tym isnuje nyzka potencijnyh ryzykiv, pro jaki nagaduje Roman Kornyljuk:<ul><li>vysoki operacijni ryzyky rynku pryvatnyh cyfrovyh valjut, zokrema tehnologičnyh zboїv, šahrajstva, vidmyvannja brudnyh koštiv i finansuvannja teroryzmu možuť stanovyty zagrozu ekonomičnij bezpeci ta systemam opodatkuvannja nacionaľnyh ekonomik, osoblyvo malyh za potužnistju;</li><li>vysoka volatyľnisť (strybky) kursu kryptovaljut do fiatnyh grošovyh odynyć naražaje učasnykiv na rynkovyj ryzyk, jakyj teoretyčno može pošyrytyś na tradycijni rynky finansovyh i tovarnyh aktyviv, v toj čas jak reguljatory nyni ne majuť žodnoї možlyvosti pidtrymaty likvidnisť kryptorynkiv, stavšy kredytorom ostanńoї instanciї.</li></ul>	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/news/2018/02/06/krasa-na-blokchejni/" class="link">Krasa na blokčejni — jak decentralizujuť b’juti-industriju</a>	</div>Sered osnovnyh krokiv ščodo reguljuvannja ne lyše v Ukraїni, ale j u sviti, Kornyljuk nazyvaje taki:<ul><li>Posylyty finansovyj monitoryng: skladnisť zastosuvannja na kryptorynkah pryncypiv finansovogo monitoryngu, zokrema KYC («znaj svogo klijenta») and AML («boroťba z vidmyvannjam koštiv») maje vidobražatyś u biľš posylenij uvazi organiv finmonitoryngu do bankiv i finansovyh poserednykiv, jaki staly aktyvnymy torgovcjamy kryptovaljutoju.</li><li>Zmicnyty monetarnu polityku: oskiľky pryvatni cyfrovi groši gipotetyčno možuť poslabyty efektyvnisť monetarnyh reguljatoriv jak kredytoriv ostanńoї instanciї, varto zadumatyś abo nad spiľnymy mižnarodnymy sankcijamy vidnosno kryptovaljut, abo ž nad formuvannjam rezerviv v okremyh cyfrovyh valjutah, jakščo vony vse-taky nabuduť značnogo vplyvu;</li><li>Posylyty finansovu stabiľnisť: rynok cyfrovyh pryvatnyh grošej perebuvaje poza mežamy bankivśkogo reguljuvannja, takym čynom jogo gravci ne zahyščeni vid procesiv pošyrennja paniky, vtraty likvidnosti i bankrutstv. Ce vymagaje novyh pidhodiv do nagljadu i reguljuvannja, napravlenyh na pidtrymku likvidnosti bankiv, depozyty i gotivka jakyh može staty džerelom popovnennja resursiv kryptorynkiv, naražajučy vkladnykiv na їhnij destabilizujučyj vplyv;</li><li>Očolyty proces vykorystannja blokčejnu: centraľnym bankam varto slidkuvaty za dosvidom «Riksbanku» Šveciї z emisiї centralizovanyh elektronnyh grošej (e-krona), jaki možuť zarady zručnosti korystuvannja vykorystovuvaty elementy tehnologiї blokčejn, vtim ne je decentralizovanymy pid čas vypusku i pozbavleni ryzykiv pryvatnyh grošej.</li></ul>	<h3>					Oleg Dolynnyj, providnyj juryst «Konstanta JurGrup»			</h3>Juryst zauvažuje, ščo Ukraїna zajmaje odne iz providnyh misć sered kraїn, de majning nabuv najbiľšyh masštabiv.Perša reakcija  u biľšosti koleg, z jakymy obgovorjuvav kryptovaljutu, bula asociacija iz piramidoju MMM Sergija Mavrodi, kaže Oleg Dolynnyj. Vin zauvažuje, ščo reakcija vlady na obig kryptovaljuty v Ukraїni takož neodnoznačna. Nacbank vyrišyv ne pospišaty iz pravovym statusom bitkoїna, motyvujučy ce tym, ščo u sviti tež jedynogo pidhodu poky nemaje:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— U travni 2017 roku ja brav učasť u vseukraїnśkomu kruglomu stoli, de jurysty, ekonomisty ta predstavnyky IT obgovorjuvaly pravovyj status bitkoїna. Dijšly do togo, ščo pravove pole načebto je, ščob vyznaty kryptovaljutu finansovym aktyvom, ale prjamoї vkazivky deržavy, jakyj zakon dlja ćogo zastosovuvaty — nemaje. Jak nemaje roz’jasneń vid fiskaľnyh organiv. Tomu nastupnyj krok — za deržavoju.			</blockquote>	<h3>					Oksana Prodan, narodna deputatka, golova Vseukraїnśkogo ob’jednannja malogo ta seredńogo biznesu «Fortecja»			</h3>Vona vpevnena, ščo kryptovaljuty v majbutńomu buduť rozvyvatyś ta šyroko vykorystovuvatyś. Prykladom ćomu je j neščodavnij prodaž v Kyjevi za odnu z kryptovaljut kvartyry. Pani deputatka dodaje: «Pytannjam uśogo svitu je neobhidnisť i forma reguljuvannja kryptovaljut z metoju minimizaciї їhńogo vykorystannja v kryminaľnomu sviti, dlja legalizaciї operacij z kryptovaljutamy».	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/news/2017/09/14/shema-pryjomu-kryptovalyutnyh-platezhiv/" class="link">Ukraїnśki jurysty proponujuť zakonnu shemu pryjomu kryptovaljut</a>	</div>Jak zauvažuje Oksana Prodan, očiľnycja MVF Kristin Lagard bačyť u kryptovaljutah potencial, odnak zaklykaje vidpovisty na ryzyky, pov’jazani z možlyvistju їh vykorystannja dlja vidmyvannja grošej, finansuvannja teroryzmu i t.d. Japonija proponuje kraїnam G20 posylyty zahody dlja poperedžennja vidmyvannja grošej za dopomogoju kryptovaljut. Google iz červnja 2018 roku zaboronjaje rozmiščennja reklamy kryptovaljut. Jak bačymo, jedynoї vidpovidi ščodo reguljuvannja nemaje.U cij sytuaciї Ukraїna ne zmože ignoruvaty čy j zaboronjaty kryptovaljuty, bo ce prosto nereaľno, kaže Prodan i dodaje: potribno vyrišyty pytannja pro opodatkuvannja operacij z kryptovaljutamy, pryjnjaty rišennja pro їhnij majninğ, obmin na inši valjuty, robotu birž. Takož vona nagološuje:	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Važlyvo ne zabuvaty j pro te, ščo kryptovaljuty je tiľky častynoju blokčejniv, jaki my povynni zaprovadžuvaty v oblik deržavnyh baz danyh z metoju zahystu prava vlasnosti ta їhńoї prozorosti.			</blockquote>

Čy varto reguljuvaty kryptovaljuty v Ukraїni?

Vystupajučy pislja zustriči ministriv finansiv kraїn G20 v Buenos-Ajresi, golova Centraľnogo banku Argentyny Frederiko Šturcenegger povidomyv, ščo predstavnyky najbiľšyh ekonomik pogodylysja z neobhidnistju pyľnogo vyvčennja kryptovaljut. Pislja ćogo možna bude rozgljadaty pytannja їh reguljuvannja.



<h4>Jak zdijsnjuvatymeťsja reguljuvannja kryptovaljuty </h4>
Odnak jednosti sered «velykoї dvadcjatky» z ćogo pytannja nemaje. Tak, prezydent Centraľnogo banku Brazyliї Ilan Goldfajn zajavyv, ščo kryptovaljuta v jogo kraїni reguljuvatysja ne bude, i ščo Brazylija ne obov'jazkovo bude sliduvaty reguljuvannja cijeї čy inšyh sfer, zaproponovanyh v G20. Tym časom, G20 poobicjala zastosovuvaty v reguljuvanni kryptovaljuty standarty Grupy rozrobky finansovyh zahodiv boroťby z vidmyvannjam grošej. Ce mižurjadovyj organ, stvorenyj dlja boroťby z vidmyvannjam grošej i finansuvannjam teroryzmu.

Nagadajemo, ščo u Spolučenyh Štatah Ameryky sud <a href="https://nachasi.com/2018/03/07/sud-vyznav-kryptovalyutu-tovarom/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">vyznav<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/law-1063249_1920-300x200.jpg" />U SŠA sud vyznav kryptovaljutu tovarom</a> kryptovaljutu tovarom. U postanovi skazano, ščo Komisija z torgivli tovarnymy f’jučersamy (CFTC) maje pravo pred’javyty pozov pro šahrajstvo Makdonnella, jakyj, za danymy vidomstva, z sičnja 2017 stvoryv servis Coin Drop Markets i vvodyv klijentiv v omanu, proponujučy їm konsuľtaciї z torgivli kryptovaljutamy. Їh u sudovomu rišenni nazvano tovarom.

V reaľnosti klijenty ne otrymuvaly porad, za jaki vony platyly. Coin Drop Markets nikoly ne rejestruvalasja v CFTC, a Makdonnell zakryv sajt kompaniї i perestav vidpovidaty na zapyty klijentiv. Okružnyj suddja takož vynis poperednju sudovu zaboronu na adresu Makdonnella i Coin Drop Markets na učasť v tovarnyh ugodah. Varto vidznačyty, ščo vperše CFTC vyznala kryptovaljuty tovarom v 2015 roci. Suddja Džek Vajnštejn pidtverdyv ce rišennja, zajavyvšy, ščo CFTC maje šyroku svobodu dij dlja tlumačennja federaľnogo zakonu, ščo reguljuje syrovynni tovary. Dodamo, ščo ministerstvo finansiv Nimeččyny pidpysalo postanovu, zgidno z jakoju bitkoїn vyznanyj platižnym zasobom.

Vystupajučy pislja zustriči ministriv finansiv kraїn G20 v Buenos-Ajresi, golova Centraľnogo banku Argentyny Frederiko Šturcenegger povidomyv, ščo predstavnyky najbiľšyh ekonomik pogodylysja z neobhidnistju pyľnogo vyvčennja kryptovaljut. Pislja ćogo možna bude rozgljadaty pytannja їh reguljuvannja.<h4>Jak zdijsnjuvatymeťsja reguljuvannja kryptovaljuty </h4>Odnak jednosti sered «velykoї dvadcjatky» z ćogo pytannja nemaje. Tak, prezydent Centraľnogo banku Brazyliї Ilan Goldfajn zajavyv, ščo kryptovaljuta v jogo kraїni reguljuvatysja ne bude, i ščo Brazylija ne obov&#8217;jazkovo bude sliduvaty reguljuvannja cijeї čy inšyh sfer, zaproponovanyh v G20. Tym časom, G20 poobicjala zastosovuvaty v reguljuvanni kryptovaljuty standarty Grupy rozrobky finansovyh zahodiv boroťby z vidmyvannjam grošej. Ce mižurjadovyj organ, stvorenyj dlja boroťby z vidmyvannjam grošej i finansuvannjam teroryzmu.Nagadajemo, ščo u Spolučenyh Štatah Ameryky sud <a href="/2018/03/07/sud-vyznav-kryptovalyutu-tovarom/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">vyznav<img src="/wp-content/uploads/2018/03/law-1063249_1920-300x200.jpg" />U SŠA sud vyznav kryptovaljutu tovarom</a> kryptovaljutu tovarom. U postanovi skazano, ščo Komisija z torgivli tovarnymy f’jučersamy (CFTC) maje pravo pred’javyty pozov pro šahrajstvo Makdonnella, jakyj, za danymy vidomstva, z sičnja 2017 stvoryv servis Coin Drop Markets i vvodyv klijentiv v omanu, proponujučy їm konsuľtaciї z torgivli kryptovaljutamy. Їh u sudovomu rišenni nazvano tovarom.V reaľnosti klijenty ne otrymuvaly porad, za jaki vony platyly. Coin Drop Markets nikoly ne rejestruvalasja v CFTC, a Makdonnell zakryv sajt kompaniї i perestav vidpovidaty na zapyty klijentiv. Okružnyj suddja takož vynis poperednju sudovu zaboronu na adresu Makdonnella i Coin Drop Markets na učasť v tovarnyh ugodah. Varto vidznačyty, ščo vperše CFTC vyznala kryptovaljuty tovarom v 2015 roci. Suddja Džek Vajnštejn pidtverdyv ce rišennja, zajavyvšy, ščo CFTC maje šyroku svobodu dij dlja tlumačennja federaľnogo zakonu, ščo reguljuje syrovynni tovary. Dodamo, ščo ministerstvo finansiv Nimeččyny pidpysalo postanovu, zgidno z jakoju bitkoїn vyznanyj platižnym zasobom.

Svitovi ekonomični lidery vstanovyly krajnij termin dlja peršogo kroku do unifikovanogo reguljuvannja kryptovaljuty. Dedlajn ščodo vnesennja vidpovidnyh rekomendacij vstanovyly do lypnja 2018 roku

Vystupajučy pislja zustriči ministriv finansiv kraїn G20 v Buenos-Ajresi, golova Centraľnogo banku Argentyny Frederiko Šturcenegger povidomyv, ščo predstavnyky najbiľšyh ekonomik pogodylysja z neobhidnistju pyľnogo vyvčennja kryptovaljut. Pislja ćogo možna bude rozgljadaty pytannja їh reguljuvannja.


<h4>Jak zdijsnjuvatymeťsja reguljuvannja kryptovaljuty </h4>
Odnak jednosti sered «velykoї dvadcjatky» z ćogo pytannja nemaje. Tak, prezydent Centraľnogo banku Brazyliї Ilan Goldfajn zajavyv, ščo kryptovaljuta v jogo kraїni reguljuvatysja ne bude, i ščo Brazylija ne obov'jazkovo bude sliduvaty reguljuvannja cijeї čy inšyh sfer, zaproponovanyh v G20. Tym časom, G20 poobicjala zastosovuvaty v reguljuvanni kryptovaljuty standarty Grupy rozrobky finansovyh zahodiv boroťby z vidmyvannjam grošej. Ce mižurjadovyj organ, stvorenyj dlja boroťby z vidmyvannjam grošej i finansuvannjam teroryzmu.

Nagadajemo, ščo u Spolučenyh Štatah Ameryky sud <a href="https://nachasi.com/2018/03/07/sud-vyznav-kryptovalyutu-tovarom/" target="_blank" rel="noopener">vyznav</a> kryptovaljutu tovarom. U postanovi skazano, ščo Komisija z torgivli tovarnymy f’jučersamy (CFTC) maje pravo pred’javyty pozov pro šahrajstvo Makdonnella, jakyj, za danymy vidomstva, z sičnja 2017 stvoryv servis Coin Drop Markets i vvodyv klijentiv v omanu, proponujučy їm konsuľtaciї z torgivli kryptovaljutamy. Їh u sudovomu rišenni nazvano tovarom.

V reaľnosti klijenty ne otrymuvaly porad, za jaki vony platyly. Coin Drop Markets nikoly ne rejestruvalasja v CFTC, a Makdonnell zakryv sajt kompaniї i perestav vidpovidaty na zapyty klijentiv. Okružnyj suddja takož vynis poperednju sudovu zaboronu na adresu Makdonnella i Coin Drop Markets na učasť v tovarnyh ugodah. Varto vidznačyty, ščo vperše CFTC vyznala kryptovaljuty tovarom v 2015 roci. Suddja Džek Vajnštejn pidtverdyv ce rišennja, zajavyvšy, ščo CFTC maje šyroku svobodu dij dlja tlumačennja federaľnogo zakonu, ščo reguljuje syrovynni tovary. Dodamo, ščo ministerstvo finansiv Nimeččyny pidpysalo postanovu, zgidno z jakoju bitkoїn vyznanyj platižnym zasobom.

Vystupajučy pislja zustriči ministriv finansiv kraїn G20 v Buenos-Ajresi, golova Centraľnogo banku Argentyny Frederiko Šturcenegger povidomyv, ščo predstavnyky najbiľšyh ekonomik pogodylysja z neobhidnistju pyľnogo vyvčennja kryptovaljut. Pislja ćogo možna bude rozgljadaty pytannja їh reguljuvannja.<h4>Jak zdijsnjuvatymeťsja reguljuvannja kryptovaljuty </h4>Odnak jednosti sered «velykoї dvadcjatky» z ćogo pytannja nemaje. Tak, prezydent Centraľnogo banku Brazyliї Ilan Goldfajn zajavyv, ščo kryptovaljuta v jogo kraїni reguljuvatysja ne bude, i ščo Brazylija ne obov&#8217;jazkovo bude sliduvaty reguljuvannja cijeї čy inšyh sfer, zaproponovanyh v G20. Tym časom, G20 poobicjala zastosovuvaty v reguljuvanni kryptovaljuty standarty Grupy rozrobky finansovyh zahodiv boroťby z vidmyvannjam grošej. Ce mižurjadovyj organ, stvorenyj dlja boroťby z vidmyvannjam grošej i finansuvannjam teroryzmu.Nagadajemo, ščo u Spolučenyh Štatah Ameryky sud <a href="/2018/03/07/sud-vyznav-kryptovalyutu-tovarom/" target="_blank" rel="noopener">vyznav</a> kryptovaljutu tovarom. U postanovi skazano, ščo Komisija z torgivli tovarnymy f’jučersamy (CFTC) maje pravo pred’javyty pozov pro šahrajstvo Makdonnella, jakyj, za danymy vidomstva, z sičnja 2017 stvoryv servis Coin Drop Markets i vvodyv klijentiv v omanu, proponujučy їm konsuľtaciї z torgivli kryptovaljutamy. Їh u sudovomu rišenni nazvano tovarom.V reaľnosti klijenty ne otrymuvaly porad, za jaki vony platyly. Coin Drop Markets nikoly ne rejestruvalasja v CFTC, a Makdonnell zakryv sajt kompaniї i perestav vidpovidaty na zapyty klijentiv. Okružnyj suddja takož vynis poperednju sudovu zaboronu na adresu Makdonnella i Coin Drop Markets na učasť v tovarnyh ugodah. Varto vidznačyty, ščo vperše CFTC vyznala kryptovaljuty tovarom v 2015 roci. Suddja Džek Vajnštejn pidtverdyv ce rišennja, zajavyvšy, ščo CFTC maje šyroku svobodu dij dlja tlumačennja federaľnogo zakonu, ščo reguljuje syrovynni tovary. Dodamo, ščo ministerstvo finansiv Nimeččyny pidpysalo postanovu, zgidno z jakoju bitkoїn vyznanyj platižnym zasobom.

«Velyka dvadcjatka» rozrobljaje rekomendaciї ščodo kryptovaljut

Ne tiľky v Ukraїni, ale j v uśomu sviti tehnologija blokčejn rozvyvajeťsja duže strimko j nabyraje dedali biľšoї populjarnosti. Bagato kraїn uže majuť pravovu bazu z reguljuvannja cyh rynkiv. SŠA, napryklad, pryrivnjuje Bitcoin do koštovnogo majna, jak i Kanada. U Japoniї cyfrovi aktyvy pryrivnjujuťsja do valjuty. Jakoju ž je sytuacija z «kryptoju» v Ukraїni — rozbyrajemosja na prykladi zapusku peršogo proektu z kryptokredytuvannja «Skarbkoїn».

[color_title title="Pro stanovyšče kryptovaljuty v Ukraїni"]

Naš urjad, reguljatory, use biľše prydyvljajuťsja do ćogo rynku i planujuť vreguljuvaty vsi pytannja ščodo kryptovaljuty šljahom pryjnjattja nyzky zakoniv. Pry ćomu, stanom na teper 59 osib iz derždepartamentu zadeklaruvaly svoї statky v kryptovaljuti.

Innovacijni proekty ne ridko vyklykaly skepsys u vsih učasnykiv rynku na zori svogo stanovlennja. Te ž same vže vidbuvajeťsja i z tehnologijeju blokčejn, i z kryptovaljutoju. Vona rozvyvatymeťsja duže burhlyvo, u zv’jazku z vysokoju volatyľnistju gromadśkisť vyjavljatyme postijnu zacikavlenisť cijeju temoju. I naviť padinnja kursu dejakyh iz kryptovaljut ne zupynjaje najgolovnišogo — rozvytku ćogo javyšča.

Burhlyve zrostannja kryptovaljut naštovhnulo na ideju analizu rynku i spožyvčogo popytu. Svogo času grupa kompanij «Skarbnycja» peršoju v Ukraїni zastosuvala tehnologiju <a href="http://e-lombard.com/ru/" target="_blank" rel="noopener">onlajn-oplaty</a> mikrokredytiv. Na toj moment ce zdavalosja nikomu ne potribnym. Prote zaraz taka posluga je zvyčnoju dlja vśogo rynku i vsih mikrofinansovyh ustanov.

[color_title title="Jak pov’jazani kryptovaljuty ta lombardy"]

Sogodni, jak vyjavylosja, 50 % klijentiv nacionaľnoї mereži lombardiv «Skarbnycja» poinformovani pro te, ščo take kryptovaljuta. Blyzko 20 % maly dodatkovi znannja i vyjavljaly gotovnisť do investuvannja v kryptovaljuty. Takož bilja 5 % klijentiv zajavyly, ščo braly v lombardi kredyt pid pokupku kryptovaljut.

Ce stalo sygnalom togo, ščo posluga z kredytuvannja pid zastavu kryptovaljuty stala zlobodennoju. Tomu nezabarom buv zapuščenyj pilotnyj proekt iz kryptokreytuvannja v Ukraїni. Pislja rozrobky mehanizmu razom iz testovoju grupoju klijentiv vidbuvsja zapusk peršogo kryptolombardu, z povnocinnym naborom opcij.

[blockquote_with_author name="Ivan Ipatov" position="kerivnyk viddilu marketyngu j reklamy grupy kompanij «Skarbnycja»" content="Vže peršyh rejestracij i peršyh ohočyh otrymaty reaľni groši pid zastavu togo ž Bitcoin, pomitne zrostannja ćogo javyšča. Zafiksovani perši ugody v ramkah proektu kryptokredytuvannja «Skarbkoїn». My rozrahovujemo na te, ščo cyfrovi tehnologiї, kryptovaljuty i blokčejn rozvyvatymuťsja, i naša kompanija hoče buty do ćogo pryčetna."]

[color_title title="Hto potencijni klijenty kryptolombardu"]

Praktyčno buď-jaki vlasnyky osnovnyh vydiv kryptovaljut. Nasampered platforma orijentujeťsja na investoriv. Vony ne zajmajuťsja korotkymy ugodamy, ne torgujuť aktyvno, a vkladajuť u nadiї otrymaty prybutok vid zrostannja cin na cyfrovi aktyvy. Pljus, je taka kategorija kryptoaktyvistiv jak majnery, jaki zajmajuťsja vydobutkom (majningom) kryptovaljut i čekajuť zručnogo momentu dlja їh prodažu. Vony vkladajuť v obladnannja dlja majningu značni košty, vlasni abo pozyčeni, ale pry ćomu nihto ne vidminjav nasuščnyh potreb.

Je horoše vkladennja, jake može staty nadprybutkovym u majbutńomu, ale často z’javljajuťsja terminovi vytraty. Prodavaty povnistju abo častkovo realizovuvaty kryptovaljutu ne hočeťsja, oskiľky za ostannij tyždeń rynok pomitno prosiv. Same dlja togo, ščoby zakryty pytannja po potočnyh potrebah, uže śogodni isnuje proekt kryptokredytuvannja. Kryptoinvestor može otrymaty grošovi košty na nevelykyj termin, švydko i zručno oformyty ugodu j tak samo pogasyty zaborgovanisť za pozykoju.

[blockquote_with_author name="Myhajlo Ignatenko" position="kerivnyk innovacij grupy kompanij «Skarbnycja»" content="Beručy kredyt pid kryptovaljutu, klijenty otrymujuť legaľnyj kredyt u gryvni, garantiju kompaniї z 25-ričnym dosvidom roboty na rynku finansovyh kredytiv, u jakij nalagodženi vsi tehnologiї, garantiju povnogo povernennja kryptovaljuty (a ne її častyny). My ne perši, u kogo z’javylasja cja ideja, ale perši, hto zapustyv її absoljutno legaľno."]

[color_title title="Jak same pracjuje kryptokredytuvannja"]

Sam proces otrymannja kredytu maksymaľno prostyj. Na <a href="https://skarbcoin.com.ua/ua/" target="_blank" rel="noopener">sajti</a> proektu «Skarbkoїn» je kaľkuljator. Možna obraty vidpovidnu sumu kredytu čy pidibraty častynu vid najavnoї v Pozyčaľnyka sumy kryptovaljuty. Napryklad, klijent volodije polovynoju Bitcoin, za jakyj možna otrymaty 60–70 tys. grn, odnak usja suma jomu ne potribna. Je možlyvisť podilu jak kryptovaljuty, tak i sumy na ruky. Takož je pravo prolongaciї i pravo dostrokovogo pogašennja zobov’jazań po kredytu.

<img class="alignnone size-full wp-image-31648" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/skarbcoin.jpg" alt="" width="1343" height="567">

Osoblyva uvaga prydiljajeťsja zmini vartosti kryptovaljuty. Aktyv dosyť novyj, cina duže volatyľna. Ce najbiľše pobojuvannja pozyčaľnykiv. Jak spraćovuje analityčna platforma v razi kolyvań? «Skarbkoїn» ne vydaje velyki sumy, ščoby pozyčaľnyky ne vtračaly svij predmet zastavy. Maksymaľna suma kredytu stanovyť ne biľše 50 % vid potočnoї vartosti predmeta zastavy, ščoby ne stalasja vtrata aktyvu. Takož, nalaštovana systema avtomatyčnyh povidomleń pro kolyvannja ciny.

[color_title title="Pro jurydyčnyj aspekt operacij"]

Myhajlo Ignatenko zaznačyv, ščo dlja organizaciї procesu kredytuvannja vykorystovujeťsja jurydyčna shema, jaka je nou-hau dlja ukraїnśkogo rynku. Kredyt u gryvni klijenty proektu «Skarbkoїn» možuť otrymaty vid finansovoї kompaniї-partnera vidpovidno do vymog zakonodavstva Ukraїny. Usi ruhy kryptovaljut vidbuvajuťsja za kordonom. Je zakordonna kompanija-partner, u jakoї na providnij birži Kraken vidkryto korporatyvnyj rahunok i otrymano najvyščyj riveń akredytaciї. Ce korporatyvnyj ekkaunt, jakyj služyť vyključno dlja zberigannja kryptovaljutnyh aktyviv.

Inozemna kompanija vystupaje zberigačem, zdijsnjujučy dovirče zberigannja kryptoaktyviv pozyčaľnyka. Oskiľky v Ukraїni vidnosyny z kryptovaljutoju ne vyznačeni, vony vyvedeni grupoju kompanij «Skarbnycja» za kordon. Ce dozvoljaje pozyčaľnykam otrymaty legaľnu poslugu. Robota konkurentiv u SND vybudovujeťsja inšym čynom. Vony, vytjagujučy nadprybutok, pracjujuť «po-čornomu». Pozyčaľnyk pererahovuje valjutu na nevidomyj gamaneć, bez buď-jakyh garantij i nadannja dogovoru. Ci ugody prohodjať na čystij doviri, i vony ne zabezpečujuť žodnyh garantij.

[color_title title="Jaki perspektyvy rynku kryptovaljut"]

Za riznymy ocinkamy ekspertiv Ukraїna zajmaje 4-te misce u sviti za obsjagom kryptovaljut. Tomu progljadajuťsja vidminni umovy dlja rozvytku ćogo rynku. IT-fahivci našoї kraїny vidomi u vśomu sviti, ščo dozvoljaje spodivatysja na švydkyj rozvytok ćogo naprjamku same v Ukraїni.

[blockquote_with_author name="Jurij Gava" position="blokčejn-fahiveć, finansovyj konsuľtant" content="Kryptovaljuta je odnym iz takyh resursiv, jakyj dozvoljaje aktyvizuvaty biznes-dijaľnisť tam, de vona vprovadžujeťsja. Za cym — majbutnje. Jakščo śogodni šče ne vsi vprovadyly oplatu kryptovaljutoju, i ce ne strašno, to čerez 5–10 rokiv kožen, hto ne vstyg beznadijno vtratyť svij rynok."]

Za slovamy Jurija Gavy, ljudy, jaki rozibralysja v tehnologiї blokčejn, u kryptovaljuti vže zaraz zaznajuť trudnoščiv spryjnjattja informaciї j tijeї arhitektury finansovoї systemy, u jakij Ukraїna zaraz znahodyťsja. Taki okremi pryklady — ce perši dzvinky vsim inšym kompanijam, u jakomu rusli neobhidno ruhatysja dali.

«My prognozujemo zrostannja rynku kryptovaljut, tomu ščo v rynok uvijšla nevelyka kiľkisť ljudej, uśogo 5 % i najblyžčym časom uvijde šče 25–30 %. Za obsjagom tyh grošej, jaki potencijno možuť zajty na kryptovaljutnyj rynok, možlyve jogo zbiľšennja u 3–5 raziv uže u 2018 roci. Kapitalizacija kryptovaljut stanovyť blyźko $400 mlrd. Ce označaje, ščo vin (rynok) može stanovyty biľše, niž $1 trln», — zaznačyv blokčejn-fahiveć, finansovyj konsuľtant Jurij Gava.

<img class="alignnone size-full wp-image-31649" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/Kryptokredyty-press_konf.jpg" alt="" width="1024" height="683">

Teper ščodo majbutńogo kryptovaljut v Ukraїni ta perspektyv kryptokredytuvannja. Usi eksperty zijšlysja na dumci, ščo najblyžčym časom rynok bude vidigravaty svoї pozyciї. Važlyvo vže na ćomu etapi proponuvaty konkurentospromožni servisy ta poslugy dlja vsih, hto volodije buď-jakoju častynoju kryptovaljuty.

2018-j bude rokom glybokyh transformacij, jaki počnuť posyljuvatysja u 2019 roci. Pryjduť novi kryptovaljuty absoljutno novyh modelej. Taki vže isnujuť: ce TON i Bitbon — vony zabezpečeni, i v їhńomu vypadku propysujeťsja radykaľno nova biznes-modeľ isnuvannja. Ci procesy nihto vže ne zmože zupynyty. Zupynyty blokčejn — ce te ž same, ščo zupynyty internet.

Nagadajemo, raniše my <a href="https://nachasi.com/2018/02/13/tokenization/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">dilylysja<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/02/27748276_1656176731109573_1546189275684885433_o-300x200.jpg" />10 ekspertiv — pro kryptovaljuty ta tokenizaciju ekonomiky</a> tezamy 10 ekspertiv pro kryptovaljuty ta tokenizaciju ekonomiky.

Ne tiľky v Ukraїni, ale j v uśomu sviti tehnologija blokčejn rozvyvajeťsja duže strimko j nabyraje dedali biľšoї populjarnosti. Bagato kraїn uže majuť pravovu bazu z reguljuvannja cyh rynkiv. SŠA, napryklad, pryrivnjuje Bitcoin do koštovnogo majna, jak i Kanada. U Japoniї cyfrovi aktyvy pryrivnjujuťsja do valjuty. Jakoju ž je sytuacija z «kryptoju» v Ukraїni — rozbyrajemosja na prykladi zapusku peršogo proektu z kryptokredytuvannja «Skarbkoїn».	<h3>					Pro stanovyšče kryptovaljuty v Ukraїni			</h3>Naš urjad, reguljatory, use biľše prydyvljajuťsja do ćogo rynku i planujuť vreguljuvaty vsi pytannja ščodo kryptovaljuty šljahom pryjnjattja nyzky zakoniv. Pry ćomu, stanom na teper 59 osib iz derždepartamentu zadeklaruvaly svoї statky v kryptovaljuti.Innovacijni proekty ne ridko vyklykaly skepsys u vsih učasnykiv rynku na zori svogo stanovlennja. Te ž same vže vidbuvajeťsja i z tehnologijeju blokčejn, i z kryptovaljutoju. Vona rozvyvatymeťsja duže burhlyvo, u zv’jazku z vysokoju volatyľnistju gromadśkisť vyjavljatyme postijnu zacikavlenisť cijeju temoju. I naviť padinnja kursu dejakyh iz kryptovaljut ne zupynjaje najgolovnišogo — rozvytku ćogo javyšča.Burhlyve zrostannja kryptovaljut naštovhnulo na ideju analizu rynku i spožyvčogo popytu. Svogo času grupa kompanij «Skarbnycja» peršoju v Ukraїni zastosuvala tehnologiju <a href="http://e-lombard.com/ru/" target="_blank" rel="noopener">onlajn-oplaty</a> mikrokredytiv. Na toj moment ce zdavalosja nikomu ne potribnym. Prote zaraz taka posluga je zvyčnoju dlja vśogo rynku i vsih mikrofinansovyh ustanov.	<h3>					Jak pov’jazani kryptovaljuty ta lombardy			</h3>Sogodni, jak vyjavylosja, 50 % klijentiv nacionaľnoї mereži lombardiv «Skarbnycja» poinformovani pro te, ščo take kryptovaljuta. Blyzko 20 % maly dodatkovi znannja i vyjavljaly gotovnisť do investuvannja v kryptovaljuty. Takož bilja 5 % klijentiv zajavyly, ščo braly v lombardi kredyt pid pokupku kryptovaljut.Ce stalo sygnalom togo, ščo posluga z kredytuvannja pid zastavu kryptovaljuty stala zlobodennoju. Tomu nezabarom buv zapuščenyj pilotnyj proekt iz kryptokreytuvannja v Ukraїni. Pislja rozrobky mehanizmu razom iz testovoju grupoju klijentiv vidbuvsja zapusk peršogo kryptolombardu, z povnocinnym naborom opcij.	<blockquote class="shortcode-blockquote">		Vže peršyh rejestracij i peršyh ohočyh otrymaty reaľni groši pid zastavu togo ž Bitcoin, pomitne zrostannja ćogo javyšča. Zafiksovani perši ugody v ramkah proektu kryptokredytuvannja «Skarbkoїn». My rozrahovujemo na te, ščo cyfrovi tehnologiї, kryptovaljuty i blokčejn rozvyvatymuťsja, i naša kompanija hoče buty do ćogo pryčetna.					<cite>									Ivan Ipatov, kerivnyk viddilu marketyngu j reklamy grupy kompanij «Skarbnycja»							</cite>			</blockquote>	<h3>					Hto potencijni klijenty kryptolombardu			</h3>Praktyčno buď-jaki vlasnyky osnovnyh vydiv kryptovaljut. Nasampered platforma orijentujeťsja na investoriv. Vony ne zajmajuťsja korotkymy ugodamy, ne torgujuť aktyvno, a vkladajuť u nadiї otrymaty prybutok vid zrostannja cin na cyfrovi aktyvy. Pljus, je taka kategorija kryptoaktyvistiv jak majnery, jaki zajmajuťsja vydobutkom (majningom) kryptovaljut i čekajuť zručnogo momentu dlja їh prodažu. Vony vkladajuť v obladnannja dlja majningu značni košty, vlasni abo pozyčeni, ale pry ćomu nihto ne vidminjav nasuščnyh potreb.Je horoše vkladennja, jake može staty nadprybutkovym u majbutńomu, ale často z’javljajuťsja terminovi vytraty. Prodavaty povnistju abo častkovo realizovuvaty kryptovaljutu ne hočeťsja, oskiľky za ostannij tyždeń rynok pomitno prosiv. Same dlja togo, ščoby zakryty pytannja po potočnyh potrebah, uže śogodni isnuje proekt kryptokredytuvannja. Kryptoinvestor može otrymaty grošovi košty na nevelykyj termin, švydko i zručno oformyty ugodu j tak samo pogasyty zaborgovanisť za pozykoju.	<blockquote class="shortcode-blockquote">		Beručy kredyt pid kryptovaljutu, klijenty otrymujuť legaľnyj kredyt u gryvni, garantiju kompaniї z 25-ričnym dosvidom roboty na rynku finansovyh kredytiv, u jakij nalagodženi vsi tehnologiї, garantiju povnogo povernennja kryptovaljuty (a ne її častyny). My ne perši, u kogo z’javylasja cja ideja, ale perši, hto zapustyv її absoljutno legaľno.					<cite>									Myhajlo Ignatenko, kerivnyk innovacij grupy kompanij «Skarbnycja»							</cite>			</blockquote>	<h3>					Jak same pracjuje kryptokredytuvannja			</h3>Sam proces otrymannja kredytu maksymaľno prostyj. Na <a href="https://skarbcoin.com.ua/ua/" target="_blank" rel="noopener">sajti</a> proektu «Skarbkoїn» je kaľkuljator. Možna obraty vidpovidnu sumu kredytu čy pidibraty častynu vid najavnoї v Pozyčaľnyka sumy kryptovaljuty. Napryklad, klijent volodije polovynoju Bitcoin, za jakyj možna otrymaty 60–70 tys. grn, odnak usja suma jomu ne potribna. Je možlyvisť podilu jak kryptovaljuty, tak i sumy na ruky. Takož je pravo prolongaciї i pravo dostrokovogo pogašennja zobov’jazań po kredytu.<img loading="lazy" class="alignnone size-full wp-image-31648" src="/wp-content/uploads/2018/03/skarbcoin.jpg" alt="" width="1343" height="567" srcset="/wp-content/uploads/2018/03/skarbcoin.jpg 1343w, /wp-content/uploads/2018/03/skarbcoin-300x127.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/03/skarbcoin-768x324.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/03/skarbcoin-1024x432.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/03/skarbcoin-650x274.jpg 650w, /wp-content/uploads/2018/03/skarbcoin-1300x549.jpg 1300w" sizes="(max-width: 1343px) 100vw, 1343px" />Osoblyva uvaga prydiljajeťsja zmini vartosti kryptovaljuty. Aktyv dosyť novyj, cina duže volatyľna. Ce najbiľše pobojuvannja pozyčaľnykiv. Jak spraćovuje analityčna platforma v razi kolyvań? «Skarbkoїn» ne vydaje velyki sumy, ščoby pozyčaľnyky ne vtračaly svij predmet zastavy. Maksymaľna suma kredytu stanovyť ne biľše 50 % vid potočnoї vartosti predmeta zastavy, ščoby ne stalasja vtrata aktyvu. Takož, nalaštovana systema avtomatyčnyh povidomleń pro kolyvannja ciny.	<h3>					Pro jurydyčnyj aspekt operacij			</h3>Myhajlo Ignatenko zaznačyv, ščo dlja organizaciї procesu kredytuvannja vykorystovujeťsja jurydyčna shema, jaka je nou-hau dlja ukraїnśkogo rynku. Kredyt u gryvni klijenty proektu «Skarbkoїn» možuť otrymaty vid finansovoї kompaniї-partnera vidpovidno do vymog zakonodavstva Ukraїny. Usi ruhy kryptovaljut vidbuvajuťsja za kordonom. Je zakordonna kompanija-partner, u jakoї na providnij birži Kraken vidkryto korporatyvnyj rahunok i otrymano najvyščyj riveń akredytaciї. Ce korporatyvnyj ekkaunt, jakyj služyť vyključno dlja zberigannja kryptovaljutnyh aktyviv.Inozemna kompanija vystupaje zberigačem, zdijsnjujučy dovirče zberigannja kryptoaktyviv pozyčaľnyka. Oskiľky v Ukraїni vidnosyny z kryptovaljutoju ne vyznačeni, vony vyvedeni grupoju kompanij «Skarbnycja» za kordon. Ce dozvoljaje pozyčaľnykam otrymaty legaľnu poslugu. Robota konkurentiv u SND vybudovujeťsja inšym čynom. Vony, vytjagujučy nadprybutok, pracjujuť «po-čornomu». Pozyčaľnyk pererahovuje valjutu na nevidomyj gamaneć, bez buď-jakyh garantij i nadannja dogovoru. Ci ugody prohodjať na čystij doviri, i vony ne zabezpečujuť žodnyh garantij.	<h3>					Jaki perspektyvy rynku kryptovaljut			</h3>Za riznymy ocinkamy ekspertiv Ukraїna zajmaje 4-te misce u sviti za obsjagom kryptovaljut. Tomu progljadajuťsja vidminni umovy dlja rozvytku ćogo rynku. IT-fahivci našoї kraїny vidomi u vśomu sviti, ščo dozvoljaje spodivatysja na švydkyj rozvytok ćogo naprjamku same v Ukraїni.	<blockquote class="shortcode-blockquote">		Kryptovaljuta je odnym iz takyh resursiv, jakyj dozvoljaje aktyvizuvaty biznes-dijaľnisť tam, de vona vprovadžujeťsja. Za cym — majbutnje. Jakščo śogodni šče ne vsi vprovadyly oplatu kryptovaljutoju, i ce ne strašno, to čerez 5–10 rokiv kožen, hto ne vstyg beznadijno vtratyť svij rynok.					<cite>									Jurij Gava, blokčejn-fahiveć, finansovyj konsuľtant							</cite>			</blockquote>Za slovamy Jurija Gavy, ljudy, jaki rozibralysja v tehnologiї blokčejn, u kryptovaljuti vže zaraz zaznajuť trudnoščiv spryjnjattja informaciї j tijeї arhitektury finansovoї systemy, u jakij Ukraїna zaraz znahodyťsja. Taki okremi pryklady — ce perši dzvinky vsim inšym kompanijam, u jakomu rusli neobhidno ruhatysja dali.«My prognozujemo zrostannja rynku kryptovaljut, tomu ščo v rynok uvijšla nevelyka kiľkisť ljudej, uśogo 5 % i najblyžčym časom uvijde šče 25–30 %. Za obsjagom tyh grošej, jaki potencijno možuť zajty na kryptovaljutnyj rynok, možlyve jogo zbiľšennja u 3–5 raziv uže u 2018 roci. Kapitalizacija kryptovaljut stanovyť blyźko $400 mlrd. Ce označaje, ščo vin (rynok) može stanovyty biľše, niž $1 trln», — zaznačyv blokčejn-fahiveć, finansovyj konsuľtant Jurij Gava.<img loading="lazy" class="alignnone size-full wp-image-31649" src="/wp-content/uploads/2018/03/Kryptokredyty-press_konf.jpg" alt="" width="1024" height="683" srcset="/wp-content/uploads/2018/03/Kryptokredyty-press_konf.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/03/Kryptokredyty-press_konf-300x200.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/03/Kryptokredyty-press_konf-768x512.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/03/Kryptokredyty-press_konf-650x434.jpg 650w, /wp-content/uploads/2018/03/Kryptokredyty-press_konf-600x400.jpg 600w, /wp-content/uploads/2018/03/Kryptokredyty-press_konf-730x486.jpg 730w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />Teper ščodo majbutńogo kryptovaljut v Ukraїni ta perspektyv kryptokredytuvannja. Usi eksperty zijšlysja na dumci, ščo najblyžčym časom rynok bude vidigravaty svoї pozyciї. Važlyvo vže na ćomu etapi proponuvaty konkurentospromožni servisy ta poslugy dlja vsih, hto volodije buď-jakoju častynoju kryptovaljuty.2018-j bude rokom glybokyh transformacij, jaki počnuť posyljuvatysja u 2019 roci. Pryjduť novi kryptovaljuty absoljutno novyh modelej. Taki vže isnujuť: ce TON i Bitbon — vony zabezpečeni, i v їhńomu vypadku propysujeťsja radykaľno nova biznes-modeľ isnuvannja. Ci procesy nihto vže ne zmože zupynyty. Zupynyty blokčejn — ce te ž same, ščo zupynyty internet.Nagadajemo, raniše my <a href="/2018/02/13/tokenization/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">dilylysja<img src="/wp-content/uploads/2018/02/27748276_1656176731109573_1546189275684885433_o-300x200.jpg" />10 ekspertiv — pro kryptovaljuty ta tokenizaciju ekonomiky</a> tezamy 10 ekspertiv pro kryptovaljuty ta tokenizaciju ekonomiky.

Neščodavno v Kyjevi projšla pres-konferencija «Zapusk kredytuvannja pid zastavu kryptovaljuty v Ukraїni: peredumovy, možlyvosti, vyklyky sučasnyh realij». Učasť u zahodi vzjaly providni eksperty z finansiv, marketyngu ta innovacij. Na časi diznatysja pidsumky zapusku peršogo proektu z kryptokredytuvannja v Ukraїni

Ne tiľky v Ukraїni, ale j v uśomu sviti tehnologija blokčejn rozvyvajeťsja duže strimko j nabyraje dedali biľšoї populjarnosti. Bagato kraїn uže majuť pravovu bazu z reguljuvannja cyh rynkiv. SŠA, napryklad, pryrivnjuje Bitcoin do koštovnogo majna, jak i Kanada. U Japoniї cyfrovi aktyvy pryrivnjujuťsja do valjuty. Jakoju ž je sytuacija z «kryptoju» v Ukraїni — rozbyrajemosja na prykladi zapusku peršogo proektu z kryptokredytuvannja «Skarbkoїn».

[color_title title="Pro stanovyšče kryptovaljuty v Ukraїni"]

Naš urjad, reguljatory, use biľše prydyvljajuťsja do ćogo rynku i planujuť vreguljuvaty vsi pytannja ščodo kryptovaljuty šljahom pryjnjattja nyzky zakoniv. Pry ćomu, stanom na teper 59 osib iz derždepartamentu zadeklaruvaly svoї statky v kryptovaljuti.

Innovacijni proekty ne ridko vyklykaly skepsys u vsih učasnykiv rynku na zori svogo stanovlennja. Te ž same vže vidbuvajeťsja i z tehnologijeju blokčejn, i z kryptovaljutoju. Vona rozvyvatymeťsja duže burhlyvo, u zv’jazku z vysokoju volatyľnistju gromadśkisť vyjavljatyme postijnu zacikavlenisť cijeju temoju. I naviť padinnja kursu dejakyh iz kryptovaljut ne zupynjaje najgolovnišogo — rozvytku ćogo javyšča.

Burhlyve zrostannja kryptovaljut naštovhnulo na ideju analizu rynku i spožyvčogo popytu. Svogo času grupa kompanij «Skarbnycja» peršoju v Ukraїni zastosuvala tehnologiju <a href="http://e-lombard.com/ru/" target="_blank" rel="noopener">onlajn-oplaty</a> mikrokredytiv. Na toj moment ce zdavalosja nikomu ne potribnym. Prote zaraz taka posluga je zvyčnoju dlja vśogo rynku i vsih mikrofinansovyh ustanov.

[color_title title="Jak pov’jazani kryptovaljuty ta lombardy"]

Sogodni, jak vyjavylosja, 50 % klijentiv nacionaľnoї mereži lombardiv «Skarbnycja» poinformovani pro te, ščo take kryptovaljuta. Blyzko 20 % maly dodatkovi znannja i vyjavljaly gotovnisť do investuvannja v kryptovaljuty. Takož bilja 5 % klijentiv zajavyly, ščo braly v lombardi kredyt pid pokupku kryptovaljut.

Ce stalo sygnalom togo, ščo posluga z kredytuvannja pid zastavu kryptovaljuty stala zlobodennoju. Tomu nezabarom buv zapuščenyj pilotnyj proekt iz kryptokreytuvannja v Ukraїni. Pislja rozrobky mehanizmu razom iz testovoju grupoju klijentiv vidbuvsja zapusk peršogo kryptolombardu, z povnocinnym naborom opcij.

[blockquote_with_author name="Ivan Ipatov" position="kerivnyk viddilu marketyngu j reklamy grupy kompanij «Skarbnycja»" content="Vže peršyh rejestracij i peršyh ohočyh otrymaty reaľni groši pid zastavu togo ž Bitcoin, pomitne zrostannja ćogo javyšča. Zafiksovani perši ugody v ramkah proektu kryptokredytuvannja «Skarbkoїn». My rozrahovujemo na te, ščo cyfrovi tehnologiї, kryptovaljuty i blokčejn rozvyvatymuťsja, i naša kompanija hoče buty do ćogo pryčetna."]

[color_title title="Hto potencijni klijenty kryptolombardu"]

Praktyčno buď-jaki vlasnyky osnovnyh vydiv kryptovaljut. Nasampered platforma orijentujeťsja na investoriv. Vony ne zajmajuťsja korotkymy ugodamy, ne torgujuť aktyvno, a vkladajuť u nadiї otrymaty prybutok vid zrostannja cin na cyfrovi aktyvy. Pljus, je taka kategorija kryptoaktyvistiv jak majnery, jaki zajmajuťsja vydobutkom (majningom) kryptovaljut i čekajuť zručnogo momentu dlja їh prodažu. Vony vkladajuť v obladnannja dlja majningu značni košty, vlasni abo pozyčeni, ale pry ćomu nihto ne vidminjav nasuščnyh potreb.

Je horoše vkladennja, jake može staty nadprybutkovym u majbutńomu, ale často z’javljajuťsja terminovi vytraty. Prodavaty povnistju abo častkovo realizovuvaty kryptovaljutu ne hočeťsja, oskiľky za ostannij tyždeń rynok pomitno prosiv. Same dlja togo, ščoby zakryty pytannja po potočnyh potrebah, uže śogodni isnuje proekt kryptokredytuvannja. Kryptoinvestor može otrymaty grošovi košty na nevelykyj termin, švydko i zručno oformyty ugodu j tak samo pogasyty zaborgovanisť za pozykoju.

[blockquote_with_author name="Myhajlo Ignatenko" position="kerivnyk innovacij grupy kompanij «Skarbnycja»" content="Beručy kredyt pid kryptovaljutu, klijenty otrymujuť legaľnyj kredyt u gryvni, garantiju kompaniї z 25-ričnym dosvidom roboty na rynku finansovyh kredytiv, u jakij nalagodženi vsi tehnologiї, garantiju povnogo povernennja kryptovaljuty (a ne її častyny). My ne perši, u kogo z’javylasja cja ideja, ale perši, hto zapustyv її absoljutno legaľno."]

[color_title title="Jak same pracjuje kryptokredytuvannja"]

Sam proces otrymannja kredytu maksymaľno prostyj. Na <a href="https://skarbcoin.com.ua/ua/" target="_blank" rel="noopener">sajti</a> proektu «Skarbkoїn» je kaľkuljator. Možna obraty vidpovidnu sumu kredytu čy pidibraty častynu vid najavnoї v Pozyčaľnyka sumy kryptovaljuty. Napryklad, klijent volodije polovynoju Bitcoin, za jakyj možna otrymaty 60–70 tys. grn, odnak usja suma jomu ne potribna. Je možlyvisť podilu jak kryptovaljuty, tak i sumy na ruky. Takož je pravo prolongaciї i pravo dostrokovogo pogašennja zobov’jazań po kredytu.

<img class="alignnone size-full wp-image-31648" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/skarbcoin.jpg" alt="" width="1343" height="567" />

Osoblyva uvaga prydiljajeťsja zmini vartosti kryptovaljuty. Aktyv dosyť novyj, cina duže volatyľna. Ce najbiľše pobojuvannja pozyčaľnykiv. Jak spraćovuje analityčna platforma v razi kolyvań? «Skarbkoїn» ne vydaje velyki sumy, ščoby pozyčaľnyky ne vtračaly svij predmet zastavy. Maksymaľna suma kredytu stanovyť ne biľše 50 % vid potočnoї vartosti predmeta zastavy, ščoby ne stalasja vtrata aktyvu. Takož, nalaštovana systema avtomatyčnyh povidomleń pro kolyvannja ciny.

[color_title title="Pro jurydyčnyj aspekt operacij"]

Myhajlo Ignatenko zaznačyv, ščo dlja organizaciї procesu kredytuvannja vykorystovujeťsja jurydyčna shema, jaka je nou-hau dlja ukraїnśkogo rynku. Kredyt u gryvni klijenty proektu «Skarbkoїn» možuť otrymaty vid finansovoї kompaniї-partnera vidpovidno do vymog zakonodavstva Ukraїny. Usi ruhy kryptovaljut vidbuvajuťsja za kordonom. Je zakordonna kompanija-partner, u jakoї na providnij birži Kraken vidkryto korporatyvnyj rahunok i otrymano najvyščyj riveń akredytaciї. Ce korporatyvnyj ekkaunt, jakyj služyť vyključno dlja zberigannja kryptovaljutnyh aktyviv.

Inozemna kompanija vystupaje zberigačem, zdijsnjujučy dovirče zberigannja kryptoaktyviv pozyčaľnyka. Oskiľky v Ukraїni vidnosyny z kryptovaljutoju ne vyznačeni, vony vyvedeni grupoju kompanij «Skarbnycja» za kordon. Ce dozvoljaje pozyčaľnykam otrymaty legaľnu poslugu. Robota konkurentiv u SND vybudovujeťsja inšym čynom. Vony, vytjagujučy nadprybutok, pracjujuť «po-čornomu». Pozyčaľnyk pererahovuje valjutu na nevidomyj gamaneć, bez buď-jakyh garantij i nadannja dogovoru. Ci ugody prohodjať na čystij doviri, i vony ne zabezpečujuť žodnyh garantij.

[color_title title="Jaki perspektyvy rynku kryptovaljut"]

Za riznymy ocinkamy ekspertiv Ukraїna zajmaje 4-te misce u sviti za obsjagom kryptovaljut. Tomu progljadajuťsja vidminni umovy dlja rozvytku ćogo rynku. IT-fahivci našoї kraїny vidomi u vśomu sviti, ščo dozvoljaje spodivatysja na švydkyj rozvytok ćogo naprjamku same v Ukraїni.

[blockquote_with_author name="Jurij Gava" position="blokčejn-fahiveć, finansovyj konsuľtant" content="Kryptovaljuta je odnym iz takyh resursiv, jakyj dozvoljaje aktyvizuvaty biznes-dijaľnisť tam, de vona vprovadžujeťsja. Za cym — majbutnje. Jakščo śogodni šče ne vsi vprovadyly oplatu kryptovaljutoju, i ce ne strašno, to čerez 5–10 rokiv kožen, hto ne vstyg beznadijno vtratyť svij rynok."]

Za slovamy Jurija Gavy, ljudy, jaki rozibralysja v tehnologiї blokčejn, u kryptovaljuti vže zaraz zaznajuť trudnoščiv spryjnjattja informaciї j tijeї arhitektury finansovoї systemy, u jakij Ukraїna zaraz znahodyťsja. Taki okremi pryklady — ce perši dzvinky vsim inšym kompanijam, u jakomu rusli neobhidno ruhatysja dali.

«My prognozujemo zrostannja rynku kryptovaljut, tomu ščo v rynok uvijšla nevelyka kiľkisť ljudej, uśogo 5 % i najblyžčym časom uvijde šče 25–30 %. Za obsjagom tyh grošej, jaki potencijno možuť zajty na kryptovaljutnyj rynok, možlyve jogo zbiľšennja u 3–5 raziv uže u 2018 roci. Kapitalizacija kryptovaljut stanovyť blyźko $400 mlrd. Ce označaje, ščo vin (rynok) može stanovyty biľše, niž $1 trln», — zaznačyv blokčejn-fahiveć, finansovyj konsuľtant Jurij Gava.

<img class="alignnone size-full wp-image-31649" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/Kryptokredyty-press_konf.jpg" alt="" width="1024" height="683" />

Teper ščodo majbutńogo kryptovaljut v Ukraїni ta perspektyv kryptokredytuvannja. Usi eksperty zijšlysja na dumci, ščo najblyžčym časom rynok bude vidigravaty svoї pozyciї. Važlyvo vže na ćomu etapi proponuvaty konkurentospromožni servisy ta poslugy dlja vsih, hto volodije buď-jakoju častynoju kryptovaljuty.

2018-j bude rokom glybokyh transformacij, jaki počnuť posyljuvatysja u 2019 roci. Pryjduť novi kryptovaljuty absoljutno novyh modelej. Taki vže isnujuť: ce TON i Bitbon — vony zabezpečeni, i v їhńomu vypadku propysujeťsja radykaľno nova biznes-modeľ isnuvannja. Ci procesy nihto vže ne zmože zupynyty. Zupynyty blokčejn — ce te ž same, ščo zupynyty internet.

Nagadajemo, raniše my <a href="https://nachasi.com/2018/02/13/tokenization/" target="_blank" rel="noopener">dilylysja</a> tezamy 10 ekspertiv pro kryptovaljuty ta tokenizaciju ekonomiky.

Ne tiľky v Ukraїni, ale j v uśomu sviti tehnologija blokčejn rozvyvajeťsja duže strimko j nabyraje dedali biľšoї populjarnosti. Bagato kraїn uže majuť pravovu bazu z reguljuvannja cyh rynkiv. SŠA, napryklad, pryrivnjuje Bitcoin do koštovnogo majna, jak i Kanada. U Japoniї cyfrovi aktyvy pryrivnjujuťsja do valjuty. Jakoju ž je sytuacija z «kryptoju» v Ukraїni — rozbyrajemosja na prykladi zapusku peršogo proektu z kryptokredytuvannja «Skarbkoїn».	<h3>					Pro stanovyšče kryptovaljuty v Ukraїni			</h3>Naš urjad, reguljatory, use biľše prydyvljajuťsja do ćogo rynku i planujuť vreguljuvaty vsi pytannja ščodo kryptovaljuty šljahom pryjnjattja nyzky zakoniv. Pry ćomu, stanom na teper 59 osib iz derždepartamentu zadeklaruvaly svoї statky v kryptovaljuti.Innovacijni proekty ne ridko vyklykaly skepsys u vsih učasnykiv rynku na zori svogo stanovlennja. Te ž same vže vidbuvajeťsja i z tehnologijeju blokčejn, i z kryptovaljutoju. Vona rozvyvatymeťsja duže burhlyvo, u zv’jazku z vysokoju volatyľnistju gromadśkisť vyjavljatyme postijnu zacikavlenisť cijeju temoju. I naviť padinnja kursu dejakyh iz kryptovaljut ne zupynjaje najgolovnišogo — rozvytku ćogo javyšča.Burhlyve zrostannja kryptovaljut naštovhnulo na ideju analizu rynku i spožyvčogo popytu. Svogo času grupa kompanij «Skarbnycja» peršoju v Ukraїni zastosuvala tehnologiju <a href="http://e-lombard.com/ru/" target="_blank" rel="noopener">onlajn-oplaty</a> mikrokredytiv. Na toj moment ce zdavalosja nikomu ne potribnym. Prote zaraz taka posluga je zvyčnoju dlja vśogo rynku i vsih mikrofinansovyh ustanov.	<h3>					Jak pov’jazani kryptovaljuty ta lombardy			</h3>Sogodni, jak vyjavylosja, 50 % klijentiv nacionaľnoї mereži lombardiv «Skarbnycja» poinformovani pro te, ščo take kryptovaljuta. Blyzko 20 % maly dodatkovi znannja i vyjavljaly gotovnisť do investuvannja v kryptovaljuty. Takož bilja 5 % klijentiv zajavyly, ščo braly v lombardi kredyt pid pokupku kryptovaljut.Ce stalo sygnalom togo, ščo posluga z kredytuvannja pid zastavu kryptovaljuty stala zlobodennoju. Tomu nezabarom buv zapuščenyj pilotnyj proekt iz kryptokreytuvannja v Ukraїni. Pislja rozrobky mehanizmu razom iz testovoju grupoju klijentiv vidbuvsja zapusk peršogo kryptolombardu, z povnocinnym naborom opcij.	<blockquote class="shortcode-blockquote">		Vže peršyh rejestracij i peršyh ohočyh otrymaty reaľni groši pid zastavu togo ž Bitcoin, pomitne zrostannja ćogo javyšča. Zafiksovani perši ugody v ramkah proektu kryptokredytuvannja «Skarbkoїn». My rozrahovujemo na te, ščo cyfrovi tehnologiї, kryptovaljuty i blokčejn rozvyvatymuťsja, i naša kompanija hoče buty do ćogo pryčetna.					<cite>									Ivan Ipatov, kerivnyk viddilu marketyngu j reklamy grupy kompanij «Skarbnycja»							</cite>			</blockquote>	<h3>					Hto potencijni klijenty kryptolombardu			</h3>Praktyčno buď-jaki vlasnyky osnovnyh vydiv kryptovaljut. Nasampered platforma orijentujeťsja na investoriv. Vony ne zajmajuťsja korotkymy ugodamy, ne torgujuť aktyvno, a vkladajuť u nadiї otrymaty prybutok vid zrostannja cin na cyfrovi aktyvy. Pljus, je taka kategorija kryptoaktyvistiv jak majnery, jaki zajmajuťsja vydobutkom (majningom) kryptovaljut i čekajuť zručnogo momentu dlja їh prodažu. Vony vkladajuť v obladnannja dlja majningu značni košty, vlasni abo pozyčeni, ale pry ćomu nihto ne vidminjav nasuščnyh potreb.Je horoše vkladennja, jake može staty nadprybutkovym u majbutńomu, ale často z’javljajuťsja terminovi vytraty. Prodavaty povnistju abo častkovo realizovuvaty kryptovaljutu ne hočeťsja, oskiľky za ostannij tyždeń rynok pomitno prosiv. Same dlja togo, ščoby zakryty pytannja po potočnyh potrebah, uže śogodni isnuje proekt kryptokredytuvannja. Kryptoinvestor može otrymaty grošovi košty na nevelykyj termin, švydko i zručno oformyty ugodu j tak samo pogasyty zaborgovanisť za pozykoju.	<blockquote class="shortcode-blockquote">		Beručy kredyt pid kryptovaljutu, klijenty otrymujuť legaľnyj kredyt u gryvni, garantiju kompaniї z 25-ričnym dosvidom roboty na rynku finansovyh kredytiv, u jakij nalagodženi vsi tehnologiї, garantiju povnogo povernennja kryptovaljuty (a ne її častyny). My ne perši, u kogo z’javylasja cja ideja, ale perši, hto zapustyv її absoljutno legaľno.					<cite>									Myhajlo Ignatenko, kerivnyk innovacij grupy kompanij «Skarbnycja»							</cite>			</blockquote>	<h3>					Jak same pracjuje kryptokredytuvannja			</h3>Sam proces otrymannja kredytu maksymaľno prostyj. Na <a href="https://skarbcoin.com.ua/ua/" target="_blank" rel="noopener">sajti</a> proektu «Skarbkoїn» je kaľkuljator. Možna obraty vidpovidnu sumu kredytu čy pidibraty častynu vid najavnoї v Pozyčaľnyka sumy kryptovaljuty. Napryklad, klijent volodije polovynoju Bitcoin, za jakyj možna otrymaty 60–70 tys. grn, odnak usja suma jomu ne potribna. Je možlyvisť podilu jak kryptovaljuty, tak i sumy na ruky. Takož je pravo prolongaciї i pravo dostrokovogo pogašennja zobov’jazań po kredytu.<img loading="lazy" class="alignnone size-full wp-image-31648" src="/wp-content/uploads/2018/03/skarbcoin.jpg" alt="" width="1343" height="567" srcset="/wp-content/uploads/2018/03/skarbcoin.jpg 1343w, /wp-content/uploads/2018/03/skarbcoin-300x127.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/03/skarbcoin-768x324.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/03/skarbcoin-1024x432.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/03/skarbcoin-650x274.jpg 650w, /wp-content/uploads/2018/03/skarbcoin-1300x549.jpg 1300w" sizes="(max-width: 1343px) 100vw, 1343px" />Osoblyva uvaga prydiljajeťsja zmini vartosti kryptovaljuty. Aktyv dosyť novyj, cina duže volatyľna. Ce najbiľše pobojuvannja pozyčaľnykiv. Jak spraćovuje analityčna platforma v razi kolyvań? «Skarbkoїn» ne vydaje velyki sumy, ščoby pozyčaľnyky ne vtračaly svij predmet zastavy. Maksymaľna suma kredytu stanovyť ne biľše 50 % vid potočnoї vartosti predmeta zastavy, ščoby ne stalasja vtrata aktyvu. Takož, nalaštovana systema avtomatyčnyh povidomleń pro kolyvannja ciny.	<h3>					Pro jurydyčnyj aspekt operacij			</h3>Myhajlo Ignatenko zaznačyv, ščo dlja organizaciї procesu kredytuvannja vykorystovujeťsja jurydyčna shema, jaka je nou-hau dlja ukraїnśkogo rynku. Kredyt u gryvni klijenty proektu «Skarbkoїn» možuť otrymaty vid finansovoї kompaniї-partnera vidpovidno do vymog zakonodavstva Ukraїny. Usi ruhy kryptovaljut vidbuvajuťsja za kordonom. Je zakordonna kompanija-partner, u jakoї na providnij birži Kraken vidkryto korporatyvnyj rahunok i otrymano najvyščyj riveń akredytaciї. Ce korporatyvnyj ekkaunt, jakyj služyť vyključno dlja zberigannja kryptovaljutnyh aktyviv.Inozemna kompanija vystupaje zberigačem, zdijsnjujučy dovirče zberigannja kryptoaktyviv pozyčaľnyka. Oskiľky v Ukraїni vidnosyny z kryptovaljutoju ne vyznačeni, vony vyvedeni grupoju kompanij «Skarbnycja» za kordon. Ce dozvoljaje pozyčaľnykam otrymaty legaľnu poslugu. Robota konkurentiv u SND vybudovujeťsja inšym čynom. Vony, vytjagujučy nadprybutok, pracjujuť «po-čornomu». Pozyčaľnyk pererahovuje valjutu na nevidomyj gamaneć, bez buď-jakyh garantij i nadannja dogovoru. Ci ugody prohodjať na čystij doviri, i vony ne zabezpečujuť žodnyh garantij.	<h3>					Jaki perspektyvy rynku kryptovaljut			</h3>Za riznymy ocinkamy ekspertiv Ukraїna zajmaje 4-te misce u sviti za obsjagom kryptovaljut. Tomu progljadajuťsja vidminni umovy dlja rozvytku ćogo rynku. IT-fahivci našoї kraїny vidomi u vśomu sviti, ščo dozvoljaje spodivatysja na švydkyj rozvytok ćogo naprjamku same v Ukraїni.	<blockquote class="shortcode-blockquote">		Kryptovaljuta je odnym iz takyh resursiv, jakyj dozvoljaje aktyvizuvaty biznes-dijaľnisť tam, de vona vprovadžujeťsja. Za cym — majbutnje. Jakščo śogodni šče ne vsi vprovadyly oplatu kryptovaljutoju, i ce ne strašno, to čerez 5–10 rokiv kožen, hto ne vstyg beznadijno vtratyť svij rynok.					<cite>									Jurij Gava, blokčejn-fahiveć, finansovyj konsuľtant							</cite>			</blockquote>Za slovamy Jurija Gavy, ljudy, jaki rozibralysja v tehnologiї blokčejn, u kryptovaljuti vže zaraz zaznajuť trudnoščiv spryjnjattja informaciї j tijeї arhitektury finansovoї systemy, u jakij Ukraїna zaraz znahodyťsja. Taki okremi pryklady — ce perši dzvinky vsim inšym kompanijam, u jakomu rusli neobhidno ruhatysja dali.«My prognozujemo zrostannja rynku kryptovaljut, tomu ščo v rynok uvijšla nevelyka kiľkisť ljudej, uśogo 5 % i najblyžčym časom uvijde šče 25–30 %. Za obsjagom tyh grošej, jaki potencijno možuť zajty na kryptovaljutnyj rynok, možlyve jogo zbiľšennja u 3–5 raziv uže u 2018 roci. Kapitalizacija kryptovaljut stanovyť blyźko $400 mlrd. Ce označaje, ščo vin (rynok) može stanovyty biľše, niž $1 trln», — zaznačyv blokčejn-fahiveć, finansovyj konsuľtant Jurij Gava.<img loading="lazy" class="alignnone size-full wp-image-31649" src="/wp-content/uploads/2018/03/Kryptokredyty-press_konf.jpg" alt="" width="1024" height="683" srcset="/wp-content/uploads/2018/03/Kryptokredyty-press_konf.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/03/Kryptokredyty-press_konf-300x200.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/03/Kryptokredyty-press_konf-768x512.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/03/Kryptokredyty-press_konf-650x434.jpg 650w, /wp-content/uploads/2018/03/Kryptokredyty-press_konf-600x400.jpg 600w, /wp-content/uploads/2018/03/Kryptokredyty-press_konf-730x486.jpg 730w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" />Teper ščodo majbutńogo kryptovaljut v Ukraїni ta perspektyv kryptokredytuvannja. Usi eksperty zijšlysja na dumci, ščo najblyžčym časom rynok bude vidigravaty svoї pozyciї. Važlyvo vže na ćomu etapi proponuvaty konkurentospromožni servisy ta poslugy dlja vsih, hto volodije buď-jakoju častynoju kryptovaljuty.2018-j bude rokom glybokyh transformacij, jaki počnuť posyljuvatysja u 2019 roci. Pryjduť novi kryptovaljuty absoljutno novyh modelej. Taki vže isnujuť: ce TON i Bitbon — vony zabezpečeni, i v їhńomu vypadku propysujeťsja radykaľno nova biznes-modeľ isnuvannja. Ci procesy nihto vže ne zmože zupynyty. Zupynyty blokčejn — ce te ž same, ščo zupynyty internet.Nagadajemo, raniše my <a href="/2018/02/13/tokenization/" target="_blank" rel="noopener">dilylysja</a> tezamy 10 ekspertiv pro kryptovaljuty ta tokenizaciju ekonomiky.

Kryptolombard i Skarbkoїn: jak blokčejn uvijšov u budni ukraїnciv

Vže dovgyj čas Bitcoin i Ethereum ne vyhodjať iz novynnyh stričok profiľnyh ZMI (ta j neprofiľnyh tež — tiľky ledačyj ne pysav pro «kryptu»). «Prystrasti za blokčejnom» prodovžujuť buty temamy dnja / tyžnja / misjacja. Tož svitove finteh-kom'juniti uvažno sposterigaje, jak cej faktor i jogo pohidni vplyvajuť na pryjom plateživ.

U jakyh same pytannjah cej vplyv bude najbiľš istotnym? Možna vydilyty 5 osnovnyh trendiv, jaki tak čy inakše vplynuť na metody i sposoby pryjomu plateživ.

[color_title title="Pro reguljatyvnu polityku z boku deržav ščodo kryptovaljut"]

«Finmonitoryngy» Nimeččyny i Švejcariї vže skoro zmožuť reguljuvaty rynok kryptovaljut. Pryčyny ti ž sami: kryptovaljuty populjarni, rostuť (i periodyčno padajuť) u cini. Odnak nevyznačenisť cinovyh zmin, jaku ne možna pojasnyty rynkovymy zakonamy, ne može isnuvaty dovgo bez naležnogo kontrolju. I rozmovy pro ce veduťsja ne tiľky v kabinetah, a j u publičnij sferi.

Napryklad, golova MVF Kristin Lagard <a href="http://www.bbc.com/ukrainian/news-43031351" target="_blank" rel="noopener">nazvala</a> deržreguljuvannja rynku kryptovaljut «nemynučym». Polityku boroťby z čornymy i sirymy operacijamy «krypty» vže biľše roku vede Komisija z cinnyh paperiv ta FBR. Ce ne prosto deklaratyvne «my ne sydymo sklavšy ruky». Tryvaje robota nad stvorennjam kompleksnoї metodologiї kontrolju finansovogo rynku, sama ideja jakogo — ćomu kontrolju ne piddavatysja. Zavdannja skladne, ale zdijsnenne.

[color_title title="Boroťba za klijentiv z «pokolinnja Z»"]

Neščodavno pobačyla duže cikavu statystyku pro «pokolinnja Z». Tobto pro tyh, kogo my zvykly spryjmaty jak ditej, adže їh «občyslennja» počynajeťsja z 1996 roku. Tym časom, najstaršomu «typovomu predstavnyku» vže 21 rik. Ce — molodyj specialist, tiľky z universytetu, neridko z robotoju i vže točno z krajńoju zalučenistju u vykorystannja sučasnyh devajsiv. Ne budu perepovidaty teoriju pokoliń, ale material zvodytysja do togo, ščo do 2020 roku «pokolinnja Z» stanovytyme ponad 40% spožyvačiv SŠA.

<blockquote>Finansovi instytuty (v peršu čergu — banky) vže počynajuť maty spravu z pokolinnjam, jake ne zastalo žyttja bez Google ta internetu. Tož ne dyvno, ščo fintech u ćomu procvitaje — dejaki startapy i stvoreni «zetamy» abo ž «millenialamy». Golovne, ščo potribno vrahovuvaty pry kontakti z takoju audytorijeju — user experience comes first.</blockquote>
UI / UX dyzajn vašogo produktu povynen podobajeťsja ne vam, a tym, hto bude oplačuvaty tovary i poslugy z jogo dopomogoju. Pozytyvnyj klijentśkyj dosvid na vsih etapah pokupky / oplaty / perekazu, zrozumilisť, prostota i polivariatyvnisť — oś ščo staje konkurentnoju perevagoju dlja biznesu. Čym prostišyj platiž, čym «m'jakše» vin prohodyť — tym krašče.

[color_title title="Pro plateži zi smartfona"]

Mobiľni plateži staly nadzvyčajno populjarnymy, i osoblyvo syľno ce pomitno na rynkah, de rozvyvajuťsja 3G- i 4G mereži zv’jazku. Jak tiľky operatory dajuť biľš-menš stabiľne pokryttja u velykyh mistah, ritejlery vidznačajuť ne tiľky zrostannja prodaživ smartfoniv, ale i zrostannja kiľkosti korystuvačiv, jaki zdijsnjujuť pokupky z devajsiv. Ukraїna neščodavno perežyla vprovadžennja 3G (pravda, ne vsja i ne do kincja), tomu vy mogly prostežyty i vidčuyty na sobi pozytyvni zminy.

I my znovu povertajemosja do pytannja zručnosti procesu oplaty dlja korystuvača, bez jakogo perevesty klijenta z desktopu v dodatok / mobiľnu versiju bude duže skladno. Tut liderstvo viźmuť platižni rišennja, zatočeni pid myttjevu oplatu — na kštalt Masterpass, jakyj u nas vže integruvaly digital-lidery: vid zapravok do platižnyh servisiv (vključajučy LeoGaming). Praktyčno vsi pidvyščyly konversiju u mobiľnomu segmenti.

[color_title title="Pro P2P-perekaz kryptovaljut"]

Poky sučasni «velyki» kryptovaljuty robljať sproby buty nadijnym metodom odnorazovyh rozrahunkiv za rahunok nestabiľnogo kursu (slovom «kupuj-prodavaj»), ne tak davno anonsovani stablecoins zahodjať z inšogo boku, beručy za osnovu stabiľnisť kursu. Vykorystovujučy skladni ekonomični modeli dlja upravlinnja popytom i propozycijeju abo šljahom pidžyvlennja svoїh tokeniv reaľnoju valjutoju, vony stvorjujuť platformy z vysokym stupenem doviry.

«Trastovisť» nemynuče pryzvede do perehodu vid odnorazovyh do reguljarnyh vyplat i do mas-pejmentu. Z usima perevagamy švydkosti i zahyščenosti, jaki proponujuť kryptovaljuty, pojava servisiv P2P-perekaziv i vyplat na Bitcoin i Ethereum majže nemynuča.

[color_title title="Kryptovaljuta jak platižnyj metod dlja ritejlu"]

Zagaľnyj obsjag rynku Bitcoin ta Ethereum — blyźko $500 mlrd. Bagato, ale ne masovo, tomu ščo možlyvosti vykorystannja kryptovaljut u tomu ž ritejli poky na zarodkovij stadiї. I mova ne tiľky pro Ukraїnu, jakščo ščo. Merčanty po vśomu svitu ohočiše integrujuť toj že Masterpass čy biľš lokaľni platformy cyfrovyh gamanciv, v peršu čergu tomu ščo dlja nyh je zrozumila universaľna tehdokumentacija. Blockchain neobhidnyh instrumentiv i platižnoї infrastruktury ne maje. Poky ne maje.

Čuly pro OPEN Platform? Ce startap z Kremnijevoї Dolyny, jakyj rozrobljaje universaľnyj API dlja integraciї blockchain u dodatky. Zgidno z zadumom i White Paper, developery zmožuť vykorystovuvaty universaľnu platformu API OPEN u svoїh dodatkah i vidrazu ž pryjmaty plateži ta provodyty inši operaciї z «kryptoju». Po suti, ce te same «korobkove rišennja», na jake bagato hto tak čekaje.

Do slova, raniše my povidomljaly pro te, ščo Mastercard <a href="https://nachasi.com/2017/10/25/mastercard-platezhi-blockchain/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">perevodyť<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/10/credit-card-2215794_1920-300x200.jpg" />Mastercard perevodyť plateži na tehnologiju blockchain</a> pryjom plateživ na blockchain.

Vže dovgyj čas Bitcoin i Ethereum ne vyhodjať iz novynnyh stričok profiľnyh ZMI (ta j neprofiľnyh tež — tiľky ledačyj ne pysav pro «kryptu»). «Prystrasti za blokčejnom» prodovžujuť buty temamy dnja / tyžnja / misjacja. Tož svitove finteh-kom&#8217;juniti uvažno sposterigaje, jak cej faktor i jogo pohidni vplyvajuť na pryjom plateživ.U jakyh same pytannjah cej vplyv bude najbiľš istotnym? Možna vydilyty 5 osnovnyh trendiv, jaki tak čy inakše vplynuť na metody i sposoby pryjomu plateživ.	<h3>					Pro reguljatyvnu polityku z boku deržav ščodo kryptovaljut			</h3>«Finmonitoryngy» Nimeččyny i Švejcariї vže skoro zmožuť reguljuvaty rynok kryptovaljut. Pryčyny ti ž sami: kryptovaljuty populjarni, rostuť (i periodyčno padajuť) u cini. Odnak nevyznačenisť cinovyh zmin, jaku ne možna pojasnyty rynkovymy zakonamy, ne može isnuvaty dovgo bez naležnogo kontrolju. I rozmovy pro ce veduťsja ne tiľky v kabinetah, a j u publičnij sferi.Napryklad, golova MVF Kristin Lagard <a href="http://www.bbc.com/ukrainian/news-43031351" target="_blank" rel="noopener">nazvala</a> deržreguljuvannja rynku kryptovaljut «nemynučym». Polityku boroťby z čornymy i sirymy operacijamy «krypty» vže biľše roku vede Komisija z cinnyh paperiv ta FBR. Ce ne prosto deklaratyvne «my ne sydymo sklavšy ruky». Tryvaje robota nad stvorennjam kompleksnoї metodologiї kontrolju finansovogo rynku, sama ideja jakogo — ćomu kontrolju ne piddavatysja. Zavdannja skladne, ale zdijsnenne.	<h3>					Boroťba za klijentiv z «pokolinnja Z»			</h3>Neščodavno pobačyla duže cikavu statystyku pro «pokolinnja Z». Tobto pro tyh, kogo my zvykly spryjmaty jak ditej, adže їh «občyslennja» počynajeťsja z 1996 roku. Tym časom, najstaršomu «typovomu predstavnyku» vže 21 rik. Ce — molodyj specialist, tiľky z universytetu, neridko z robotoju i vže točno z krajńoju zalučenistju u vykorystannja sučasnyh devajsiv. Ne budu perepovidaty teoriju pokoliń, ale material zvodytysja do togo, ščo do 2020 roku «pokolinnja Z» stanovytyme ponad 40% spožyvačiv SŠA.<blockquote>Finansovi instytuty (v peršu čergu — banky) vže počynajuť maty spravu z pokolinnjam, jake ne zastalo žyttja bez Google ta internetu. Tož ne dyvno, ščo fintech u ćomu procvitaje — dejaki startapy i stvoreni «zetamy» abo ž «millenialamy». Golovne, ščo potribno vrahovuvaty pry kontakti z takoju audytorijeju — user experience comes first.</blockquote>UI / UX dyzajn vašogo produktu povynen podobajeťsja ne vam, a tym, hto bude oplačuvaty tovary i poslugy z jogo dopomogoju. Pozytyvnyj klijentśkyj dosvid na vsih etapah pokupky / oplaty / perekazu, zrozumilisť, prostota i polivariatyvnisť — oś ščo staje konkurentnoju perevagoju dlja biznesu. Čym prostišyj platiž, čym «m&#8217;jakše» vin prohodyť — tym krašče.	<h3>					Pro plateži zi smartfona			</h3>Mobiľni plateži staly nadzvyčajno populjarnymy, i osoblyvo syľno ce pomitno na rynkah, de rozvyvajuťsja 3G- i 4G mereži zv’jazku. Jak tiľky operatory dajuť biľš-menš stabiľne pokryttja u velykyh mistah, ritejlery vidznačajuť ne tiľky zrostannja prodaživ smartfoniv, ale i zrostannja kiľkosti korystuvačiv, jaki zdijsnjujuť pokupky z devajsiv. Ukraїna neščodavno perežyla vprovadžennja 3G (pravda, ne vsja i ne do kincja), tomu vy mogly prostežyty i vidčuyty na sobi pozytyvni zminy.I my znovu povertajemosja do pytannja zručnosti procesu oplaty dlja korystuvača, bez jakogo perevesty klijenta z desktopu v dodatok / mobiľnu versiju bude duže skladno. Tut liderstvo viźmuť platižni rišennja, zatočeni pid myttjevu oplatu — na kštalt Masterpass, jakyj u nas vže integruvaly digital-lidery: vid zapravok do platižnyh servisiv (vključajučy LeoGaming). Praktyčno vsi pidvyščyly konversiju u mobiľnomu segmenti.	<h3>					Pro P2P-perekaz kryptovaljut			</h3>Poky sučasni «velyki» kryptovaljuty robljať sproby buty nadijnym metodom odnorazovyh rozrahunkiv za rahunok nestabiľnogo kursu (slovom «kupuj-prodavaj»), ne tak davno anonsovani stablecoins zahodjať z inšogo boku, beručy za osnovu stabiľnisť kursu. Vykorystovujučy skladni ekonomični modeli dlja upravlinnja popytom i propozycijeju abo šljahom pidžyvlennja svoїh tokeniv reaľnoju valjutoju, vony stvorjujuť platformy z vysokym stupenem doviry.«Trastovisť» nemynuče pryzvede do perehodu vid odnorazovyh do reguljarnyh vyplat i do mas-pejmentu. Z usima perevagamy švydkosti i zahyščenosti, jaki proponujuť kryptovaljuty, pojava servisiv P2P-perekaziv i vyplat na Bitcoin i Ethereum majže nemynuča.	<h3>					Kryptovaljuta jak platižnyj metod dlja ritejlu			</h3>Zagaľnyj obsjag rynku Bitcoin ta Ethereum — blyźko $500 mlrd. Bagato, ale ne masovo, tomu ščo možlyvosti vykorystannja kryptovaljut u tomu ž ritejli poky na zarodkovij stadiї. I mova ne tiľky pro Ukraїnu, jakščo ščo. Merčanty po vśomu svitu ohočiše integrujuť toj že Masterpass čy biľš lokaľni platformy cyfrovyh gamanciv, v peršu čergu tomu ščo dlja nyh je zrozumila universaľna tehdokumentacija. Blockchain neobhidnyh instrumentiv i platižnoї infrastruktury ne maje. Poky ne maje.Čuly pro OPEN Platform? Ce startap z Kremnijevoї Dolyny, jakyj rozrobljaje universaľnyj API dlja integraciї blockchain u dodatky. Zgidno z zadumom i White Paper, developery zmožuť vykorystovuvaty universaľnu platformu API OPEN u svoїh dodatkah i vidrazu ž pryjmaty plateži ta provodyty inši operaciї z «kryptoju». Po suti, ce te same «korobkove rišennja», na jake bagato hto tak čekaje.Do slova, raniše my povidomljaly pro te, ščo Mastercard <a href="/2017/10/25/mastercard-platezhi-blockchain/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">perevodyť<img src="/wp-content/uploads/2017/10/credit-card-2215794_1920-300x200.jpg" />Mastercard perevodyť plateži na tehnologiju blockchain</a> pryjom plateživ na blockchain.

Vid redakciї: U 2017-mu vidbulasja spravžnja revoljucija u sferi fintech, spryčynena, zrostannjam kryptovaljutnyh aktyviv. Samu ž tehnologiju blockchain počaly aktyvno vykorystovuvaty jak metod optymizaciї, pereosmyslennja i reformy riznyh finansovyh procesiv. Jak use ce zminyť (abo vže zminjuje) platižni operaciї?

Vže dovgyj čas Bitcoin i Ethereum ne vyhodjať iz novynnyh stričok profiľnyh ZMI (ta j neprofiľnyh tež — tiľky ledačyj ne pysav pro «kryptu»). «Prystrasti za blokčejnom» prodovžujuť buty temamy dnja / tyžnja / misjacja. Tož svitove finteh-kom'juniti uvažno sposterigaje, jak cej faktor i jogo pohidni vplyvajuť na pryjom plateživ.

U jakyh same pytannjah cej vplyv bude najbiľš istotnym? Možna vydilyty 5 osnovnyh trendiv, jaki tak čy inakše vplynuť na metody i sposoby pryjomu plateživ.

[color_title title="Pro reguljatyvnu polityku z boku deržav ščodo kryptovaljut"]

«Finmonitoryngy» Nimeččyny i Švejcariї vže skoro zmožuť reguljuvaty rynok kryptovaljut. Pryčyny ti ž sami: kryptovaljuty populjarni, rostuť (i periodyčno padajuť) u cini. Odnak nevyznačenisť cinovyh zmin, jaku ne možna pojasnyty rynkovymy zakonamy, ne može isnuvaty dovgo bez naležnogo kontrolju. I rozmovy pro ce veduťsja ne tiľky v kabinetah, a j u publičnij sferi.

Napryklad, golova MVF Kristin Lagard <a href="http://www.bbc.com/ukrainian/news-43031351" target="_blank" rel="noopener">nazvala</a> deržreguljuvannja rynku kryptovaljut «nemynučym». Polityku boroťby z čornymy i sirymy operacijamy «krypty» vže biľše roku vede Komisija z cinnyh paperiv ta FBR. Ce ne prosto deklaratyvne «my ne sydymo sklavšy ruky». Tryvaje robota nad stvorennjam kompleksnoї metodologiї kontrolju finansovogo rynku, sama ideja jakogo — ćomu kontrolju ne piddavatysja. Zavdannja skladne, ale zdijsnenne.

[color_title title="Boroťba za klijentiv z «pokolinnja Z»"]

Neščodavno pobačyla duže cikavu statystyku pro «pokolinnja Z». Tobto pro tyh, kogo my zvykly spryjmaty jak ditej, adže їh «občyslennja» počynajeťsja z 1996 roku. Tym časom, najstaršomu «typovomu predstavnyku» vže 21 rik. Ce — molodyj specialist, tiľky z universytetu, neridko z robotoju i vže točno z krajńoju zalučenistju u vykorystannja sučasnyh devajsiv. Ne budu perepovidaty teoriju pokoliń, ale material zvodytysja do togo, ščo do 2020 roku «pokolinnja Z» stanovytyme ponad 40% spožyvačiv SŠA.
<blockquote>Finansovi instytuty (v peršu čergu — banky) vže počynajuť maty spravu z pokolinnjam, jake ne zastalo žyttja bez Google ta internetu. Tož ne dyvno, ščo fintech u ćomu procvitaje — dejaki startapy i stvoreni «zetamy» abo ž «millenialamy». Golovne, ščo potribno vrahovuvaty pry kontakti z takoju audytorijeju — user experience comes first.</blockquote>
UI / UX dyzajn vašogo produktu povynen podobajeťsja ne vam, a tym, hto bude oplačuvaty tovary i poslugy z jogo dopomogoju. Pozytyvnyj klijentśkyj dosvid na vsih etapah pokupky / oplaty / perekazu, zrozumilisť, prostota i polivariatyvnisť — oś ščo staje konkurentnoju perevagoju dlja biznesu. Čym prostišyj platiž, čym «m'jakše» vin prohodyť — tym krašče.

[color_title title="Pro plateži zi smartfona"]

Mobiľni plateži staly nadzvyčajno populjarnymy, i osoblyvo syľno ce pomitno na rynkah, de rozvyvajuťsja 3G- i 4G mereži zv’jazku. Jak tiľky operatory dajuť biľš-menš stabiľne pokryttja u velykyh mistah, ritejlery vidznačajuť ne tiľky zrostannja prodaživ smartfoniv, ale i zrostannja kiľkosti korystuvačiv, jaki zdijsnjujuť pokupky z devajsiv. Ukraїna neščodavno perežyla vprovadžennja 3G (pravda, ne vsja i ne do kincja), tomu vy mogly prostežyty i vidčuyty na sobi pozytyvni zminy.

I my znovu povertajemosja do pytannja zručnosti procesu oplaty dlja korystuvača, bez jakogo perevesty klijenta z desktopu v dodatok / mobiľnu versiju bude duže skladno. Tut liderstvo viźmuť platižni rišennja, zatočeni pid myttjevu oplatu — na kštalt Masterpass, jakyj u nas vže integruvaly digital-lidery: vid zapravok do platižnyh servisiv (vključajučy LeoGaming). Praktyčno vsi pidvyščyly konversiju u mobiľnomu segmenti.

[color_title title="Pro P2P-perekaz kryptovaljut"]

Poky sučasni «velyki» kryptovaljuty robljať sproby buty nadijnym metodom odnorazovyh rozrahunkiv za rahunok nestabiľnogo kursu (slovom «kupuj-prodavaj»), ne tak davno anonsovani stablecoins zahodjať z inšogo boku, beručy za osnovu stabiľnisť kursu. Vykorystovujučy skladni ekonomični modeli dlja upravlinnja popytom i propozycijeju abo šljahom pidžyvlennja svoїh tokeniv reaľnoju valjutoju, vony stvorjujuť platformy z vysokym stupenem doviry.

«Trastovisť» nemynuče pryzvede do perehodu vid odnorazovyh do reguljarnyh vyplat i do mas-pejmentu. Z usima perevagamy švydkosti i zahyščenosti, jaki proponujuť kryptovaljuty, pojava servisiv P2P-perekaziv i vyplat na Bitcoin i Ethereum majže nemynuča.

[color_title title="Kryptovaljuta jak platižnyj metod dlja ritejlu"]

Zagaľnyj obsjag rynku Bitcoin ta Ethereum — blyźko $500 mlrd. Bagato, ale ne masovo, tomu ščo možlyvosti vykorystannja kryptovaljut u tomu ž ritejli poky na zarodkovij stadiї. I mova ne tiľky pro Ukraїnu, jakščo ščo. Merčanty po vśomu svitu ohočiše integrujuť toj že Masterpass čy biľš lokaľni platformy cyfrovyh gamanciv, v peršu čergu tomu ščo dlja nyh je zrozumila universaľna tehdokumentacija. Blockchain neobhidnyh instrumentiv i platižnoї infrastruktury ne maje. Poky ne maje.

Čuly pro OPEN Platform? Ce startap z Kremnijevoї Dolyny, jakyj rozrobljaje universaľnyj API dlja integraciї blockchain u dodatky. Zgidno z zadumom i White Paper, developery zmožuť vykorystovuvaty universaľnu platformu API OPEN u svoїh dodatkah i vidrazu ž pryjmaty plateži ta provodyty inši operaciї z «kryptoju». Po suti, ce te same «korobkove rišennja», na jake bagato hto tak čekaje.

Do slova, raniše my povidomljaly pro te, ščo Mastercard <a href="https://nachasi.com/2017/10/25/mastercard-platezhi-blockchain/" target="_blank" rel="noopener">perevodyť</a> pryjom plateživ na blockchain.

Vže dovgyj čas Bitcoin i Ethereum ne vyhodjať iz novynnyh stričok profiľnyh ZMI (ta j neprofiľnyh tež — tiľky ledačyj ne pysav pro «kryptu»). «Prystrasti za blokčejnom» prodovžujuť buty temamy dnja / tyžnja / misjacja. Tož svitove finteh-kom&#8217;juniti uvažno sposterigaje, jak cej faktor i jogo pohidni vplyvajuť na pryjom plateživ.U jakyh same pytannjah cej vplyv bude najbiľš istotnym? Možna vydilyty 5 osnovnyh trendiv, jaki tak čy inakše vplynuť na metody i sposoby pryjomu plateživ.	<h3>					Pro reguljatyvnu polityku z boku deržav ščodo kryptovaljut			</h3>«Finmonitoryngy» Nimeččyny i Švejcariї vže skoro zmožuť reguljuvaty rynok kryptovaljut. Pryčyny ti ž sami: kryptovaljuty populjarni, rostuť (i periodyčno padajuť) u cini. Odnak nevyznačenisť cinovyh zmin, jaku ne možna pojasnyty rynkovymy zakonamy, ne može isnuvaty dovgo bez naležnogo kontrolju. I rozmovy pro ce veduťsja ne tiľky v kabinetah, a j u publičnij sferi.Napryklad, golova MVF Kristin Lagard <a href="http://www.bbc.com/ukrainian/news-43031351" target="_blank" rel="noopener">nazvala</a> deržreguljuvannja rynku kryptovaljut «nemynučym». Polityku boroťby z čornymy i sirymy operacijamy «krypty» vže biľše roku vede Komisija z cinnyh paperiv ta FBR. Ce ne prosto deklaratyvne «my ne sydymo sklavšy ruky». Tryvaje robota nad stvorennjam kompleksnoї metodologiї kontrolju finansovogo rynku, sama ideja jakogo — ćomu kontrolju ne piddavatysja. Zavdannja skladne, ale zdijsnenne.	<h3>					Boroťba za klijentiv z «pokolinnja Z»			</h3>Neščodavno pobačyla duže cikavu statystyku pro «pokolinnja Z». Tobto pro tyh, kogo my zvykly spryjmaty jak ditej, adže їh «občyslennja» počynajeťsja z 1996 roku. Tym časom, najstaršomu «typovomu predstavnyku» vže 21 rik. Ce — molodyj specialist, tiľky z universytetu, neridko z robotoju i vže točno z krajńoju zalučenistju u vykorystannja sučasnyh devajsiv. Ne budu perepovidaty teoriju pokoliń, ale material zvodytysja do togo, ščo do 2020 roku «pokolinnja Z» stanovytyme ponad 40% spožyvačiv SŠA.<blockquote>Finansovi instytuty (v peršu čergu — banky) vže počynajuť maty spravu z pokolinnjam, jake ne zastalo žyttja bez Google ta internetu. Tož ne dyvno, ščo fintech u ćomu procvitaje — dejaki startapy i stvoreni «zetamy» abo ž «millenialamy». Golovne, ščo potribno vrahovuvaty pry kontakti z takoju audytorijeju — user experience comes first.</blockquote>UI / UX dyzajn vašogo produktu povynen podobajeťsja ne vam, a tym, hto bude oplačuvaty tovary i poslugy z jogo dopomogoju. Pozytyvnyj klijentśkyj dosvid na vsih etapah pokupky / oplaty / perekazu, zrozumilisť, prostota i polivariatyvnisť — oś ščo staje konkurentnoju perevagoju dlja biznesu. Čym prostišyj platiž, čym «m&#8217;jakše» vin prohodyť — tym krašče.	<h3>					Pro plateži zi smartfona			</h3>Mobiľni plateži staly nadzvyčajno populjarnymy, i osoblyvo syľno ce pomitno na rynkah, de rozvyvajuťsja 3G- i 4G mereži zv’jazku. Jak tiľky operatory dajuť biľš-menš stabiľne pokryttja u velykyh mistah, ritejlery vidznačajuť ne tiľky zrostannja prodaživ smartfoniv, ale i zrostannja kiľkosti korystuvačiv, jaki zdijsnjujuť pokupky z devajsiv. Ukraїna neščodavno perežyla vprovadžennja 3G (pravda, ne vsja i ne do kincja), tomu vy mogly prostežyty i vidčuyty na sobi pozytyvni zminy.I my znovu povertajemosja do pytannja zručnosti procesu oplaty dlja korystuvača, bez jakogo perevesty klijenta z desktopu v dodatok / mobiľnu versiju bude duže skladno. Tut liderstvo viźmuť platižni rišennja, zatočeni pid myttjevu oplatu — na kštalt Masterpass, jakyj u nas vže integruvaly digital-lidery: vid zapravok do platižnyh servisiv (vključajučy LeoGaming). Praktyčno vsi pidvyščyly konversiju u mobiľnomu segmenti.	<h3>					Pro P2P-perekaz kryptovaljut			</h3>Poky sučasni «velyki» kryptovaljuty robljať sproby buty nadijnym metodom odnorazovyh rozrahunkiv za rahunok nestabiľnogo kursu (slovom «kupuj-prodavaj»), ne tak davno anonsovani stablecoins zahodjať z inšogo boku, beručy za osnovu stabiľnisť kursu. Vykorystovujučy skladni ekonomični modeli dlja upravlinnja popytom i propozycijeju abo šljahom pidžyvlennja svoїh tokeniv reaľnoju valjutoju, vony stvorjujuť platformy z vysokym stupenem doviry.«Trastovisť» nemynuče pryzvede do perehodu vid odnorazovyh do reguljarnyh vyplat i do mas-pejmentu. Z usima perevagamy švydkosti i zahyščenosti, jaki proponujuť kryptovaljuty, pojava servisiv P2P-perekaziv i vyplat na Bitcoin i Ethereum majže nemynuča.	<h3>					Kryptovaljuta jak platižnyj metod dlja ritejlu			</h3>Zagaľnyj obsjag rynku Bitcoin ta Ethereum — blyźko $500 mlrd. Bagato, ale ne masovo, tomu ščo možlyvosti vykorystannja kryptovaljut u tomu ž ritejli poky na zarodkovij stadiї. I mova ne tiľky pro Ukraїnu, jakščo ščo. Merčanty po vśomu svitu ohočiše integrujuť toj že Masterpass čy biľš lokaľni platformy cyfrovyh gamanciv, v peršu čergu tomu ščo dlja nyh je zrozumila universaľna tehdokumentacija. Blockchain neobhidnyh instrumentiv i platižnoї infrastruktury ne maje. Poky ne maje.Čuly pro OPEN Platform? Ce startap z Kremnijevoї Dolyny, jakyj rozrobljaje universaľnyj API dlja integraciї blockchain u dodatky. Zgidno z zadumom i White Paper, developery zmožuť vykorystovuvaty universaľnu platformu API OPEN u svoїh dodatkah i vidrazu ž pryjmaty plateži ta provodyty inši operaciї z «kryptoju». Po suti, ce te same «korobkove rišennja», na jake bagato hto tak čekaje.Do slova, raniše my povidomljaly pro te, ščo Mastercard <a href="/2017/10/25/mastercard-platezhi-blockchain/" target="_blank" rel="noopener">perevodyť</a> pryjom plateživ na blockchain.

Jak zminyťsja pryjom plateživ u najblyžči roky

[color_title title="Golovne pro Aura — socmerežu dlja blockchain-rozrobnykiv"]

<h4>Ščo ce</h4>
«— My budujemo «mist», jakyj z'jednuvatyme taki kraїny, jak Ukraїna (de duže bagato talanovytyh ljudej, jaki hočuť pracjuvaty z globaľnymy komandamy), ta kompaniї, jaki znahodjaťsja v tyh kraїnah, de cyh talantiv nedostatńo (napryklad, SŠA, Japonija i Syngapur). My v Aura rozrobljajemo servis dlja ljudej, jaki hočuť pracjuvaty v tehnologičnij sferi i buty na globaľnomu rynku. Ale odnočasno vony pragnuť, ščoby ljudej ocinjuvaly vyključno za talantom i znannjamy, a ne za kraїnoju pohodžennja, stattju, koľorom škiry čy akcentom. <a href="https://myaura.io" target="_blank" rel="noopener">Naš proekt</a> dozvoljatyme frilanseru zarobljaty za vykonanu robotu rivno stiľky, skiľky b otrymav specialist z Kremnijevoї dolyny za ce ž zavdannja».

Za slovamy Anastasiї Grin, blockchain — ce nova ideologija, de nemaje miscja uperedžennjam. Žinka ty čy čolovik, afrykaneć čy indus – ce ne graje žodnoї roli, nagološuje spivzasnovnycja novoї sociaľnoї platformy. Podajučy svoje rezjume anonimno, kandydat otrymuje rezuľtat, koly kompaniї dyvljaťsja na reaľni dosjagnennja ljudyny, a ne na jogo sociaľni harakterystyky čy nacionaľnisť.
<h4>Naviščo ce</h4>
V Aura, naspravdi, dekiľka cilej, zauvažuje Anastasija, i vyznačaje їh nastupnym čynom:
<ul>
<li>stvoryty rivni umovy i možlyvosti praci dlja ukraїnśkoї molodi,</li>
 	<li>sprostyty proces otrymannja grošej,</li>
 	<li>zrobyty navčannja nevid’jemnoju skladovoju profesijnogo rozvytku,</li>
 	<li>pobuduvaty syľnu spiľnotu rozrobnykiv.</li>
</ul>
«— Aura vypustyla tokeny, jaki my prodavatymemo inšym kompanijam ta fondam, jaki zmožuť vytračaty ci tokeny  vseredyni našoї systemy. Okrim nyh, my planujemo nadavaty ci tokeny talanovytym rozrobnykam».

<img class="aligncenter size-full wp-image-31268" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/IMGP1421-1-e1521051999641.jpg" alt="Anastasija Grin, Aura: «U sviti — lyše 16 tys blockchain-rozrobnykiv»" width="1600" height="1067">

[color_title title="Pro specialistiv z blockchain"]
<h4>Možlyvisť dlja Ukraїny</h4>
Isnuje proval u kiľkosti blockchain-rozrobnykiv, zaznačaje Anastasija. Za її slovamy, u sviti їh naličujeťsja vśogo 16 tysjač osib. Z nyh biľšisť pracjujuť u Kremnijevij Dolyni. Jakščo ukraїnci ne vykorystajuť cju možlyvisť – ce bude velyčeznoju duristju, perekonana naša gostja.

Pryčyna takoї maloї kiľkosti rozrobnykiv u sviti – tehnologija, jaka myttjevo vybuhnula zavdjaky grošovomu aspektu kryptovaljut. Za odyn rik, protjagom jakogo <a href="https://nachasi.com/2018/02/13/tokenization/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">vidbuvsja<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/02/27748276_1656176731109573_1546189275684885433_o-300x200.jpg" />10 ekspertiv — pro kryptovaljuty ta tokenizaciju ekonomiky</a> cej značnyj strybok, rynok praci prosto ne vstyg adaptuvatysja. «Nemožlyvo bulo navčyty tak bagato inženeriv, zvažajučy na te, skiľky kompanij vynyklo», — kaže Anastasija.

[related_post id="23873"]
<h4>Možlyvisť dlja usih</h4>
«— Na moju dumku, osnovna ideja blockchain poljagaje u tomu, ščo vlada perehodyť vid centralizovanogo organu urjadu v ruky narodu. Todi spiľnota razom znahodyť konsensus: ščo my budemo robyty z resursamy. Z točky zoru ICO, suspiľstvo vygljadatyme jak investory, v jakyh je kryptovaljuta. Svojeju valjutoju vony zmožuť progolosuvaty za proekt, jakyj dijsno vyrišuvatyme suttjevu problemu».

[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/IMGP1405.jpg" align="right"]

[color_title title="Kompaniї, ščo gotujeťsja do ICO, varto zrozumity, jaka її meta"]

Anastasija zaznačaje: na rynku zavždy isnuvaly kompaniї, jaki rozumily: їhnja strategija zarobitku dosyť korotkotryvala. Za її slovamy, taki kompaniї rozumijuť, ščo ICO – ce možlyvisť švydko zibraty groši, a vže potim rozbyratysja z nymy. Prote vony ne je vyključnymy učasnykamy: na protyvagu takym kompanijam, je i ti, jaki rozumijuť, ščo ICO –  ce možlyvisť znajty svoju audytoriju, rozpovisty pro svoju tehnologiju i znajty pidtrymku.

[color_title title="Ukraїnci ta amerykanci — v čomu riznycja"]
<h4>Zi sposterežeń</h4>
Oś jak Anastasija harakteryzuje vidminnosti miž ukraїncjamy ta amerykancjamy: «Ja pracjuju v Kremnijevij dolyni vže dekiľka rokiv. Do togo ž, neščodavno spilkuvalasja z ukraїnśkoju kryptospiľnotoju i ot ščo pomityla: za moїmy sposterežennjamy, ukraїnciv biľše cikavljať same tehnologični detali, i, okrim švydkogo zarobitku, їh takož hvyljuje, jak znajty svoje misce u cij sferi».

[blockquote_with_author content="— Istoryčno tak sklalosja, ščo v ukraїnśkogo suspiľstva — mynule kosmičnoї ta tehnologičnoї kraїny. A u amerykanśkogo suspiľstva – sociologična, marketyngova ta biznes-osvita vidigravaly i vidigrajuť osnovnu roľ. Vidpovidno, vony dyvljaťsja na revoljuciju kryptovaljut same z točky zoru sociumu ta biznesu."]

<img class="aligncenter wp-image-31267 size-full" title="Aura" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/Screen-Shot-2018-03-14-at-8.20.34-PM.png" alt="Aura" width="1363" height="867"><h4>Kogo varto čytaty v interneti, jakščo cikavytesja kryptotehnologijamy</h4>
Naostanok Anastasija Grin radyť slidkuvaty za dopysamy cyh predstavnykiv kryptoindustriї:
<ul>
<li>Noj Ruderman (<a href="https://twitter.com/devilscompiler" target="_blank" rel="noopener">Noah Ruderman</a>)</li>
 	<li>Arianna Simpson (<a href="https://twitter.com/AriannaSimpson" target="_blank" rel="noopener">Arianna Simpson</a>)</li>
 	<li>Vitalik Buterin (<a href="https://twitter.com/VitalikButerin" target="_blank" rel="noopener">Vitalik «No I'm not giving away ETH» Buterin</a>)</li>
</ul>
<h4 style="text-align: center;">Dolučytysja do Aura možna <a href="https://myaura.io/applytoaura?utm_source=nachasi&utm_medium=site&utm_campaign=nachasi_march" target="_blank" rel="noopener">za posylannjam</a></h4>

<h3>					Golovne pro Aura — socmerežu dlja blockchain-rozrobnykiv			</h3><h4>Ščo ce</h4>«— My budujemo «mist», jakyj z&#8217;jednuvatyme taki kraїny, jak Ukraїna (de duže bagato talanovytyh ljudej, jaki hočuť pracjuvaty z globaľnymy komandamy), ta kompaniї, jaki znahodjaťsja v tyh kraїnah, de cyh talantiv nedostatńo (napryklad, SŠA, Japonija i Syngapur). My v Aura rozrobljajemo servis dlja ljudej, jaki hočuť pracjuvaty v tehnologičnij sferi i buty na globaľnomu rynku. Ale odnočasno vony pragnuť, ščoby ljudej ocinjuvaly vyključno za talantom i znannjamy, a ne za kraїnoju pohodžennja, stattju, koľorom škiry čy akcentom. <a href="https://myaura.io" target="_blank" rel="noopener">Naš proekt</a> dozvoljatyme frilanseru zarobljaty za vykonanu robotu rivno stiľky, skiľky b otrymav specialist z Kremnijevoї dolyny za ce ž zavdannja».Za slovamy Anastasiї Grin, blockchain — ce nova ideologija, de nemaje miscja uperedžennjam. Žinka ty čy čolovik, afrykaneć čy indus – ce ne graje žodnoї roli, nagološuje spivzasnovnycja novoї sociaľnoї platformy. Podajučy svoje rezjume anonimno, kandydat otrymuje rezuľtat, koly kompaniї dyvljaťsja na reaľni dosjagnennja ljudyny, a ne na jogo sociaľni harakterystyky čy nacionaľnisť.<h4>Naviščo ce</h4>V Aura, naspravdi, dekiľka cilej, zauvažuje Anastasija, i vyznačaje їh nastupnym čynom:<ul><li>stvoryty rivni umovy i možlyvosti praci dlja ukraїnśkoї molodi,</li><li>sprostyty proces otrymannja grošej,</li><li>zrobyty navčannja nevid’jemnoju skladovoju profesijnogo rozvytku,</li><li>pobuduvaty syľnu spiľnotu rozrobnykiv.</li></ul>«— Aura vypustyla tokeny, jaki my prodavatymemo inšym kompanijam ta fondam, jaki zmožuť vytračaty ci tokeny  vseredyni našoї systemy. Okrim nyh, my planujemo nadavaty ci tokeny talanovytym rozrobnykam».<img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-31268" src="/wp-content/uploads/2018/03/IMGP1421-1-e1521051999641.jpg" alt="Anastasija Grin, Aura: «U sviti — lyše 16 tys blockchain-rozrobnykiv»" width="1600" height="1067">	<h3>					Pro specialistiv z blockchain			</h3><h4>Možlyvisť dlja Ukraїny</h4>Isnuje proval u kiľkosti blockchain-rozrobnykiv, zaznačaje Anastasija. Za її slovamy, u sviti їh naličujeťsja vśogo 16 tysjač osib. Z nyh biľšisť pracjujuť u Kremnijevij Dolyni. Jakščo ukraїnci ne vykorystajuť cju možlyvisť – ce bude velyčeznoju duristju, perekonana naša gostja.Pryčyna takoї maloї kiľkosti rozrobnykiv u sviti – tehnologija, jaka myttjevo vybuhnula zavdjaky grošovomu aspektu kryptovaljut. Za odyn rik, protjagom jakogo <a href="/2018/02/13/tokenization/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">vidbuvsja<img src="/wp-content/uploads/2018/02/27748276_1656176731109573_1546189275684885433_o-300x200.jpg" />10 ekspertiv — pro kryptovaljuty ta tokenizaciju ekonomiky</a> cej značnyj strybok, rynok praci prosto ne vstyg adaptuvatysja. «Nemožlyvo bulo navčyty tak bagato inženeriv, zvažajučy na te, skiľky kompanij vynyklo», — kaže Anastasija.	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/creative/2017/12/21/andrij-velykyj-ico/" class="link">Andrij Velykyj: «ICO — ne legkyj i ne švydkyj sposib zalučyty groši»</a>	</div><h4>Možlyvisť dlja usih</h4>«— Na moju dumku, osnovna ideja blockchain poljagaje u tomu, ščo vlada perehodyť vid centralizovanogo organu urjadu v ruky narodu. Todi spiľnota razom znahodyť konsensus: ščo my budemo robyty z resursamy. Z točky zoru ICO, suspiľstvo vygljadatyme jak investory, v jakyh je kryptovaljuta. Svojeju valjutoju vony zmožuť progolosuvaty za proekt, jakyj dijsno vyrišuvatyme suttjevu problemu».	<figure class="wp-caption cut-in-img alignright animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2018/03/IMGP1405.jpg" alt="">			</figure>	<h3>					Kompaniї, ščo gotujeťsja do ICO, varto zrozumity, jaka її meta			</h3>Anastasija zaznačaje: na rynku zavždy isnuvaly kompaniї, jaki rozumily: їhnja strategija zarobitku dosyť korotkotryvala. Za її slovamy, taki kompaniї rozumijuť, ščo ICO – ce možlyvisť švydko zibraty groši, a vže potim rozbyratysja z nymy. Prote vony ne je vyključnymy učasnykamy: na protyvagu takym kompanijam, je i ti, jaki rozumijuť, ščo ICO –  ce možlyvisť znajty svoju audytoriju, rozpovisty pro svoju tehnologiju i znajty pidtrymku.	<h3>					Ukraїnci ta amerykanci — v čomu riznycja			</h3><h4>Zi sposterežeń</h4>Oś jak Anastasija harakteryzuje vidminnosti miž ukraїncjamy ta amerykancjamy: «Ja pracjuju v Kremnijevij dolyni vže dekiľka rokiv. Do togo ž, neščodavno spilkuvalasja z ukraїnśkoju kryptospiľnotoju i ot ščo pomityla: za moїmy sposterežennjamy, ukraїnciv biľše cikavljať same tehnologični detali, i, okrim švydkogo zarobitku, їh takož hvyljuje, jak znajty svoje misce u cij sferi».	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Istoryčno tak sklalosja, ščo v ukraїnśkogo suspiľstva — mynule kosmičnoї ta tehnologičnoї kraїny. A u amerykanśkogo suspiľstva – sociologična, marketyngova ta biznes-osvita vidigravaly i vidigrajuť osnovnu roľ. Vidpovidno, vony dyvljaťsja na revoljuciju kryptovaljut same z točky zoru sociumu ta biznesu.			</blockquote><img loading="lazy" class="aligncenter wp-image-31267 size-full" title="Aura" src="/wp-content/uploads/2018/03/Screen-Shot-2018-03-14-at-8.20.34-PM.png" alt="Aura" width="1363" height="867" srcset="/wp-content/uploads/2018/03/Screen-Shot-2018-03-14-at-8.20.34-PM.png 1363w, /wp-content/uploads/2018/03/Screen-Shot-2018-03-14-at-8.20.34-PM-300x191.png 300w, /wp-content/uploads/2018/03/Screen-Shot-2018-03-14-at-8.20.34-PM-768x489.png 768w, /wp-content/uploads/2018/03/Screen-Shot-2018-03-14-at-8.20.34-PM-1024x651.png 1024w, /wp-content/uploads/2018/03/Screen-Shot-2018-03-14-at-8.20.34-PM-650x413.png 650w, /wp-content/uploads/2018/03/Screen-Shot-2018-03-14-at-8.20.34-PM-1163x740.png 1163w" sizes="(max-width: 1363px) 100vw, 1363px" /><h4>Kogo varto čytaty v interneti, jakščo cikavytesja kryptotehnologijamy</h4>Naostanok Anastasija Grin radyť slidkuvaty za dopysamy cyh predstavnykiv kryptoindustriї:<ul><li>Noj Ruderman (<a href="https://twitter.com/devilscompiler" target="_blank" rel="noopener">Noah Ruderman</a>)</li><li>Arianna Simpson (<a href="https://twitter.com/AriannaSimpson" target="_blank" rel="noopener">Arianna Simpson</a>)</li><li>Vitalik Buterin (<a href="https://twitter.com/VitalikButerin" target="_blank" rel="noopener">Vitalik «No I&#8217;m not giving away ETH» Buterin</a>)</li></ul><h4 style="text-align: center;">Dolučytysja do Aura možna <a href="https://myaura.io/applytoaura?utm_source=nachasi&#038;utm_medium=site&#038;utm_campaign=nachasi_march" target="_blank" rel="noopener">za posylannjam</a></h4>

Čym  vidriznjajeťsja pogljad na kryptotehnologiї ukraїnciv ta amerykanciv, čomu v sviti brakuje blockchain-fahivciv i pro decentralizovanu profesijnu socmerežu — rozmova iz spivzasnovnyceju startapu Aura Anastasijeju Grin, zapysana pid čas її vizytu do Kyjeva

[color_title title="Golovne pro Aura — socmerežu dlja blockchain-rozrobnykiv"]
<h4>Ščo ce</h4>
«— My budujemo «mist», jakyj z'jednuvatyme taki kraїny, jak Ukraїna (de duže bagato talanovytyh ljudej, jaki hočuť pracjuvaty z globaľnymy komandamy), ta kompaniї, jaki znahodjaťsja v tyh kraїnah, de cyh talantiv nedostatńo (napryklad, SŠA, Japonija i Syngapur). My v Aura rozrobljajemo servis dlja ljudej, jaki hočuť pracjuvaty v tehnologičnij sferi i buty na globaľnomu rynku. Ale odnočasno vony pragnuť, ščoby ljudej ocinjuvaly vyključno za talantom i znannjamy, a ne za kraїnoju pohodžennja, stattju, koľorom škiry čy akcentom. <a href="https://myaura.io" target="_blank" rel="noopener">Naš proekt</a> dozvoljatyme frilanseru zarobljaty za vykonanu robotu rivno stiľky, skiľky b otrymav specialist z Kremnijevoї dolyny za ce ž zavdannja».

Za slovamy Anastasiї Grin, blockchain — ce nova ideologija, de nemaje miscja uperedžennjam. Žinka ty čy čolovik, afrykaneć čy indus – ce ne graje žodnoї roli, nagološuje spivzasnovnycja novoї sociaľnoї platformy. Podajučy svoje rezjume anonimno, kandydat otrymuje rezuľtat, koly kompaniї dyvljaťsja na reaľni dosjagnennja ljudyny, a ne na jogo sociaľni harakterystyky čy nacionaľnisť.
<h4>Naviščo ce</h4>
V Aura, naspravdi, dekiľka cilej, zauvažuje Anastasija, i vyznačaje їh nastupnym čynom:
<ul>
 	<li>stvoryty rivni umovy i možlyvosti praci dlja ukraїnśkoї molodi,</li>
 	<li>sprostyty proces otrymannja grošej,</li>
 	<li>zrobyty navčannja nevid’jemnoju skladovoju profesijnogo rozvytku,</li>
 	<li>pobuduvaty syľnu spiľnotu rozrobnykiv.</li>
</ul>
«— Aura vypustyla tokeny, jaki my prodavatymemo inšym kompanijam ta fondam, jaki zmožuť vytračaty ci tokeny  vseredyni našoї systemy. Okrim nyh, my planujemo nadavaty ci tokeny talanovytym rozrobnykam».

<img class="aligncenter size-full wp-image-31268" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/IMGP1421-1-e1521051999641.jpg" alt="Anastasija Grin, Aura: «U sviti — lyše 16 tys blockchain-rozrobnykiv»" width="1600" height="1067" />

[color_title title="Pro specialistiv z blockchain"]
<h4>Možlyvisť dlja Ukraїny</h4>
Isnuje proval u kiľkosti blockchain-rozrobnykiv, zaznačaje Anastasija. Za її slovamy, u sviti їh naličujeťsja vśogo 16 tysjač osib. Z nyh biľšisť pracjujuť u Kremnijevij Dolyni. Jakščo ukraїnci ne vykorystajuť cju možlyvisť – ce bude velyčeznoju duristju, perekonana naša gostja.

Pryčyna takoї maloї kiľkosti rozrobnykiv u sviti – tehnologija, jaka myttjevo vybuhnula zavdjaky grošovomu aspektu kryptovaljut. Za odyn rik, protjagom jakogo <a href="https://nachasi.com/2018/02/13/tokenization/" target="_blank" rel="noopener">vidbuvsja</a> cej značnyj strybok, rynok praci prosto ne vstyg adaptuvatysja. «Nemožlyvo bulo navčyty tak bagato inženeriv, zvažajučy na te, skiľky kompanij vynyklo», — kaže Anastasija.

[related_post id="23873"]
<h4>Možlyvisť dlja usih</h4>
«— Na moju dumku, osnovna ideja blockchain poljagaje u tomu, ščo vlada perehodyť vid centralizovanogo organu urjadu v ruky narodu. Todi spiľnota razom znahodyť konsensus: ščo my budemo robyty z resursamy. Z točky zoru ICO, suspiľstvo vygljadatyme jak investory, v jakyh je kryptovaljuta. Svojeju valjutoju vony zmožuť progolosuvaty za proekt, jakyj dijsno vyrišuvatyme suttjevu problemu».

[cut_in_image img="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/IMGP1405.jpg" align="right"]

[color_title title="Kompaniї, ščo gotujeťsja do ICO, varto zrozumity, jaka її meta"]

Anastasija zaznačaje: na rynku zavždy isnuvaly kompaniї, jaki rozumily: їhnja strategija zarobitku dosyť korotkotryvala. Za її slovamy, taki kompaniї rozumijuť, ščo ICO – ce možlyvisť švydko zibraty groši, a vže potim rozbyratysja z nymy. Prote vony ne je vyključnymy učasnykamy: na protyvagu takym kompanijam, je i ti, jaki rozumijuť, ščo ICO –  ce možlyvisť znajty svoju audytoriju, rozpovisty pro svoju tehnologiju i znajty pidtrymku.

[color_title title="Ukraїnci ta amerykanci — v čomu riznycja"]
<h4>Zi sposterežeń</h4>
Oś jak Anastasija harakteryzuje vidminnosti miž ukraїncjamy ta amerykancjamy: «Ja pracjuju v Kremnijevij dolyni vže dekiľka rokiv. Do togo ž, neščodavno spilkuvalasja z ukraїnśkoju kryptospiľnotoju i ot ščo pomityla: za moїmy sposterežennjamy, ukraїnciv biľše cikavljať same tehnologični detali, i, okrim švydkogo zarobitku, їh takož hvyljuje, jak znajty svoje misce u cij sferi».

[blockquote_with_author content="— Istoryčno tak sklalosja, ščo v ukraїnśkogo suspiľstva — mynule kosmičnoї ta tehnologičnoї kraїny. A u amerykanśkogo suspiľstva – sociologična, marketyngova ta biznes-osvita vidigravaly i vidigrajuť osnovnu roľ. Vidpovidno, vony dyvljaťsja na revoljuciju kryptovaljut same z točky zoru sociumu ta biznesu."]

<img class="aligncenter wp-image-31267 size-full" title="Aura" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/03/Screen-Shot-2018-03-14-at-8.20.34-PM.png" alt="Aura" width="1363" height="867" />
<h4>Kogo varto čytaty v interneti, jakščo cikavytesja kryptotehnologijamy</h4>
Naostanok Anastasija Grin radyť slidkuvaty za dopysamy cyh predstavnykiv kryptoindustriї:
<ul>
 	<li>Noj Ruderman (<a href="https://twitter.com/devilscompiler" target="_blank" rel="noopener">Noah Ruderman</a>)</li>
 	<li>Arianna Simpson (<a href="https://twitter.com/AriannaSimpson" target="_blank" rel="noopener">Arianna Simpson</a>)</li>
 	<li>Vitalik Buterin (<a href="https://twitter.com/VitalikButerin" target="_blank" rel="noopener">Vitalik «No I'm not giving away ETH» Buterin</a>)</li>
</ul>
<h4 style="text-align: center;">Dolučytysja do Aura možna <a href="https://myaura.io/applytoaura?utm_source=nachasi&amp;utm_medium=site&amp;utm_campaign=nachasi_march" target="_blank" rel="noopener">za posylannjam</a></h4>

<h3>					Golovne pro Aura — socmerežu dlja blockchain-rozrobnykiv			</h3><h4>Ščo ce</h4>«— My budujemo «mist», jakyj z&#8217;jednuvatyme taki kraїny, jak Ukraїna (de duže bagato talanovytyh ljudej, jaki hočuť pracjuvaty z globaľnymy komandamy), ta kompaniї, jaki znahodjaťsja v tyh kraїnah, de cyh talantiv nedostatńo (napryklad, SŠA, Japonija i Syngapur). My v Aura rozrobljajemo servis dlja ljudej, jaki hočuť pracjuvaty v tehnologičnij sferi i buty na globaľnomu rynku. Ale odnočasno vony pragnuť, ščoby ljudej ocinjuvaly vyključno za talantom i znannjamy, a ne za kraїnoju pohodžennja, stattju, koľorom škiry čy akcentom. <a href="https://myaura.io" target="_blank" rel="noopener">Naš proekt</a> dozvoljatyme frilanseru zarobljaty za vykonanu robotu rivno stiľky, skiľky b otrymav specialist z Kremnijevoї dolyny za ce ž zavdannja».Za slovamy Anastasiї Grin, blockchain — ce nova ideologija, de nemaje miscja uperedžennjam. Žinka ty čy čolovik, afrykaneć čy indus – ce ne graje žodnoї roli, nagološuje spivzasnovnycja novoї sociaľnoї platformy. Podajučy svoje rezjume anonimno, kandydat otrymuje rezuľtat, koly kompaniї dyvljaťsja na reaľni dosjagnennja ljudyny, a ne na jogo sociaľni harakterystyky čy nacionaľnisť.<h4>Naviščo ce</h4>V Aura, naspravdi, dekiľka cilej, zauvažuje Anastasija, i vyznačaje їh nastupnym čynom:<ul><li>stvoryty rivni umovy i možlyvosti praci dlja ukraїnśkoї molodi,</li><li>sprostyty proces otrymannja grošej,</li><li>zrobyty navčannja nevid’jemnoju skladovoju profesijnogo rozvytku,</li><li>pobuduvaty syľnu spiľnotu rozrobnykiv.</li></ul>«— Aura vypustyla tokeny, jaki my prodavatymemo inšym kompanijam ta fondam, jaki zmožuť vytračaty ci tokeny  vseredyni našoї systemy. Okrim nyh, my planujemo nadavaty ci tokeny talanovytym rozrobnykam».<img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-31268" src="/wp-content/uploads/2018/03/IMGP1421-1-e1521051999641.jpg" alt="Anastasija Grin, Aura: «U sviti — lyše 16 tys blockchain-rozrobnykiv»" width="1600" height="1067" />	<h3>					Pro specialistiv z blockchain			</h3><h4>Možlyvisť dlja Ukraїny</h4>Isnuje proval u kiľkosti blockchain-rozrobnykiv, zaznačaje Anastasija. Za її slovamy, u sviti їh naličujeťsja vśogo 16 tysjač osib. Z nyh biľšisť pracjujuť u Kremnijevij Dolyni. Jakščo ukraїnci ne vykorystajuť cju možlyvisť – ce bude velyčeznoju duristju, perekonana naša gostja.Pryčyna takoї maloї kiľkosti rozrobnykiv u sviti – tehnologija, jaka myttjevo vybuhnula zavdjaky grošovomu aspektu kryptovaljut. Za odyn rik, protjagom jakogo <a href="/2018/02/13/tokenization/" target="_blank" rel="noopener">vidbuvsja</a> cej značnyj strybok, rynok praci prosto ne vstyg adaptuvatysja. «Nemožlyvo bulo navčyty tak bagato inženeriv, zvažajučy na te, skiľky kompanij vynyklo», — kaže Anastasija.	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/creative/2017/12/21/andrij-velykyj-ico/" class="link">Andrij Velykyj: «ICO — ne legkyj i ne švydkyj sposib zalučyty groši»</a>	</div><h4>Možlyvisť dlja usih</h4>«— Na moju dumku, osnovna ideja blockchain poljagaje u tomu, ščo vlada perehodyť vid centralizovanogo organu urjadu v ruky narodu. Todi spiľnota razom znahodyť konsensus: ščo my budemo robyty z resursamy. Z točky zoru ICO, suspiľstvo vygljadatyme jak investory, v jakyh je kryptovaljuta. Svojeju valjutoju vony zmožuť progolosuvaty za proekt, jakyj dijsno vyrišuvatyme suttjevu problemu».	<figure class="wp-caption cut-in-img alignright animate-block animate-block--before animate-block--left--small animate-block--delay-25">		<img src="/wp-content/uploads/2018/03/IMGP1405.jpg" alt="">			</figure>	<h3>					Kompaniї, ščo gotujeťsja do ICO, varto zrozumity, jaka її meta			</h3>Anastasija zaznačaje: na rynku zavždy isnuvaly kompaniї, jaki rozumily: їhnja strategija zarobitku dosyť korotkotryvala. Za її slovamy, taki kompaniї rozumijuť, ščo ICO – ce možlyvisť švydko zibraty groši, a vže potim rozbyratysja z nymy. Prote vony ne je vyključnymy učasnykamy: na protyvagu takym kompanijam, je i ti, jaki rozumijuť, ščo ICO –  ce možlyvisť znajty svoju audytoriju, rozpovisty pro svoju tehnologiju i znajty pidtrymku.	<h3>					Ukraїnci ta amerykanci — v čomu riznycja			</h3><h4>Zi sposterežeń</h4>Oś jak Anastasija harakteryzuje vidminnosti miž ukraїncjamy ta amerykancjamy: «Ja pracjuju v Kremnijevij dolyni vže dekiľka rokiv. Do togo ž, neščodavno spilkuvalasja z ukraїnśkoju kryptospiľnotoju i ot ščo pomityla: za moїmy sposterežennjamy, ukraїnciv biľše cikavljať same tehnologični detali, i, okrim švydkogo zarobitku, їh takož hvyljuje, jak znajty svoje misce u cij sferi».	<blockquote class="shortcode-blockquote">		— Istoryčno tak sklalosja, ščo v ukraїnśkogo suspiľstva — mynule kosmičnoї ta tehnologičnoї kraїny. A u amerykanśkogo suspiľstva – sociologična, marketyngova ta biznes-osvita vidigravaly i vidigrajuť osnovnu roľ. Vidpovidno, vony dyvljaťsja na revoljuciju kryptovaljut same z točky zoru sociumu ta biznesu.			</blockquote><img loading="lazy" class="aligncenter wp-image-31267 size-full" title="Aura" src="/wp-content/uploads/2018/03/Screen-Shot-2018-03-14-at-8.20.34-PM.png" alt="Aura" width="1363" height="867" srcset="/wp-content/uploads/2018/03/Screen-Shot-2018-03-14-at-8.20.34-PM.png 1363w, /wp-content/uploads/2018/03/Screen-Shot-2018-03-14-at-8.20.34-PM-300x191.png 300w, /wp-content/uploads/2018/03/Screen-Shot-2018-03-14-at-8.20.34-PM-768x489.png 768w, /wp-content/uploads/2018/03/Screen-Shot-2018-03-14-at-8.20.34-PM-1024x651.png 1024w, /wp-content/uploads/2018/03/Screen-Shot-2018-03-14-at-8.20.34-PM-650x413.png 650w, /wp-content/uploads/2018/03/Screen-Shot-2018-03-14-at-8.20.34-PM-1163x740.png 1163w" sizes="(max-width: 1363px) 100vw, 1363px" /><h4>Kogo varto čytaty v interneti, jakščo cikavytesja kryptotehnologijamy</h4>Naostanok Anastasija Grin radyť slidkuvaty za dopysamy cyh predstavnykiv kryptoindustriї:<ul><li>Noj Ruderman (<a href="https://twitter.com/devilscompiler" target="_blank" rel="noopener">Noah Ruderman</a>)</li><li>Arianna Simpson (<a href="https://twitter.com/AriannaSimpson" target="_blank" rel="noopener">Arianna Simpson</a>)</li><li>Vitalik Buterin (<a href="https://twitter.com/VitalikButerin" target="_blank" rel="noopener">Vitalik «No I&#8217;m not giving away ETH» Buterin</a>)</li></ul><h4 style="text-align: center;">Dolučytysja do Aura možna <a href="https://myaura.io/applytoaura?utm_source=nachasi&amp;utm_medium=site&amp;utm_campaign=nachasi_march" target="_blank" rel="noopener">za posylannjam</a></h4>

Anastasija Grin, Aura: «U sviti — lyše 16 tys blockchain-rozrobnykiv»

%title% %count(title)%

%sep% %sitename%

%name%, %sitename% %page%

%date% %page% %sep% %sitename%

%sitename% %page% %sep% %sitedesc%

%title% %page% %sep% %sitename%

%pt_plural% Archive %page% %sep% %sitename%

%title% %sep% %sitename%

%searchphrase% %page% %sep% %sitename%

%term% %page% %sep% %sitename%

%term% %sep% %sitename%

Головне українське криптомедіа. Тут ви знайдете найголовніші новини криптовалют та індустрії блокчейну. А наша Академія з навчальними матеріалами допоможе розібратися новачкам у світі криптоіндустрії, а також підкине корисної інформації досвідченим криптанам.

Крипто

Спонсор рубрики