<p>Naukovcjam <a href="https://theconversation.com/first-black-hole-photo-confirms-einsteins-theory-of-relativity-115167" target="_blank" rel="noopener">vdalosja </a> zrobyty znimok čornoї diry. Ale proces їhńogo zarodžennja zalyšavsja odnijeju z najcikavišyh zagadok.

Astronomy stverdžujuť u svoїh publikacijah v naukovyh žurnalah <a href="https://www.nature.com/articles/s41586-021-04155-1" target="_blank" rel="noopener">Nature</a> ta <a href="https://arxiv.org/abs/2111.12110" target="_blank" rel="noopener">Astrophysical Journal</a>, ščo zmogly staty svidkamy narodžennja čornoї diry.

Vvažajeťsja, ščo biľšisť čornyh dir utvorjujeťsja, koly centr masyvnoї zirky kolapsuje naprykinci svogo žyttja. Doslidžennja pokazujuť, ščo jakščo počatkova zirka dosyť masyvna (v 40-50 raziv biľša za masu Soncja), kolaps prosto tryvatyme bezperervno, poky zirka ne bude rozčavlena v gravitacijnu synguljarnisť – čornu diru.

[caption id="attachment_148169" align="aligncenter" width="693"]<img class="wp-image-148169" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/BlackHole.png" alt="" width="693" height="404"> Ce — perše zobražennja čornoї diry[/caption]

Astronomy vvažajuť, ščo znajšly vypadok stvorennja čornoї diry. Vykorystovujučy spektroskopiju – metodyku, jaka rozbyvaje svitlo na rizni dovžyny hvyľ, vony zmogly vyjavyty sklad zirok, jaki vybuhnuly. Vyznačeno, ščo spektr duže shožyj na tak zvani «<a href="https://theconversation.com/your-smiles-cosmic-history-we-discovered-the-origin-of-fluoride-in-early-galaxies-169562" target="_blank" rel="noopener">zirky «Voľfa-Rajje</a>». Ce duže stari j masyvni zirky.

Važlyvo, ščo naukovci zmogly vyključyty «zvyčajnyj» vybuh nadnovoї. Tomu ščo pislja «zvyčajnogo» vybuhu zalyšajeťsja nejtronna zirka. Pislja vybuhu zirok «Voľfa-Rajje» zarodylysja čorni diry.  I vypadok, jaki vony rozgljadaly buv shožyj same na vybuh zirok, pislja jakyh utvorylysja diry. Oś vin, na ostanńomu foto:

<img class="wp-image-148162 size-full" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/Supernova.jpg" alt="" width="1508" height="686">

Naspravdi, ce mig buty vybuh nadnovoї, navkolo jakoї utvorylasja velyčezna obolonka z pylu, jaka pryhovuvala radioaktyvne smittja vid očej. Takož možlyvo, ščo ce vybuh novogo ta neznajomogo typu zirky.

Ščob ostatočno pidtverdyty svoju teoriju naukovcjam potribna duže velyka observatorija, duže velykyj teleskop i nadmožlyvosti. Ale vony vpevneni, ščo zafiksuvaly same narodžennja čornoї diry.

Zdajeťsja, v ćomu desjatylitti my dijsno nablyžajemosja do rozkryttja tajemnyć čornyh dir. A šče dyvymoś zaraz razom <a href="https://nachasi.com/tech/2022/01/13/ukrainian-rocket/" target="_blank" rel="noopener">transljaciju</a> zapusku ukraїnśkogo suputnyka Sič-2-30.

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu: </strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129774"]</p>

<p>Naukovcjam <a href="https://theconversation.com/first-black-hole-photo-confirms-einsteins-theory-of-relativity-115167" target="_blank" rel="noopener">vdalosja </a> zrobyty znimok čornoї diry. Ale proces їhńogo zarodžennja zalyšavsja odnijeju z najcikavišyh zagadok.</p><p>Astronomy stverdžujuť u svoїh publikacijah v naukovyh žurnalah <a href="https://www.nature.com/articles/s41586-021-04155-1" target="_blank" rel="noopener">Nature</a> ta <a href="https://arxiv.org/abs/2111.12110" target="_blank" rel="noopener">Astrophysical Journal</a>, ščo zmogly staty svidkamy narodžennja čornoї diry.</p><p>Vvažajeťsja, ščo biľšisť čornyh dir utvorjujeťsja, koly centr masyvnoї zirky kolapsuje naprykinci svogo žyttja. Doslidžennja pokazujuť, ščo jakščo počatkova zirka dosyť masyvna (v 40-50 raziv biľša za masu Soncja), kolaps prosto tryvatyme bezperervno, poky zirka ne bude rozčavlena v gravitacijnu synguljarnisť – čornu diru.</p><div id="attachment_148169" style="width: 703px" class="wp-caption aligncenter"><img aria-describedby="caption-attachment-148169" loading="lazy" class="wp-image-148169" src="/wp-content/uploads/2022/01/BlackHole.png" alt="" width="693" height="404" srcset="/wp-content/uploads/2022/01/BlackHole.png 1508w, /wp-content/uploads/2022/01/BlackHole-300x175.png 300w, /wp-content/uploads/2022/01/BlackHole-1024x596.png 1024w, /wp-content/uploads/2022/01/BlackHole-768x447.png 768w, /wp-content/uploads/2022/01/BlackHole-650x378.png 650w" sizes="(max-width: 693px) 100vw, 693px" /><p id="caption-attachment-148169" class="wp-caption-text">Ce — perše zobražennja čornoї diry</p></div><p>Astronomy vvažajuť, ščo znajšly vypadok stvorennja čornoї diry. Vykorystovujučy spektroskopiju – metodyku, jaka rozbyvaje svitlo na rizni dovžyny hvyľ, vony zmogly vyjavyty sklad zirok, jaki vybuhnuly. Vyznačeno, ščo spektr duže shožyj na tak zvani «<a href="https://theconversation.com/your-smiles-cosmic-history-we-discovered-the-origin-of-fluoride-in-early-galaxies-169562" target="_blank" rel="noopener">zirky «Voľfa-Rajje</a>». Ce duže stari j masyvni zirky.</p><p>Važlyvo, ščo naukovci zmogly vyključyty «zvyčajnyj» vybuh nadnovoї. Tomu ščo pislja «zvyčajnogo» vybuhu zalyšajeťsja nejtronna zirka. Pislja vybuhu zirok «Voľfa-Rajje» zarodylysja čorni diry.  I vypadok, jaki vony rozgljadaly buv shožyj same na vybuh zirok, pislja jakyh utvorylysja diry. Oś vin, na ostanńomu foto:</p><p><img loading="lazy" class="wp-image-148162 size-full" src="/wp-content/uploads/2022/01/Supernova.jpg" alt="" width="1508" height="686" srcset="/wp-content/uploads/2022/01/Supernova.jpg 1508w, /wp-content/uploads/2022/01/Supernova-300x136.jpg 300w, /wp-content/uploads/2022/01/Supernova-1024x466.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2022/01/Supernova-768x349.jpg 768w, /wp-content/uploads/2022/01/Supernova-650x296.jpg 650w" sizes="(max-width: 1508px) 100vw, 1508px" /></p><p>Naspravdi, ce mig buty vybuh nadnovoї, navkolo jakoї utvorylasja velyčezna obolonka z pylu, jaka pryhovuvala radioaktyvne smittja vid očej. Takož možlyvo, ščo ce vybuh novogo ta neznajomogo typu zirky.</p><p>Ščob ostatočno pidtverdyty svoju teoriju naukovcjam potribna duže velyka observatorija, duže velykyj teleskop i nadmožlyvosti. Ale vony vpevneni, ščo zafiksuvaly same narodžennja čornoї diry.</p><p>Zdajeťsja, v ćomu desjatylitti my dijsno nablyžajemosja do rozkryttja tajemnyć čornyh dir. A šče dyvymoś zaraz razom <a href="/tech/2022/01/13/ukrainian-rocket/" target="_blank" rel="noopener">transljaciju</a> zapusku ukraїnśkogo suputnyka Sič-2-30.</p>	<div class="note"  style="background-color:#5a3fa5">		<p><strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu: </strong></p>		<div class="corner"></div>	</div><p><iframe src="https://api.nachasi.com/v2/shortcode/wp_quiz_pro/?id=129774" sandbox="allow-same-origin allow-scripts allow-popups allow-forms allow-presentation" onload="this.style.height=(this.contentWindow.document.body.scrollHeight+20)+'px';"></iframe></p>

Ukraїnśka ta svitova nauka, novi gadžety, doslidžennja na meži progresu., Obgovorjujemo trendy, rozbyrajemosja u naukovyh vidkryttjah ta pojasnjujemo prostymy slovamy, a takož razom z vamy prognozujemo majbutnje. Rubryka, u jakij nas cikavyť use: vid tech-startapiv do naukovciv-eksperymentatoriv.

Nauka i tehno

Vy možete <a href="https://nachasi.com/about/">staty sponsorom</a> cijeї rubryky, a vsi materialy u cij rubryci matymuť vidpovidne brenduvannja ta baner. Zacikavylysja? <a href="mailto:adv@nachasi.com">Napyšiť nam</a>

Naukovcjam <a href="https://theconversation.com/first-black-hole-photo-confirms-einsteins-theory-of-relativity-115167" target="_blank" rel="noopener">vdalosja </a> zrobyty znimok čornoї diry. Ale proces їhńogo zarodžennja zalyšavsja odnijeju z najcikavišyh zagadok.

Astronomy stverdžujuť u svoїh publikacijah v naukovyh žurnalah <a href="https://www.nature.com/articles/s41586-021-04155-1" target="_blank" rel="noopener">Nature</a> ta <a href="https://arxiv.org/abs/2111.12110" target="_blank" rel="noopener">Astrophysical Journal</a>, ščo zmogly staty svidkamy narodžennja čornoї diry.

Vvažajeťsja, ščo biľšisť čornyh dir utvorjujeťsja, koly centr masyvnoї zirky kolapsuje naprykinci svogo žyttja. Doslidžennja pokazujuť, ščo jakščo počatkova zirka dosyť masyvna (v 40-50 raziv biľša za masu Soncja), kolaps prosto tryvatyme bezperervno, poky zirka ne bude rozčavlena v gravitacijnu synguljarnisť – čornu diru.

[caption id="attachment_148169" align="aligncenter" width="693"]<img class="wp-image-148169" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/BlackHole.png" alt="" width="693" height="404" /> Ce — perše zobražennja čornoї diry[/caption]

Astronomy vvažajuť, ščo znajšly vypadok stvorennja čornoї diry. Vykorystovujučy spektroskopiju – metodyku, jaka rozbyvaje svitlo na rizni dovžyny hvyľ, vony zmogly vyjavyty sklad zirok, jaki vybuhnuly. Vyznačeno, ščo spektr duže shožyj na tak zvani «<a href="https://theconversation.com/your-smiles-cosmic-history-we-discovered-the-origin-of-fluoride-in-early-galaxies-169562" target="_blank" rel="noopener">zirky «Voľfa-Rajje</a>». Ce duže stari j masyvni zirky.

Važlyvo, ščo naukovci zmogly vyključyty «zvyčajnyj» vybuh nadnovoї. Tomu ščo pislja «zvyčajnogo» vybuhu zalyšajeťsja nejtronna zirka. Pislja vybuhu zirok «Voľfa-Rajje» zarodylysja čorni diry.  I vypadok, jaki vony rozgljadaly buv shožyj same na vybuh zirok, pislja jakyh utvorylysja diry. Oś vin, na ostanńomu foto:

<img class="wp-image-148162 size-full" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/Supernova.jpg" alt="" width="1508" height="686" />

Naspravdi, ce mig buty vybuh nadnovoї, navkolo jakoї utvorylasja velyčezna obolonka z pylu, jaka pryhovuvala radioaktyvne smittja vid očej. Takož možlyvo, ščo ce vybuh novogo ta neznajomogo typu zirky.

Ščob ostatočno pidtverdyty svoju teoriju naukovcjam potribna duže velyka observatorija, duže velykyj teleskop i nadmožlyvosti. Ale vony vpevneni, ščo zafiksuvaly same narodžennja čornoї diry.

Zdajeťsja, v ćomu desjatylitti my dijsno nablyžajemosja do rozkryttja tajemnyć čornyh dir. A šče dyvymoś zaraz razom <a href="https://nachasi.com/tech/2022/01/13/ukrainian-rocket/" target="_blank" rel="noopener">transljaciju</a> zapusku ukraїnśkogo suputnyka Sič-2-30.

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu: </strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129774"]

🌌 Astronomy staly svidkamy narodžennja čornoї diry

<p>Vže śogodni, 13 sičnja, vperše za 10 rokiv u kosmos zapustjať ukraїnśkyj suputnyk Sič-2-30. Ostannij takyj zapusk vidbuvsja u 2011 roci — todi za dopomogoju rakety-nosija Dnipro-1 vidpravyly na orbitu suputnyk Sič-2, ščopravda, vže u 2012 roci zv'jazok iz nym vtratyly.

Novyj zapusk vidbudeťsja na mysi Kanaveral u Florydi. U kosmos suputnyk dostavyť raketa Falcon 9 kompaniї Ilona Maska SpaceX. Sam proces rozpočneťsja ob 17:30 za kyїvśkym časom, a o 18:50 maje vidbutyś viddilennja suputnyka vid rakety j vyhid na orbitu. Za poperednimy rozrahunkamy, pryblyzno ob 20:15 vin proletyť nad Ukraїnoju j ce možna bude pobačyty prosto tut.

https://youtu.be/mFBeuSAvhUQ

[cut_in_image_fullwidth img="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/Foto4.png" img_id="148128" title="Zapusk rakety Falcon 9"]

[cut_in_image_fullwidth img="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/image.png" img_id="148132" title="Viddilenja peršogo stupenju"]

[cut_in_image_fullwidth img="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/image-1.png" img_id="148136" title="Rozdilennja stupeniv"]

[cut_in_image_fullwidth img="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/image-2.png" img_id="148140" title="Posadka SpaceX Falcon 9"]

[cut_in_image_fullwidth img="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/photo_2022-01-13-18.32.23.jpeg" img_id="148152" title="Polit rakety"]

[cut_in_image_fullwidth img="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/image-3.png" img_id="148156"]

[related_post id="147524"]
</p><h3><strong>Pro suputnyk</strong></h3>
Spočatku suputnyk mav nazvu Sič-2-1, odnak potim її zminyly na Sič-2-30, oskiľky zapusk planuvaly vlaštuvaty v svjatkuvannja 30-riččja nezaležnosti Ukraїny. Sam ob'jekt rozrobyly u Dnipri, v Konstruktorśkomu Bjuro «Pivdenne» im. M. K. Jangelja.

[caption id="attachment_147949" align="aligncenter" width="1024"]<img class="wp-image-147949 size-large" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/suputnyk-sich-2-30-1024x576.jpg" alt="" width="1024" height="576"> Foto suputnyka. <a href="https://mil.in.ua/en/news/ukrainian-sich-2-30-satellite-has-been-tested-and-is-ready-to-be-sent-to-the-space/" target="_blank" rel="noopener">mil.in.ua</a>[/caption]

Jak <a href="https://www.bbc.com/ukrainian/features-59953585" target="_blank" rel="noopener">zaznačaje</a> golovnyj konstruktor pidpryjemnyctva Kostjantyn Bilousov, ce modernizovana versija poperedńogo suputnyka:

[blockquote_with_author content="Ce prjamyj spadkojemeć, modernizovana versija Sič-2. Ale nejakisni komponenty zaminyly na jakisni, dorobyly programne zabezpečennja. My vvažajemo, ščo v Sič-2-30 bude tryvališyj termin isnuvannja. Vin bude zapuščenyj inšoju raketoju na nyžču orbitu (raketoju SpaceX na orbitu na vysoti 525 km), ce dodasť jakosti zobražennju"]

Pryznačennja Sič-2-30 poljagaje v monitoryngu vykorystannja zemeľ, roslynnosti, lisovyh i vodnyh resursiv, dopomogu v likvidaciї naslidkiv styhijnyh lyh ta cyfrovizaciї ekonomiky.

[blockquote_with_author name="Kostjantyn Bilousov" content="Suputnyk može vykorystovuvatysja dlja pošuku džerel nadzvyčajnyh sytuacij, sposterežennja za stanom lisovogo gospodarstva. Za dopomogoju ćogo suputnyka možna fiksuvaty požeži, vyrubku lisiv, rozlyvy nafty, zabrudnenisť ričok, urožaj zernovyh"]

Krim togo, suputnyk zbyratyme danni dlja oborony Ukraїny j provodytyme naukovi doslidžennja.

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129758"]

<p>Vže śogodni, 13 sičnja, vperše za 10 rokiv u kosmos zapustjať ukraїnśkyj suputnyk Sič-2-30. Ostannij takyj zapusk vidbuvsja u 2011 roci — todi za dopomogoju rakety-nosija Dnipro-1 vidpravyly na orbitu suputnyk Sič-2, ščopravda, vže u 2012 roci zv&#8217;jazok iz nym vtratyly.</p><p>Novyj zapusk vidbudeťsja na mysi Kanaveral u Florydi. U kosmos suputnyk dostavyť raketa Falcon 9 kompaniї Ilona Maska SpaceX. Sam proces rozpočneťsja ob 17:30 za kyїvśkym časom, a o 18:50 maje vidbutyś viddilennja suputnyka vid rakety j vyhid na orbitu. Za poperednimy rozrahunkamy, pryblyzno ob 20:15 vin proletyť nad Ukraїnoju j ce možna bude pobačyty prosto tut.</p><div class="embedded-video">							<iframe loading="lazy" width="560" height="315" src="https://www.youtube.com/embed/mFBeuSAvhUQ"												title="YouTube video player" frameborder="0"												allow="accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture"												allowfullscreen="true"></iframe></div>	<div class="wp-caption full-screen  ">				<img src="/wp-content/uploads/2022/01/Foto4.png">									<p class="wp-caption-text">					 <b>Zapusk rakety Falcon 9</b>				</p>						</div>	<div class="wp-caption full-screen  ">				<img src="/wp-content/uploads/2022/01/image.png">									<p class="wp-caption-text">					 <b>Viddilenja peršogo stupenju</b>				</p>						</div>	<div class="wp-caption full-screen  ">				<img src="/wp-content/uploads/2022/01/image-1.png">									<p class="wp-caption-text">					 <b>Rozdilennja stupeniv</b>				</p>						</div>	<div class="wp-caption full-screen  ">				<img src="/wp-content/uploads/2022/01/image-2.png">									<p class="wp-caption-text">					 <b>Posadka SpaceX Falcon 9</b>				</p>						</div>	<div class="wp-caption full-screen  ">				<img src="/wp-content/uploads/2022/01/photo_2022-01-13-18.32.23.jpeg">									<p class="wp-caption-text">					 <b>Polit rakety</b>				</p>						</div>	<div class="wp-caption full-screen  ">				<img src="/wp-content/uploads/2022/01/image-3.png">			</div>	<div class="related-post">		<span class="title">Čytajte takož:</span>		<a href="/ul/cards-ul/2022/01/11/the-benefit-of-video-games/" class="link">👾 Videoigry: infantyľna zabavka čy korysne mystectvo?</a>	</div><h3><strong>Pro suputnyk</strong></h3><p>Spočatku suputnyk mav nazvu Sič-2-1, odnak potim її zminyly na Sič-2-30, oskiľky zapusk planuvaly vlaštuvaty v svjatkuvannja 30-riččja nezaležnosti Ukraїny. Sam ob&#8217;jekt rozrobyly u Dnipri, v Konstruktorśkomu Bjuro «Pivdenne» im. M. K. Jangelja.</p><div id="attachment_147949" style="width: 1034px" class="wp-caption aligncenter"><img aria-describedby="caption-attachment-147949" loading="lazy" class="wp-image-147949 size-large" src="/wp-content/uploads/2022/01/suputnyk-sich-2-30-1024x576.jpg" alt="" width="1024" height="576" srcset="/wp-content/uploads/2022/01/suputnyk-sich-2-30-1024x576.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2022/01/suputnyk-sich-2-30-300x169.jpg 300w, /wp-content/uploads/2022/01/suputnyk-sich-2-30-768x432.jpg 768w, /wp-content/uploads/2022/01/suputnyk-sich-2-30-1536x864.jpg 1536w, /wp-content/uploads/2022/01/suputnyk-sich-2-30-650x366.jpg 650w, /wp-content/uploads/2022/01/suputnyk-sich-2-30.jpg 1920w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" /><p id="caption-attachment-147949" class="wp-caption-text">Foto suputnyka. <a href="https://mil.in.ua/en/news/ukrainian-sich-2-30-satellite-has-been-tested-and-is-ready-to-be-sent-to-the-space/" target="_blank" rel="noopener">mil.in.ua</a></p></div><p>Jak <a href="https://www.bbc.com/ukrainian/features-59953585" target="_blank" rel="noopener">zaznačaje</a> golovnyj konstruktor pidpryjemnyctva Kostjantyn Bilousov, ce modernizovana versija poperedńogo suputnyka:</p>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>Ce prjamyj spadkojemeć, modernizovana versija Sič-2. Ale nejakisni komponenty zaminyly na jakisni, dorobyly programne zabezpečennja. My vvažajemo, ščo v Sič-2-30 bude tryvališyj termin isnuvannja. Vin bude zapuščenyj inšoju raketoju na nyžču orbitu (raketoju SpaceX na orbitu na vysoti 525 km), ce dodasť jakosti zobražennju</p>			</blockquote><p>Pryznačennja Sič-2-30 poljagaje v monitoryngu vykorystannja zemeľ, roslynnosti, lisovyh i vodnyh resursiv, dopomogu v likvidaciї naslidkiv styhijnyh lyh ta cyfrovizaciї ekonomiky.</p>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>Suputnyk može vykorystovuvatysja dlja pošuku džerel nadzvyčajnyh sytuacij, sposterežennja za stanom lisovogo gospodarstva. Za dopomogoju ćogo suputnyka možna fiksuvaty požeži, vyrubku lisiv, rozlyvy nafty, zabrudnenisť ričok, urožaj zernovyh</p>					<cite>									<span><strong>Kostjantyn Bilousov</strong></span> 							</cite>			</blockquote><p>Krim togo, suputnyk zbyratyme danni dlja oborony Ukraїny j provodytyme naukovi doslidžennja.</p>	<div class="note"  style="background-color:#5a3fa5">		<p><strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong></p>		<div class="corner"></div>	</div><p><iframe src="https://api.nachasi.com/v2/shortcode/wp_quiz_pro/?id=129758" sandbox="allow-same-origin allow-scripts allow-popups allow-forms allow-presentation" onload="this.style.height=(this.contentWindow.document.body.scrollHeight+20)+'px';"></iframe></p>

Vže śogodni, 13 sičnja, vperše za 10 rokiv u kosmos zapustjať ukraїnśkyj suputnyk Sič-2-30. Ostannij takyj zapusk vidbuvsja u 2011 roci — todi za dopomogoju rakety-nosija Dnipro-1 vidpravyly na orbitu suputnyk Sič-2, ščopravda, vže u 2012 roci zv'jazok iz nym vtratyly.

Novyj zapusk vidbudeťsja na mysi Kanaveral u Florydi. U kosmos suputnyk dostavyť raketa Falcon 9 kompaniї Ilona Maska SpaceX. Sam proces rozpočneťsja ob 17:30 za kyїvśkym časom, a o 18:50 maje vidbutyś viddilennja suputnyka vid rakety j vyhid na orbitu. Za poperednimy rozrahunkamy, pryblyzno ob 20:15 vin proletyť nad Ukraїnoju j ce možna bude pobačyty prosto tut.

https://youtu.be/mFBeuSAvhUQ

[cut_in_image_fullwidth img="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/Foto4.png" img_id="148128" title="Zapusk rakety Falcon 9"]

[cut_in_image_fullwidth img="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/image.png" img_id="148132" title="Viddilenja peršogo stupenju"]

[cut_in_image_fullwidth img="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/image-1.png" img_id="148136" title="Rozdilennja stupeniv"]

[cut_in_image_fullwidth img="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/image-2.png" img_id="148140" title="Posadka SpaceX Falcon 9"]

[cut_in_image_fullwidth img="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/photo_2022-01-13-18.32.23.jpeg" img_id="148152" title="Polit rakety"]

[cut_in_image_fullwidth img="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/image-3.png" img_id="148156"]

[related_post id="147524"]
<h3><strong>Pro suputnyk</strong></h3>
Spočatku suputnyk mav nazvu Sič-2-1, odnak potim її zminyly na Sič-2-30, oskiľky zapusk planuvaly vlaštuvaty v svjatkuvannja 30-riččja nezaležnosti Ukraїny. Sam ob'jekt rozrobyly u Dnipri, v Konstruktorśkomu Bjuro «Pivdenne» im. M. K. Jangelja.

[caption id="attachment_147949" align="aligncenter" width="1024"]<img class="wp-image-147949 size-large" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2022/01/suputnyk-sich-2-30-1024x576.jpg" alt="" width="1024" height="576" /> Foto suputnyka. <a href="https://mil.in.ua/en/news/ukrainian-sich-2-30-satellite-has-been-tested-and-is-ready-to-be-sent-to-the-space/" target="_blank" rel="noopener">mil.in.ua</a>[/caption]

Jak <a href="https://www.bbc.com/ukrainian/features-59953585" target="_blank" rel="noopener">zaznačaje</a> golovnyj konstruktor pidpryjemnyctva Kostjantyn Bilousov, ce modernizovana versija poperedńogo suputnyka:

[blockquote_with_author content="Ce prjamyj spadkojemeć, modernizovana versija Sič-2. Ale nejakisni komponenty zaminyly na jakisni, dorobyly programne zabezpečennja. My vvažajemo, ščo v Sič-2-30 bude tryvališyj termin isnuvannja. Vin bude zapuščenyj inšoju raketoju na nyžču orbitu (raketoju SpaceX na orbitu na vysoti 525 km), ce dodasť jakosti zobražennju"]

Pryznačennja Sič-2-30 poljagaje v monitoryngu vykorystannja zemeľ, roslynnosti, lisovyh i vodnyh resursiv, dopomogu v likvidaciї naslidkiv styhijnyh lyh ta cyfrovizaciї ekonomiky.

[blockquote_with_author name="Kostjantyn Bilousov" content="Suputnyk može vykorystovuvatysja dlja pošuku džerel nadzvyčajnyh sytuacij, sposterežennja za stanom lisovogo gospodarstva. Za dopomogoju ćogo suputnyka možna fiksuvaty požeži, vyrubku lisiv, rozlyvy nafty, zabrudnenisť ričok, urožaj zernovyh"]

Krim togo, suputnyk zbyratyme danni dlja oborony Ukraїny j provodytyme naukovi doslidžennja.

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129758"]

🛰 SpaceX zapustyť v kosmos ukraїnśkyj suputnyk: možna dyvytyś transljaciju

🛰 SpaceX zapustyť v kosmos ukraїnśkyj suputnyk: transljacija

<p>Ponad polovyna astronavtiv NASA, jaki buly na Mižnarodnij kosmičnij stanciї terminom biľše, niž šisť misjaciv, majuť problemy iz zorom.

Ce pojasnjujeťsja tym, ščo v umovah nevagomosti u verhnij častyni tila ljudyny zrostaje kiľkisť ridyny, jaka vyklykaje tysk na oči. Za slovamy doktora ta konsuľtanta NASA Bendžamina Levina, ce može staty problemoju dlja bagatoričnyh poїzdok na Mars.

Na Zemli ćomu zavažaje gravitacija, jaka zmušuje ridynu cyrkuljuvaty vid golovy do nig.

[caption id="attachment_144125" align="aligncenter" width="1000"]<img class="wp-image-144125 size-full" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/12/eye-swelling.jpg" alt="" width="1000" height="562"> <a href="https://www.utsouthwestern.edu/newsroom/articles/year-2021/high-tech-sleeping-bag.html" target="_blank" rel="noopener">Sajt centru</a>[/caption]
</p><h2><strong>Ščo daje spaľnyj mišok</strong></h2>
Spaľnyj mišok stvoryly kosmični medyky ta inženery z Pivdenno-Zahidnogo medyčnogo centru Tehaśkogo universytetu.

Jogo pryncyp poljagaje u vidsmoktuvanni ridyny v nyžnju častynu tila ta rozvantažennju tysku na mozok. U NASA vvažajuť, ščo ce dopomože zapobigty problemam iz zorom.

Za formoju mišok nagaduje kosmičnu kapsulu z micnym karkasom. Vin zdavljuje tulub pid čas snu, zavdjaky čomu pidtrymujeťsjay balans ridyny.

[caption id="attachment_144123" align="aligncenter" width="1000"]<img class="wp-image-144123 size-full" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/12/sleeping-bag.jpg" alt="" width="1000" height="562"> <a href="https://www.utsouthwestern.edu/newsroom/articles/year-2021/high-tech-sleeping-bag.html" target="_blank" rel="noopener">Sajt centru</a>[/caption]
<h2><strong>Doslidžennja</strong></h2>
Spaľnyj mišok vyprobuvaly na dobrovoľcjah, jaki ležaly u goryzontaľnomu položenni try doby. Za cej čas forma їhńogo očnogo jabluka zminylasja. Vodnočas učasnyky, nyžnju častynu tila jakyh rozmiščuvaly u spaľni mišky na visim godyn vnoči, ne maly zmin očnogo jabluka.
<h3><strong>Konkurs Na chasi z Enjoy the Wood</strong></h3>
Napyšiť post na zadanu temu ta otrymajte šans vygraty bestseler Enjoy the Wood ™ — derev’janu bagatošarovu mapu svitu u rozmiri L.
<ul>
 	<li>Podrobyci konkursu čytajte za <a href="https://nachasi.com/specprojects/2021/11/22/travel-adventure-enjoy-the-wood/" target="_blank" rel="noopener">posylannjam</a>.</li>
 	<li>Roboty pryjmajuťsja do 21 grudnja. Uspihiv!</li>
</ul>
<img class="aligncenter wp-image-141583 size-full" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/11/enjoy-the-wood-map.png" alt="" width="998" height="661">

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129761"]

<p>Ponad polovyna astronavtiv NASA, jaki buly na Mižnarodnij kosmičnij stanciї terminom biľše, niž šisť misjaciv, majuť problemy iz zorom.</p><p>Ce pojasnjujeťsja tym, ščo v umovah nevagomosti u verhnij častyni tila ljudyny zrostaje kiľkisť ridyny, jaka vyklykaje tysk na oči. Za slovamy doktora ta konsuľtanta NASA Bendžamina Levina, ce može staty problemoju dlja bagatoričnyh poїzdok na Mars.</p><p>Na Zemli ćomu zavažaje gravitacija, jaka zmušuje ridynu cyrkuljuvaty vid golovy do nig.</p><div id="attachment_144125" style="width: 1010px" class="wp-caption aligncenter"><img aria-describedby="caption-attachment-144125" loading="lazy" class="wp-image-144125 size-full" src="/wp-content/uploads/2021/12/eye-swelling.jpg" alt="" width="1000" height="562" srcset="/wp-content/uploads/2021/12/eye-swelling.jpg 1000w, /wp-content/uploads/2021/12/eye-swelling-300x169.jpg 300w, /wp-content/uploads/2021/12/eye-swelling-768x432.jpg 768w, /wp-content/uploads/2021/12/eye-swelling-650x365.jpg 650w" sizes="(max-width: 1000px) 100vw, 1000px" /><p id="caption-attachment-144125" class="wp-caption-text"><a href="https://www.utsouthwestern.edu/newsroom/articles/year-2021/high-tech-sleeping-bag.html" target="_blank" rel="noopener">Sajt centru</a></p></div><h2><strong>Ščo daje spaľnyj mišok</strong></h2><p>Spaľnyj mišok stvoryly kosmični medyky ta inženery z Pivdenno-Zahidnogo medyčnogo centru Tehaśkogo universytetu.</p><p>Jogo pryncyp poljagaje u vidsmoktuvanni ridyny v nyžnju častynu tila ta rozvantažennju tysku na mozok. U NASA vvažajuť, ščo ce dopomože zapobigty problemam iz zorom.</p><p>Za formoju mišok nagaduje kosmičnu kapsulu z micnym karkasom. Vin zdavljuje tulub pid čas snu, zavdjaky čomu pidtrymujeťsjay balans ridyny.</p><div id="attachment_144123" style="width: 1010px" class="wp-caption aligncenter"><img aria-describedby="caption-attachment-144123" loading="lazy" class="wp-image-144123 size-full" src="/wp-content/uploads/2021/12/sleeping-bag.jpg" alt="" width="1000" height="562" srcset="/wp-content/uploads/2021/12/sleeping-bag.jpg 1000w, /wp-content/uploads/2021/12/sleeping-bag-300x169.jpg 300w, /wp-content/uploads/2021/12/sleeping-bag-768x432.jpg 768w, /wp-content/uploads/2021/12/sleeping-bag-650x365.jpg 650w" sizes="(max-width: 1000px) 100vw, 1000px" /><p id="caption-attachment-144123" class="wp-caption-text"><a href="https://www.utsouthwestern.edu/newsroom/articles/year-2021/high-tech-sleeping-bag.html" target="_blank" rel="noopener">Sajt centru</a></p></div><h2><strong>Doslidžennja</strong></h2><p>Spaľnyj mišok vyprobuvaly na dobrovoľcjah, jaki ležaly u goryzontaľnomu položenni try doby. Za cej čas forma їhńogo očnogo jabluka zminylasja. Vodnočas učasnyky, nyžnju častynu tila jakyh rozmiščuvaly u spaľni mišky na visim godyn vnoči, ne maly zmin očnogo jabluka.</p><h3><strong>Konkurs Na chasi z Enjoy the Wood</strong></h3><p>Napyšiť post na zadanu temu ta otrymajte šans vygraty bestseler Enjoy the Wood ™ — derev’janu bagatošarovu mapu svitu u rozmiri L.</p><ul><li>Podrobyci konkursu čytajte za <a href="/specprojects/2021/11/22/travel-adventure-enjoy-the-wood/" target="_blank" rel="noopener">posylannjam</a>.</li><li>Roboty pryjmajuťsja do 21 grudnja. Uspihiv!</li></ul><p><img loading="lazy" class="aligncenter wp-image-141583 size-full" src="/wp-content/uploads/2021/11/enjoy-the-wood-map.png" alt="" width="998" height="661" srcset="/wp-content/uploads/2021/11/enjoy-the-wood-map.png 998w, /wp-content/uploads/2021/11/enjoy-the-wood-map-300x199.png 300w, /wp-content/uploads/2021/11/enjoy-the-wood-map-768x509.png 768w, /wp-content/uploads/2021/11/enjoy-the-wood-map-650x431.png 650w" sizes="(max-width: 998px) 100vw, 998px" /></p>	<div class="note"  style="background-color:#5a3fa5">		<p><strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong></p>		<div class="corner"></div>	</div><p><iframe src="https://api.nachasi.com/v2/shortcode/wp_quiz_pro/?id=129761" sandbox="allow-same-origin allow-scripts allow-popups allow-forms allow-presentation" onload="this.style.height=(this.contentWindow.document.body.scrollHeight+20)+'px';"></iframe></p>

Ponad polovyna astronavtiv NASA, jaki buly na Mižnarodnij kosmičnij stanciї terminom biľše, niž šisť misjaciv, majuť problemy iz zorom.

Ce pojasnjujeťsja tym, ščo v umovah nevagomosti u verhnij častyni tila ljudyny zrostaje kiľkisť ridyny, jaka vyklykaje tysk na oči. Za slovamy doktora ta konsuľtanta NASA Bendžamina Levina, ce može staty problemoju dlja bagatoričnyh poїzdok na Mars.

Na Zemli ćomu zavažaje gravitacija, jaka zmušuje ridynu cyrkuljuvaty vid golovy do nig.

[caption id="attachment_144125" align="aligncenter" width="1000"]<img class="wp-image-144125 size-full" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/12/eye-swelling.jpg" alt="" width="1000" height="562" /> <a href="https://www.utsouthwestern.edu/newsroom/articles/year-2021/high-tech-sleeping-bag.html" target="_blank" rel="noopener">Sajt centru</a>[/caption]
<h2><strong>Ščo daje spaľnyj mišok</strong></h2>
Spaľnyj mišok stvoryly kosmični medyky ta inženery z Pivdenno-Zahidnogo medyčnogo centru Tehaśkogo universytetu.

Jogo pryncyp poljagaje u vidsmoktuvanni ridyny v nyžnju častynu tila ta rozvantažennju tysku na mozok. U NASA vvažajuť, ščo ce dopomože zapobigty problemam iz zorom.

Za formoju mišok nagaduje kosmičnu kapsulu z micnym karkasom. Vin zdavljuje tulub pid čas snu, zavdjaky čomu pidtrymujeťsjay balans ridyny.

[caption id="attachment_144123" align="aligncenter" width="1000"]<img class="wp-image-144123 size-full" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/12/sleeping-bag.jpg" alt="" width="1000" height="562" /> <a href="https://www.utsouthwestern.edu/newsroom/articles/year-2021/high-tech-sleeping-bag.html" target="_blank" rel="noopener">Sajt centru</a>[/caption]
<h2><strong>Doslidžennja</strong></h2>
Spaľnyj mišok vyprobuvaly na dobrovoľcjah, jaki ležaly u goryzontaľnomu položenni try doby. Za cej čas forma їhńogo očnogo jabluka zminylasja. Vodnočas učasnyky, nyžnju častynu tila jakyh rozmiščuvaly u spaľni mišky na visim godyn vnoči, ne maly zmin očnogo jabluka.
<h3><strong>Konkurs Na chasi z Enjoy the Wood</strong></h3>
Napyšiť post na zadanu temu ta otrymajte šans vygraty bestseler Enjoy the Wood ™ — derev’janu bagatošarovu mapu svitu u rozmiri L.
<ul>
 	<li>Podrobyci konkursu čytajte za <a href="https://nachasi.com/specprojects/2021/11/22/travel-adventure-enjoy-the-wood/" target="_blank" rel="noopener">posylannjam</a>.</li>
 	<li>Roboty pryjmajuťsja do 21 grudnja. Uspihiv!</li>
</ul>
<img class="aligncenter wp-image-141583 size-full" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/11/enjoy-the-wood-map.png" alt="" width="998" height="661" />

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129761"]

🚀 Naukovci stvoryly spaľnyj mišok, jakyj zahyščaje zir astronavtiv u kosmosi

<p>NASA stvoryla sajt <a href="https://eyes.nasa.gov/apps/asteroids/#/asteroids" target="_blank" rel="noopener">Eyes on Asteroids</a> — tut možna peregljanuty usi vyjavleni asteroїdy u sonjačnij systemi ta їhni trajektoriї poľotiv.

Spogljadaty za kosmičnymy ob'jektamy možna u reaľnomu časi čy naviť pobačyty, jak vony peresuvatymuťsja u majbutńomu. Dlja velykyh asteroїdiv naviť zibraly їhnju informaciju — koly same vyjavyly ob'jekt, de same ta jakyj jogo rozmir:

<img class="aligncenter wp-image-143753 size-large" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/12/Screenshot-2021-12-13-at-11.36.43-1024x556.png" alt="" width="1024" height="556">

Krim togo, NASA <a href="https://www.nasa.gov/feature/jpl/nasa-s-next-generation-asteroid-impact-monitoring-system-goes-online/" target="_blank" rel="noopener">prezentuvala</a> novu tehnologiju monitoryngu asteroїdiv pid nazvoju Sentry-II — ce nove pokolinnja systemy Sentry, jaka z'javylaś u 2002 roci. Ponad 20 rokiv stara systema analizuvala kosmični ob'jekty u sonjačnij systemi.

Nova ž versija bude šče točnišoju j zmože ocinjuvaty ryzyk zitknennja ob'jektiv iz Zemleju.

[related_post id="141677"]
</p><h3><strong>Konkurs Na chasi z Enjoy the Wood</strong></h3>
Napyšiť post na zadanu temu ta otrymajte šans vygraty bestseler Enjoy the Wood ™ — derev’janu bagatošarovu mapu svitu u rozmiri L.
<ul>
 	<li>Podrobyci konkursu čytajte za <a href="https://nachasi.com/specprojects/2021/11/22/travel-adventure-enjoy-the-wood/" target="_blank" rel="noopener">posylannjam</a>.</li>
 	<li>Roboty pryjmajuťsja do 21 grudnja. Uspihiv!</li>
</ul>
<img class="aligncenter wp-image-141583 size-full" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/11/enjoy-the-wood-map.png" alt="" width="998" height="661">

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129761"]

<p>NASA stvoryla sajt <a href="https://eyes.nasa.gov/apps/asteroids/#/asteroids" target="_blank" rel="noopener">Eyes on Asteroids</a> — tut možna peregljanuty usi vyjavleni asteroїdy u sonjačnij systemi ta їhni trajektoriї poľotiv.</p><p>Spogljadaty za kosmičnymy ob&#8217;jektamy možna u reaľnomu časi čy naviť pobačyty, jak vony peresuvatymuťsja u majbutńomu. Dlja velykyh asteroїdiv naviť zibraly їhnju informaciju — koly same vyjavyly ob&#8217;jekt, de same ta jakyj jogo rozmir:</p><p><img loading="lazy" class="aligncenter wp-image-143753 size-large" src="/wp-content/uploads/2021/12/Screenshot-2021-12-13-at-11.36.43-1024x556.png" alt="" width="1024" height="556" srcset="/wp-content/uploads/2021/12/Screenshot-2021-12-13-at-11.36.43-1024x556.png 1024w, /wp-content/uploads/2021/12/Screenshot-2021-12-13-at-11.36.43-300x163.png 300w, /wp-content/uploads/2021/12/Screenshot-2021-12-13-at-11.36.43-768x417.png 768w, /wp-content/uploads/2021/12/Screenshot-2021-12-13-at-11.36.43-650x353.png 650w, /wp-content/uploads/2021/12/Screenshot-2021-12-13-at-11.36.43.png 1434w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" /></p><p>Krim togo, NASA <a href="https://www.nasa.gov/feature/jpl/nasa-s-next-generation-asteroid-impact-monitoring-system-goes-online/" target="_blank" rel="noopener">prezentuvala</a> novu tehnologiju monitoryngu asteroїdiv pid nazvoju Sentry-II — ce nove pokolinnja systemy Sentry, jaka z&#8217;javylaś u 2002 roci. Ponad 20 rokiv stara systema analizuvala kosmični ob&#8217;jekty u sonjačnij systemi.</p><p>Nova ž versija bude šče točnišoju j zmože ocinjuvaty ryzyk zitknennja ob&#8217;jektiv iz Zemleju.</p>	<div class="related-post">		<span class="title">Čytajte takož:</span>		<a href="/ul/specprojects/2021/12/10/new-year-gifts-for-gamers/" class="link">🎮 Ščo podaruvaty gejmeru na Novyj rik: dajdžest produktiv vid Logitech G</a>	</div><h3><strong>Konkurs Na chasi z Enjoy the Wood</strong></h3><p>Napyšiť post na zadanu temu ta otrymajte šans vygraty bestseler Enjoy the Wood ™ — derev’janu bagatošarovu mapu svitu u rozmiri L.</p><ul><li>Podrobyci konkursu čytajte za <a href="/specprojects/2021/11/22/travel-adventure-enjoy-the-wood/" target="_blank" rel="noopener">posylannjam</a>.</li><li>Roboty pryjmajuťsja do 21 grudnja. Uspihiv!</li></ul><p><img loading="lazy" class="aligncenter wp-image-141583 size-full" src="/wp-content/uploads/2021/11/enjoy-the-wood-map.png" alt="" width="998" height="661" srcset="/wp-content/uploads/2021/11/enjoy-the-wood-map.png 998w, /wp-content/uploads/2021/11/enjoy-the-wood-map-300x199.png 300w, /wp-content/uploads/2021/11/enjoy-the-wood-map-768x509.png 768w, /wp-content/uploads/2021/11/enjoy-the-wood-map-650x431.png 650w" sizes="(max-width: 998px) 100vw, 998px" /></p>	<div class="note"  style="background-color:#5a3fa5">		<p><strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong></p>		<div class="corner"></div>	</div><p><iframe src="https://api.nachasi.com/v2/shortcode/wp_quiz_pro/?id=129761" sandbox="allow-same-origin allow-scripts allow-popups allow-forms allow-presentation" onload="this.style.height=(this.contentWindow.document.body.scrollHeight+20)+'px';"></iframe></p>

NASA stvoryla sajt <a href="https://eyes.nasa.gov/apps/asteroids/#/asteroids" target="_blank" rel="noopener">Eyes on Asteroids</a> — tut možna peregljanuty usi vyjavleni asteroїdy u sonjačnij systemi ta їhni trajektoriї poľotiv.

Spogljadaty za kosmičnymy ob'jektamy možna u reaľnomu časi čy naviť pobačyty, jak vony peresuvatymuťsja u majbutńomu. Dlja velykyh asteroїdiv naviť zibraly їhnju informaciju — koly same vyjavyly ob'jekt, de same ta jakyj jogo rozmir:

<img class="aligncenter wp-image-143753 size-large" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/12/Screenshot-2021-12-13-at-11.36.43-1024x556.png" alt="" width="1024" height="556" />

Krim togo, NASA <a href="https://www.nasa.gov/feature/jpl/nasa-s-next-generation-asteroid-impact-monitoring-system-goes-online/" target="_blank" rel="noopener">prezentuvala</a> novu tehnologiju monitoryngu asteroїdiv pid nazvoju Sentry-II — ce nove pokolinnja systemy Sentry, jaka z'javylaś u 2002 roci. Ponad 20 rokiv stara systema analizuvala kosmični ob'jekty u sonjačnij systemi.

Nova ž versija bude šče točnišoju j zmože ocinjuvaty ryzyk zitknennja ob'jektiv iz Zemleju.

[related_post id="143406"]
<h3><strong>Konkurs Na chasi z Enjoy the Wood</strong></h3>
Napyšiť post na zadanu temu ta otrymajte šans vygraty bestseler Enjoy the Wood ™ — derev’janu bagatošarovu mapu svitu u rozmiri L.
<ul>
 	<li>Podrobyci konkursu čytajte za <a href="https://nachasi.com/specprojects/2021/11/22/travel-adventure-enjoy-the-wood/" target="_blank" rel="noopener">posylannjam</a>.</li>
 	<li>Roboty pryjmajuťsja do 21 grudnja. Uspihiv!</li>
</ul>
<img class="aligncenter wp-image-141583 size-full" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/11/enjoy-the-wood-map.png" alt="" width="998" height="661" />

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129761"]

☄️ NASA stvoryla sajt, na jakomu možna peregljanuty asteroїdy navkolo Zemli 

<p>Jak <a href="https://www.nasa.gov/feature/jpl/nasa-s-curiosity-rover-sends-a-picture-postcard-from-mars" target="_blank" rel="noopener">peredajuť</a> u NASA, marsohid Curiosity nadislav dvi svitlyny, zrobleni 16 lystopada o 8:30 ta o 16:10 za miscevym časom. Naukovci ob'jednaly ci dvi foto ta zrobyly «vidkrytku z Marsu»:

[cut_in_image_fullwidth img="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/11/nasa-mars.png" img_id="141322"]

[related_post id="75724"]

Rover Curiosity znimaje 360-gradusnu panoramu okolyć. Ci znimky dostupni zazvyčaj u styslomu formati, aby їh bulo legše peredaty do Zemli. Doslidnyky ž vidtvoryly svitlyny u vysokij jakosti, aby možna bulo rozgledity naviť najmenši detali.

Na foto u pravomu verhńomu kutku možna pobačyty goru Rafaelja Navarro, a pozadu neї je častyna gory Šarm, jaka roztašovana vseredyni kratera Gejla.

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129758"]</p>

<p>Jak <a href="https://www.nasa.gov/feature/jpl/nasa-s-curiosity-rover-sends-a-picture-postcard-from-mars" target="_blank" rel="noopener">peredajuť</a> u NASA, marsohid Curiosity nadislav dvi svitlyny, zrobleni 16 lystopada o 8:30 ta o 16:10 za miscevym časom. Naukovci ob&#8217;jednaly ci dvi foto ta zrobyly «vidkrytku z Marsu»:</p>	<div class="wp-caption full-screen  ">				<img src="/wp-content/uploads/2021/11/nasa-mars.png">			</div>	<div class="related-post">		<span class="title">Čytajte takož:</span>		<a href="/ul/news/2020/04/15/nasa-curiosity-isolation/" class="link">🛰 Samoizoljacija NASA: jak vdoma pracjujuť členy komandy Curiosity</a>	</div><p>Rover Curiosity znimaje 360-gradusnu panoramu okolyć. Ci znimky dostupni zazvyčaj u styslomu formati, aby їh bulo legše peredaty do Zemli. Doslidnyky ž vidtvoryly svitlyny u vysokij jakosti, aby možna bulo rozgledity naviť najmenši detali.</p><p>Na foto u pravomu verhńomu kutku možna pobačyty goru Rafaelja Navarro, a pozadu neї je častyna gory Šarm, jaka roztašovana vseredyni kratera Gejla.</p>	<div class="note"  style="background-color:#5a3fa5">		<p><strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong></p>		<div class="corner"></div>	</div><p><iframe src="https://api.nachasi.com/v2/shortcode/wp_quiz_pro/?id=129758" sandbox="allow-same-origin allow-scripts allow-popups allow-forms allow-presentation" onload="this.style.height=(this.contentWindow.document.body.scrollHeight+20)+'px';"></iframe></p>

Jak <a href="https://www.nasa.gov/feature/jpl/nasa-s-curiosity-rover-sends-a-picture-postcard-from-mars" target="_blank" rel="noopener">peredajuť</a> u NASA, marsohid Curiosity nadislav dvi svitlyny, zrobleni 16 lystopada o 8:30 ta o 16:10 za miscevym časom. Naukovci ob'jednaly ci dvi foto ta zrobyly «vidkrytku z Marsu»:

[cut_in_image_fullwidth img="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/11/nasa-mars.png" img_id="141322"]

[related_post id="109025"]

Rover Curiosity znimaje 360-gradusnu panoramu okolyć. Ci znimky dostupni zazvyčaj u styslomu formati, aby їh bulo legše peredaty do Zemli. Doslidnyky ž vidtvoryly svitlyny u vysokij jakosti, aby možna bulo rozgledity naviť najmenši detali.

Na foto u pravomu verhńomu kutku možna pobačyty goru Rafaelja Navarro, a pozadu neї je častyna gory Šarm, jaka roztašovana vseredyni kratera Gejla.

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129758"]

👽 NASA opryljudnylo novu panoramnu svitlynu z Marsu

<p>Stanciju pid nazvoju Orbital Reef planujuť vvesty v ekspluataciju u drugij polovyni ćogo desjatylittja. Prypuskajuť, ščo її buduť zdavaty v orendu dlja riznyh doslidžeń, tehnologičnyh ta komercijnyh projektiv ne lyše amerykanśkym, a j mižnarodnym partneram. Pro ce <a href="https://www.theverge.com" target="_blank" rel="noopener">povidomljaje</a> The Verge.

<img class="aligncenter size-full wp-image-136619" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/10/Znimok-ekrana-2021-10-26-o-11.52.56.png" alt="" width="1440" height="743">

Nad stancijeju Blue Origin pracjuje z inšoju pryvatnoju kompanijeju Sierra Space, jaka je pidrozdilom Sierra Nevada Corporation. Sierra Space zaraz zajmajeťsja rozrobkoju kosmičnogo korablja Dream Chaser, jakyj planujuť vykorystovuvaty dlja dostavky vantaživ dlja ekipažu Mižnarodnoї kosmičnoї stanciї. Peršyj polit aparatu do MKS kompanija zbyrajeťsja zdijsnyty u 2022 roci.

https://www.youtube.com/watch?v=SC3ooNXfcGE

Takož dopomogu u rozrobci kosmičnoї stanciї nadaduť kompaniї Boeing, Redwire Space, Genesis Engineering Solutions, a takož universytet štatu Arizona.

Vnutrišnij obsjag pryvatnoї kosmičnoї stanciї Orbital Reef bude analogičnym MKS. Planujeťsja peredbačyty miscja dlja žyttja ta roboty ekipažu skladom do 10 ljudej. Kompanija nazyvaje stanciju «biznes-parkom zmišanogo vykorystannja». Orbitaľnyj kompleks obladnajuť kiľkoma stykuvaľnymy šljuzamy, i vin matyme «vidkrytu systemnu arhitekturu», jaka dozvolyť vykorystovuvaty ob'jekt dlja riznyh zavdań. Potencijnymy klijentamy stanciї Orbital Reef stanuť kosmični agenciї riznyh kraїn, ZMI, turystyčni kompaniї, pidpryjemci ta investory, tehnologični kompaniї ta bagato inšyh predstavnykiv industriї.

<img class="aligncenter size-full wp-image-136621" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/10/Znimok-ekrana-2021-10-26-o-11.52.41.png" alt="" width="1440" height="762">

Biľšisť moduliv Orbital Reef planujeťsja zapustyty na majbutnij raketi Blue Origin New Glenn. Ale častyna navantažennja, možlyvo, ljaže takož i na pleči partneriv, napryklad, Boeing Starliner abo Dream Chaser vid Sierra Space.

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129756"]</p>

<p>Stanciju pid nazvoju Orbital Reef planujuť vvesty v ekspluataciju u drugij polovyni ćogo desjatylittja. Prypuskajuť, ščo її buduť zdavaty v orendu dlja riznyh doslidžeń, tehnologičnyh ta komercijnyh projektiv ne lyše amerykanśkym, a j mižnarodnym partneram. Pro ce <a href="https://www.theverge.com" target="_blank" rel="noopener">povidomljaje</a> The Verge.</p><p><img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-136619" src="/wp-content/uploads/2021/10/Znimok-ekrana-2021-10-26-o-11.52.56.png" alt="" width="1440" height="743" srcset="/wp-content/uploads/2021/10/Znimok-ekrana-2021-10-26-o-11.52.56.png 1440w, /wp-content/uploads/2021/10/Znimok-ekrana-2021-10-26-o-11.52.56-300x155.png 300w, /wp-content/uploads/2021/10/Znimok-ekrana-2021-10-26-o-11.52.56-1024x528.png 1024w, /wp-content/uploads/2021/10/Znimok-ekrana-2021-10-26-o-11.52.56-768x396.png 768w, /wp-content/uploads/2021/10/Znimok-ekrana-2021-10-26-o-11.52.56-650x335.png 650w" sizes="(max-width: 1440px) 100vw, 1440px" /></p><p>Nad stancijeju Blue Origin pracjuje z inšoju pryvatnoju kompanijeju Sierra Space, jaka je pidrozdilom Sierra Nevada Corporation. Sierra Space zaraz zajmajeťsja rozrobkoju kosmičnogo korablja Dream Chaser, jakyj planujuť vykorystovuvaty dlja dostavky vantaživ dlja ekipažu Mižnarodnoї kosmičnoї stanciї. Peršyj polit aparatu do MKS kompanija zbyrajeťsja zdijsnyty u 2022 roci.</p><div class="embedded-video">							<iframe loading="lazy" width="560" height="315" src="https://www.youtube.com/embed/SC3ooNXfcGE"												title="YouTube video player" frameborder="0"												allow="accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture"												allowfullscreen="true"></iframe></div><p>Takož dopomogu u rozrobci kosmičnoї stanciї nadaduť kompaniї Boeing, Redwire Space, Genesis Engineering Solutions, a takož universytet štatu Arizona.</p><p>Vnutrišnij obsjag pryvatnoї kosmičnoї stanciї Orbital Reef bude analogičnym MKS. Planujeťsja peredbačyty miscja dlja žyttja ta roboty ekipažu skladom do 10 ljudej. Kompanija nazyvaje stanciju «biznes-parkom zmišanogo vykorystannja». Orbitaľnyj kompleks obladnajuť kiľkoma stykuvaľnymy šljuzamy, i vin matyme «vidkrytu systemnu arhitekturu», jaka dozvolyť vykorystovuvaty ob&#8217;jekt dlja riznyh zavdań. Potencijnymy klijentamy stanciї Orbital Reef stanuť kosmični agenciї riznyh kraїn, ZMI, turystyčni kompaniї, pidpryjemci ta investory, tehnologični kompaniї ta bagato inšyh predstavnykiv industriї.</p><p><img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-136621" src="/wp-content/uploads/2021/10/Znimok-ekrana-2021-10-26-o-11.52.41.png" alt="" width="1440" height="762" srcset="/wp-content/uploads/2021/10/Znimok-ekrana-2021-10-26-o-11.52.41.png 1440w, /wp-content/uploads/2021/10/Znimok-ekrana-2021-10-26-o-11.52.41-300x159.png 300w, /wp-content/uploads/2021/10/Znimok-ekrana-2021-10-26-o-11.52.41-1024x542.png 1024w, /wp-content/uploads/2021/10/Znimok-ekrana-2021-10-26-o-11.52.41-768x406.png 768w, /wp-content/uploads/2021/10/Znimok-ekrana-2021-10-26-o-11.52.41-650x344.png 650w" sizes="(max-width: 1440px) 100vw, 1440px" /></p><p>Biľšisť moduliv Orbital Reef planujeťsja zapustyty na majbutnij raketi Blue Origin New Glenn. Ale častyna navantažennja, možlyvo, ljaže takož i na pleči partneriv, napryklad, Boeing Starliner abo Dream Chaser vid Sierra Space.</p>	<div class="note"  style="background-color:#5a3fa5">		<p>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</p>		<div class="corner"></div>	</div><p><iframe src="https://api.nachasi.com/v2/shortcode/wp_quiz_pro/?id=129756" sandbox="allow-same-origin allow-scripts allow-popups allow-forms allow-presentation" onload="this.style.height=(this.contentWindow.document.body.scrollHeight+20)+'px';"></iframe></p>

Stanciju pid nazvoju Orbital Reef planujuť vvesty v ekspluataciju u drugij polovyni ćogo desjatylittja. Prypuskajuť, ščo її buduť zdavaty v orendu dlja riznyh doslidžeń, tehnologičnyh ta komercijnyh projektiv ne lyše amerykanśkym, a j mižnarodnym partneram. Pro ce <a href="https://www.theverge.com" target="_blank" rel="noopener">povidomljaje</a> The Verge.

<img class="aligncenter size-full wp-image-136619" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/10/Znimok-ekrana-2021-10-26-o-11.52.56.png" alt="" width="1440" height="743" />

Nad stancijeju Blue Origin pracjuje z inšoju pryvatnoju kompanijeju Sierra Space, jaka je pidrozdilom Sierra Nevada Corporation. Sierra Space zaraz zajmajeťsja rozrobkoju kosmičnogo korablja Dream Chaser, jakyj planujuť vykorystovuvaty dlja dostavky vantaživ dlja ekipažu Mižnarodnoї kosmičnoї stanciї. Peršyj polit aparatu do MKS kompanija zbyrajeťsja zdijsnyty u 2022 roci.

https://www.youtube.com/watch?v=SC3ooNXfcGE

Takož dopomogu u rozrobci kosmičnoї stanciї nadaduť kompaniї Boeing, Redwire Space, Genesis Engineering Solutions, a takož universytet štatu Arizona.

Vnutrišnij obsjag pryvatnoї kosmičnoї stanciї Orbital Reef bude analogičnym MKS. Planujeťsja peredbačyty miscja dlja žyttja ta roboty ekipažu skladom do 10 ljudej. Kompanija nazyvaje stanciju «biznes-parkom zmišanogo vykorystannja». Orbitaľnyj kompleks obladnajuť kiľkoma stykuvaľnymy šljuzamy, i vin matyme «vidkrytu systemnu arhitekturu», jaka dozvolyť vykorystovuvaty ob'jekt dlja riznyh zavdań. Potencijnymy klijentamy stanciї Orbital Reef stanuť kosmični agenciї riznyh kraїn, ZMI, turystyčni kompaniї, pidpryjemci ta investory, tehnologični kompaniї ta bagato inšyh predstavnykiv industriї.

<img class="aligncenter size-full wp-image-136621" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/10/Znimok-ekrana-2021-10-26-o-11.52.41.png" alt="" width="1440" height="762" />

Biľšisť moduliv Orbital Reef planujeťsja zapustyty na majbutnij raketi Blue Origin New Glenn. Ale častyna navantažennja, možlyvo, ljaže takož i na pleči partneriv, napryklad, Boeing Starliner abo Dream Chaser vid Sierra Space.

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129756"]

🛰 Blue Origin planuje pobuduvaty svoju kosmičnu stanciju

<p>V projekti «Ukraїnśkyj Kolumb» avtory hočuť u formati VR peredaty, ščo take buty kosmonavtom, i jakyj dovgyj ta skladnyj šljah čekaje na kožnogo, hto mrije pro zorjane nebo. Pro ce <a href="https://www.facebook.com/UkrainianColumbus" target="_blank" rel="noopener noreferrer">povidomyly</a> na storinci proektu v sociaľnyh merežah.

<img class="aligncenter wp-image-136276 size-large" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/10/6175a6219e613_UkrainianColumbus_Concept_01-1024x484.png" alt="" width="1024" height="484">

Nad vtilennjam ideї pracjuje kros-dyscyplinarna komanda na čoli z kreatyvnym dyrektorom Mykytju Bogdanovym ta kreatyvnym prodjuserom ta gejmdyzajnerom Oleksijem Furmanom, za plečyma jakyh stvorennja dokumentaľnyh ta igrovyh VR/AR proektiv ta videoigor. Komanda proektu skladajeťsja z koncept-hudožnykiv, 3D ta UI artystiv, gejmdyzajneriv, programistiv, tehartysta ta kompozytora. Stvorjujeťsja proekt za dopomogoju graľnogo rušija Unreal Engine 4.

[related_post id="135533"]

Rozrobnyky hočuť pokazaty, jakyj važkyj ta nebezpečnyj šljah dolajuť kosmonavty dlja togo, ščoby poletity u kosmos. A korystuvači za dopomogoju tehnologiї virtuaľnoї reaľnosti otrymajuť možlyvisť pobuvaty na misci Kadenjuka – poletity v kosmos na šatli «Kolumbija» v ramkah misiї STS-87.

U proekti gljadač matyme možlyvisť peresuvatysja šatlom v umovah nuľovoї gravitaciї u VR. Peresuvannja šatlom matyme metu — jak i v reaľnomu žytti, gljadači otrymuvatymuť potočni zavdannja vid komandyra ekipažu. Možna bude braty do ruk rizni predmety i vzajemodijaty z nymy. Ščo same možna bude robyty u projekti, rozrobnyky obicjajuť rozpovisty vže skoro.

V projekti takož buduť avtobiografični sceny z žyttja Leonida Kadenjuka: jogo dytynstvo, poľoty u jakosti ľotčyka-vyprobuvača, fizyčno ta moraľno vysnažlyva pidgotovka do kosmičnyh poľotiv. Pro ci momenty zgaduje sam Leonid u svoїj knyžci “Misija — Kosmos”, jaka stala odnym z džerel nathnennja projektu.

Proekt stvorjujeťsja za dopomogoju grantu vid Ukraїnśkogo kuľturnogo fondu u 2021 roci.

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129768"]</p>

<p>V projekti «Ukraїnśkyj Kolumb» avtory hočuť u formati VR peredaty, ščo take buty kosmonavtom, i jakyj dovgyj ta skladnyj šljah čekaje na kožnogo, hto mrije pro zorjane nebo. Pro ce <a href="https://www.facebook.com/UkrainianColumbus" target="_blank" rel="noopener noreferrer">povidomyly</a> na storinci proektu v sociaľnyh merežah.</p><p><img loading="lazy" class="aligncenter wp-image-136276 size-large" src="/wp-content/uploads/2021/10/6175a6219e613_UkrainianColumbus_Concept_01-1024x484.png" alt="" width="1024" height="484" srcset="/wp-content/uploads/2021/10/6175a6219e613_UkrainianColumbus_Concept_01-1024x484.png 1024w, /wp-content/uploads/2021/10/6175a6219e613_UkrainianColumbus_Concept_01-300x142.png 300w, /wp-content/uploads/2021/10/6175a6219e613_UkrainianColumbus_Concept_01-768x363.png 768w, /wp-content/uploads/2021/10/6175a6219e613_UkrainianColumbus_Concept_01-1536x726.png 1536w, /wp-content/uploads/2021/10/6175a6219e613_UkrainianColumbus_Concept_01-2048x968.png 2048w, /wp-content/uploads/2021/10/6175a6219e613_UkrainianColumbus_Concept_01-650x307.png 650w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" /></p><p>Nad vtilennjam ideї pracjuje kros-dyscyplinarna komanda na čoli z kreatyvnym dyrektorom Mykytju Bogdanovym ta kreatyvnym prodjuserom ta gejmdyzajnerom Oleksijem Furmanom, za plečyma jakyh stvorennja dokumentaľnyh ta igrovyh VR/AR proektiv ta videoigor. Komanda proektu skladajeťsja z koncept-hudožnykiv, 3D ta UI artystiv, gejmdyzajneriv, programistiv, tehartysta ta kompozytora. Stvorjujeťsja proekt za dopomogoju graľnogo rušija Unreal Engine 4.</p>	<div class="related-post">		<span class="title">Čytajte takož:</span>		<a href="/ul/tech/2021/10/19/ai-pin-code/" class="link">🧠 Štučnyj intelekt navčyly vyznačaty pin-kod na bankomati, naviť jakščo jogo pryhovaty rukoju </a>	</div><p>Rozrobnyky hočuť pokazaty, jakyj važkyj ta nebezpečnyj šljah dolajuť kosmonavty dlja togo, ščoby poletity u kosmos. A korystuvači za dopomogoju tehnologiї virtuaľnoї reaľnosti otrymajuť možlyvisť pobuvaty na misci Kadenjuka – poletity v kosmos na šatli «Kolumbija» v ramkah misiї STS-87.</p><p>U proekti gljadač matyme možlyvisť peresuvatysja šatlom v umovah nuľovoї gravitaciї u VR. Peresuvannja šatlom matyme metu — jak i v reaľnomu žytti, gljadači otrymuvatymuť potočni zavdannja vid komandyra ekipažu. Možna bude braty do ruk rizni predmety i vzajemodijaty z nymy. Ščo same možna bude robyty u projekti, rozrobnyky obicjajuť rozpovisty vže skoro.</p><p>V projekti takož buduť avtobiografični sceny z žyttja Leonida Kadenjuka: jogo dytynstvo, poľoty u jakosti ľotčyka-vyprobuvača, fizyčno ta moraľno vysnažlyva pidgotovka do kosmičnyh poľotiv. Pro ci momenty zgaduje sam Leonid u svoїj knyžci “Misija — Kosmos”, jaka stala odnym z džerel nathnennja projektu.</p><p>Proekt stvorjujeťsja za dopomogoju grantu vid Ukraїnśkogo kuľturnogo fondu u 2021 roci.</p>	<div class="note"  style="background-color:#5a3fa5">		<p><strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong></p>		<div class="corner"></div>	</div><p><iframe src="https://api.nachasi.com/v2/shortcode/wp_quiz_pro/?id=129768" sandbox="allow-same-origin allow-scripts allow-popups allow-forms allow-presentation" onload="this.style.height=(this.contentWindow.document.body.scrollHeight+20)+'px';"></iframe></p>

V projekti “Ukraїnśkyj Kolumb” avtory hočuť u formati VR peredaty, ščo take buty kosmonavtom

V projekti «Ukraїnśkyj Kolumb» avtory hočuť u formati VR peredaty, ščo take buty kosmonavtom, i jakyj dovgyj ta skladnyj šljah čekaje na kožnogo, hto mrije pro zorjane nebo. Pro ce <a href="https://www.facebook.com/UkrainianColumbus" target="_blank" rel="noopener noreferrer">povidomyly</a> na storinci proektu v sociaľnyh merežah.

<img class="aligncenter wp-image-136276 size-large" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/10/6175a6219e613_UkrainianColumbus_Concept_01-1024x484.png" alt="" width="1024" height="484" />

Nad vtilennjam ideї pracjuje kros-dyscyplinarna komanda na čoli z kreatyvnym dyrektorom Mykytju Bogdanovym ta kreatyvnym prodjuserom ta gejmdyzajnerom Oleksijem Furmanom, za plečyma jakyh stvorennja dokumentaľnyh ta igrovyh VR/AR proektiv ta videoigor. Komanda proektu skladajeťsja z koncept-hudožnykiv, 3D ta UI artystiv, gejmdyzajneriv, programistiv, tehartysta ta kompozytora. Stvorjujeťsja proekt za dopomogoju graľnogo rušija Unreal Engine 4.

[related_post id="135533"]

Rozrobnyky hočuť pokazaty, jakyj važkyj ta nebezpečnyj šljah dolajuť kosmonavty dlja togo, ščoby poletity u kosmos. A korystuvači za dopomogoju tehnologiї virtuaľnoї reaľnosti otrymajuť možlyvisť pobuvaty na misci Kadenjuka – poletity v kosmos na šatli «Kolumbija» v ramkah misiї STS-87.

U proekti gljadač matyme možlyvisť peresuvatysja šatlom v umovah nuľovoї gravitaciї u VR. Peresuvannja šatlom matyme metu — jak i v reaľnomu žytti, gljadači otrymuvatymuť potočni zavdannja vid komandyra ekipažu. Možna bude braty do ruk rizni predmety i vzajemodijaty z nymy. Ščo same možna bude robyty u projekti, rozrobnyky obicjajuť rozpovisty vže skoro.

V projekti takož buduť avtobiografični sceny z žyttja Leonida Kadenjuka: jogo dytynstvo, poľoty u jakosti ľotčyka-vyprobuvača, fizyčno ta moraľno vysnažlyva pidgotovka do kosmičnyh poľotiv. Pro ci momenty zgaduje sam Leonid u svoїj knyžci “Misija — Kosmos”, jaka stala odnym z džerel nathnennja projektu.

Proekt stvorjujeťsja za dopomogoju grantu vid Ukraїnśkogo kuľturnogo fondu u 2021 roci.

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129768"]

🚀 V Ukraїni stvorjať projekt u virtuaľnij reaľnosti pro polit Kadenjuka u kosmos 

<p>Narazi na navkolozemnij orbiti Zemli znahodyťsja dekiľka miľjoniv kosmičnogo smittja — ulamky suputnykiv, zalyšky stupeniv raket ta bagato inšyh rečej. Raniše ce ne bulo problemoju, ale vže zaraz ce smittja zavažaje provodyty operaciї z doslidžennja kosmosu — neobhidno vrahovuvaty usi zabuti reči na orbiti ta їhnju trajektoriju, aby ne zištovhnutysja z nymy.

Startap Privateer, jakyj naležyť spivzasnovnyku Apple Stivu Voznjaku, maje na meti rozibratysja z cym. Kompanija <a href="https://techcrunch.com/2021/10/12/steve-wozniak-privateer-space-company/" target="_blank" rel="noopener">planuje</a> stvoryty mapu, na jakij znahodytymuťsja usi kosmični ob'jekty. Z cijeju mapoju možna bude očystyty kosmičnyj prostir, a v majbutńomu j vykorystovuvaty їh dlja navigaciї.

https://www.youtube.com/watch?v=3a7A1w1C2TE

[related_post id="130732"]

Na počatku nastupnogo roku, 11 ljutogo, Privateer zapustyť svij peršyj suputnyk Pono-1. Rozmir aparatu skladatyme trohy biľš niž 15 santymetriv u diametri. Prystrij matyme 42 datčyky, jaki analizuvatymuť orbitu. Korpus suputnyka nadrukujuť na 3D-prynteri z vuglecevogo volokna — cja konstrukcija nagaduvatyme tytan.

Pono-1 pracjuvatyme čotyry misjaci, pislja čogo jogo spustjať na Zemlju. Potim bude čerga dlja drugogo suputnyka, jakyj doslidžuvatyme navkolozemnu orbitu.

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129632"]</p>

<p>Narazi na navkolozemnij orbiti Zemli znahodyťsja dekiľka miľjoniv kosmičnogo smittja — ulamky suputnykiv, zalyšky stupeniv raket ta bagato inšyh rečej. Raniše ce ne bulo problemoju, ale vže zaraz ce smittja zavažaje provodyty operaciї z doslidžennja kosmosu — neobhidno vrahovuvaty usi zabuti reči na orbiti ta їhnju trajektoriju, aby ne zištovhnutysja z nymy.</p><p>Startap Privateer, jakyj naležyť spivzasnovnyku Apple Stivu Voznjaku, maje na meti rozibratysja z cym. Kompanija <a href="https://techcrunch.com/2021/10/12/steve-wozniak-privateer-space-company/" target="_blank" rel="noopener">planuje</a> stvoryty mapu, na jakij znahodytymuťsja usi kosmični ob&#8217;jekty. Z cijeju mapoju možna bude očystyty kosmičnyj prostir, a v majbutńomu j vykorystovuvaty їh dlja navigaciї.</p><div class="embedded-video">							<iframe loading="lazy" width="560" height="315" src="https://www.youtube.com/embed/3a7A1w1C2TE"												title="YouTube video player" frameborder="0"												allow="accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture"												allowfullscreen="true"></iframe></div>	<div class="related-post">		<span class="title">Čytajte takož:</span>		<a href="/ul/tech/2021/09/14/steve-wozniak-space/" class="link">🚀 Stiv Voznjak stvoryv vlasnu kosmičnu kompaniju: «ne taka jak inši»</a>	</div><p>Na počatku nastupnogo roku, 11 ljutogo, Privateer zapustyť svij peršyj suputnyk Pono-1. Rozmir aparatu skladatyme trohy biľš niž 15 santymetriv u diametri. Prystrij matyme 42 datčyky, jaki analizuvatymuť orbitu. Korpus suputnyka nadrukujuť na 3D-prynteri z vuglecevogo volokna — cja konstrukcija nagaduvatyme tytan.</p><p>Pono-1 pracjuvatyme čotyry misjaci, pislja čogo jogo spustjať na Zemlju. Potim bude čerga dlja drugogo suputnyka, jakyj doslidžuvatyme navkolozemnu orbitu.</p>	<div class="note"  style="background-color:#5a3fa5">		<p><strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong></p>		<div class="corner"></div>	</div><p><iframe src="https://api.nachasi.com/v2/shortcode/wp_quiz_pro/?id=129632" sandbox="allow-same-origin allow-scripts allow-popups allow-forms allow-presentation" onload="this.style.height=(this.contentWindow.document.body.scrollHeight+20)+'px';"></iframe></p>

Narazi na navkolozemnij orbiti Zemli znahodyťsja dekiľka miľjoniv kosmičnogo smittja — ulamky suputnykiv, zalyšky stupeniv raket ta bagato inšyh rečej. Raniše ce ne bulo problemoju, ale vže zaraz ce smittja zavažaje provodyty operaciї z doslidžennja kosmosu — neobhidno vrahovuvaty usi zabuti reči na orbiti ta їhnju trajektoriju, aby ne zištovhnutysja z nymy.

Startap Privateer, jakyj naležyť spivzasnovnyku Apple Stivu Voznjaku, maje na meti rozibratysja z cym. Kompanija <a href="https://techcrunch.com/2021/10/12/steve-wozniak-privateer-space-company/" target="_blank" rel="noopener">planuje</a> stvoryty mapu, na jakij znahodytymuťsja usi kosmični ob'jekty. Z cijeju mapoju možna bude očystyty kosmičnyj prostir, a v majbutńomu j vykorystovuvaty їh dlja navigaciї.

https://www.youtube.com/watch?v=3a7A1w1C2TE

[related_post id="130732"]

Na počatku nastupnogo roku, 11 ljutogo, Privateer zapustyť svij peršyj suputnyk Pono-1. Rozmir aparatu skladatyme trohy biľš niž 15 santymetriv u diametri. Prystrij matyme 42 datčyky, jaki analizuvatymuť orbitu. Korpus suputnyka nadrukujuť na 3D-prynteri z vuglecevogo volokna — cja konstrukcija nagaduvatyme tytan.

Pono-1 pracjuvatyme čotyry misjaci, pislja čogo jogo spustjať na Zemlju. Potim bude čerga dlja drugogo suputnyka, jakyj doslidžuvatyme navkolozemnu orbitu.

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129632"]

🛰 Startap Stiva Voznjaka stvoryť mapu kosmičnogo smittja z orbity Zemli

<p>U krateri Mahteš Ramon, jakyj znahodyťsja u pusteli Negev v Izraїli, stvoryly symuljator kosmičnoї bazy na Marsi. Ce misce je odnijeju iz nebagaťoh lokacij na Zemli, ščo shoža za svoїmy osoblyvostjamy na umovy Červonoї planety — shožyj sklad ğruntu, dosyť ekstremaľna pogoda ta viddalenisť vid zv'jazku. Pro ce <a href="https://www.reuters.com/lifestyle/science/rocky-israeli-crater-scientists-simulate-life-mars-2021-10-10/" target="_blank" rel="noopener">peredaje</a> Reuters.

<img class="aligncenter wp-image-134769 size-large" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/10/largeeee-1024x683.jpg" alt="" width="1024" height="683">

Protjagom tŕoh tyžniv šestero astronavtiv z Avstriї, Izraїlju, Ispaniї, Niderlandiv, Nimeččyny ta Portugaliї provodytymuť doslidžennja na terytoriї «Marsu». Vony perebuvatymuť u povnij izoljaciї j ne matymuť kontaktu iz zovnišnim svitom.

Za dopomogoju eksperymentu naukovci hočuť pereviryty vplyv dovkillja Marsa j harčuvannja na produkty žyttjedijaľnosti astronavtiv ta vidstežennja їhńoї tryvožnosti j depresiї.

<img class="aligncenter wp-image-134765 size-large" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/10/large-1024x683.jpg" alt="" width="1024" height="683">

[related_post id="130090"]

Marsianśku bazu stvoryly takym čynom, ščo vona generuje taku ž kiľkisť elektroenergiї na deń, skiľky spožyvaje zvyčajne domogospodarstvo. Krim togo, dlja doslidžennja astronavtam stvoryly speciaľni kostjumy, kožen z jakyh važyť 50 kilogramiv. Aby vdjagnuty takyj kostjum dovedeťsja vytratyty try godyny. Skafandr može slidkuvaty za stanom zdorov'ja astronavtiv ta dozvoljaje pyty, їsty ta hodyty v tualet, ne znimajučy jogo.

Očikujeťsja, ščo rezuľtaty doslidžennja možuť dopomogty u majbutnij kolonizaciї Marsu. Takož naukovci proponujuť prodovžyty eksperyment do roku, aby urahuvaty čas, protjagom jakogo astronavty letitymuť do svogo pryznačennja — za poperednimy pidrahunkamy doroga zajme pryblyzno 200 dniv.

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129750"]</p>

<p>U krateri Mahteš Ramon, jakyj znahodyťsja u pusteli Negev v Izraїli, stvoryly symuljator kosmičnoї bazy na Marsi. Ce misce je odnijeju iz nebagaťoh lokacij na Zemli, ščo shoža za svoїmy osoblyvostjamy na umovy Červonoї planety — shožyj sklad ğruntu, dosyť ekstremaľna pogoda ta viddalenisť vid zv&#8217;jazku. Pro ce <a href="https://www.reuters.com/lifestyle/science/rocky-israeli-crater-scientists-simulate-life-mars-2021-10-10/" target="_blank" rel="noopener">peredaje</a> Reuters.</p><p><img loading="lazy" class="aligncenter wp-image-134769 size-large" src="/wp-content/uploads/2021/10/largeeee-1024x683.jpg" alt="" width="1024" height="683" srcset="/wp-content/uploads/2021/10/largeeee-1024x683.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2021/10/largeeee-300x200.jpg 300w, /wp-content/uploads/2021/10/largeeee-768x512.jpg 768w, /wp-content/uploads/2021/10/largeeee-1536x1024.jpg 1536w, /wp-content/uploads/2021/10/largeeee-650x433.jpg 650w, /wp-content/uploads/2021/10/largeeee.jpg 1920w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" /></p><p>Protjagom tŕoh tyžniv šestero astronavtiv z Avstriї, Izraїlju, Ispaniї, Niderlandiv, Nimeččyny ta Portugaliї provodytymuť doslidžennja na terytoriї «Marsu». Vony perebuvatymuť u povnij izoljaciї j ne matymuť kontaktu iz zovnišnim svitom.</p><p>Za dopomogoju eksperymentu naukovci hočuť pereviryty vplyv dovkillja Marsa j harčuvannja na produkty žyttjedijaľnosti astronavtiv ta vidstežennja їhńoї tryvožnosti j depresiї.</p><p><img loading="lazy" class="aligncenter wp-image-134765 size-large" src="/wp-content/uploads/2021/10/large-1024x683.jpg" alt="" width="1024" height="683" srcset="/wp-content/uploads/2021/10/large-1024x683.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2021/10/large-300x200.jpg 300w, /wp-content/uploads/2021/10/large-768x512.jpg 768w, /wp-content/uploads/2021/10/large-650x433.jpg 650w, /wp-content/uploads/2021/10/large.jpg 1500w" sizes="(max-width: 1024px) 100vw, 1024px" /></p>	<div class="related-post">		<span class="title">Čytajte takož:</span>		<a href="/ul/tech/2021/09/09/nasa-psyche/" class="link">🤑 NASA gotuje polit na najdorožčyj asteroїd — jogo ocinjujuť v $700 kvintyľjoniv</a>	</div><p>Marsianśku bazu stvoryly takym čynom, ščo vona generuje taku ž kiľkisť elektroenergiї na deń, skiľky spožyvaje zvyčajne domogospodarstvo. Krim togo, dlja doslidžennja astronavtam stvoryly speciaľni kostjumy, kožen z jakyh važyť 50 kilogramiv. Aby vdjagnuty takyj kostjum dovedeťsja vytratyty try godyny. Skafandr može slidkuvaty za stanom zdorov&#8217;ja astronavtiv ta dozvoljaje pyty, їsty ta hodyty v tualet, ne znimajučy jogo.</p><p>Očikujeťsja, ščo rezuľtaty doslidžennja možuť dopomogty u majbutnij kolonizaciї Marsu. Takož naukovci proponujuť prodovžyty eksperyment do roku, aby urahuvaty čas, protjagom jakogo astronavty letitymuť do svogo pryznačennja — za poperednimy pidrahunkamy doroga zajme pryblyzno 200 dniv.</p>	<div class="note"  style="background-color:#5a3fa5">		<p><strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong></p>		<div class="corner"></div>	</div><p><iframe src="https://api.nachasi.com/v2/shortcode/wp_quiz_pro/?id=129750" sandbox="allow-same-origin allow-scripts allow-popups allow-forms allow-presentation" onload="this.style.height=(this.contentWindow.document.body.scrollHeight+20)+'px';"></iframe></p>

U krateri Mahteš Ramon, jakyj znahodyťsja u pusteli Negev v Izraїli, stvoryly symuljator kosmičnoї bazy na Marsi. Ce misce je odnijeju iz nebagaťoh lokacij na Zemli, ščo shoža za svoїmy osoblyvostjamy na umovy Červonoї planety — shožyj sklad ğruntu, dosyť ekstremaľna pogoda ta viddalenisť vid zv'jazku. Pro ce <a href="https://www.reuters.com/lifestyle/science/rocky-israeli-crater-scientists-simulate-life-mars-2021-10-10/" target="_blank" rel="noopener">peredaje</a> Reuters.

<img class="aligncenter wp-image-134769 size-large" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/10/largeeee-1024x683.jpg" alt="" width="1024" height="683" />

Protjagom tŕoh tyžniv šestero astronavtiv z Avstriї, Izraїlju, Ispaniї, Niderlandiv, Nimeččyny ta Portugaliї provodytymuť doslidžennja na terytoriї «Marsu». Vony perebuvatymuť u povnij izoljaciї j ne matymuť kontaktu iz zovnišnim svitom.

Za dopomogoju eksperymentu naukovci hočuť pereviryty vplyv dovkillja Marsa j harčuvannja na produkty žyttjedijaľnosti astronavtiv ta vidstežennja їhńoї tryvožnosti j depresiї.

<img class="aligncenter wp-image-134765 size-large" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/10/large-1024x683.jpg" alt="" width="1024" height="683" />

[related_post id="130093"]

Marsianśku bazu stvoryly takym čynom, ščo vona generuje taku ž kiľkisť elektroenergiї na deń, skiľky spožyvaje zvyčajne domogospodarstvo. Krim togo, dlja doslidžennja astronavtam stvoryly speciaľni kostjumy, kožen z jakyh važyť 50 kilogramiv. Aby vdjagnuty takyj kostjum dovedeťsja vytratyty try godyny. Skafandr može slidkuvaty za stanom zdorov'ja astronavtiv ta dozvoljaje pyty, їsty ta hodyty v tualet, ne znimajučy jogo.

Očikujeťsja, ščo rezuľtaty doslidžennja možuť dopomogty u majbutnij kolonizaciї Marsu. Takož naukovci proponujuť prodovžyty eksperyment do roku, aby urahuvaty čas, protjagom jakogo astronavty letitymuť do svogo pryznačennja — za poperednimy pidrahunkamy doroga zajme pryblyzno 200 dniv.

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129750"]

👨🏼‍🚀 V Izraїli stvoryly symuljator Marsu dlja pidgotovky astronavtiv 

<p>Jak <a href="https://pagesix.com/2021/09/27/grimes-jokes-about-a-lesbian-space-commune-amid-elon-musk-split/" target="_blank" rel="noopener">povidomyla</a> spivačka Grimes v interv'ju vydannju Page Six, vona planuje stvoryty «lesbijśku komunu v kosmosi». Za її slovamy, vona hoče realizuvaty svoju ideju na suputnyku Jupitera pid nazvoju Jevropa.

Spivačka osoblyvo pidkreslyla te, ščo vona namagatymeťsja rozrobyty svij projekt okremo vid Ilona Maska, z jakym vony neščodavno rozijšlyś. Ščopravda, skoriš za vse їj dovedeťsja jakoś spivpracjuvaty z baťkom svogo syna na im'ja Æ A-12. Rič v tim, ščo same kompanija SpaceX, jaka naležyť Masku, uklala kontrakt pro zapusk zondu do suputnyka Jupitera.
</p><h3><strong>A jak ce vony rozijšlyś?</strong></h3>
Pro rozryv stosunkiv pary stalo vidomo mynulogo tyžnja. Jak <a href="https://pagesix.com/2021/09/24/elon-musk-and-grimes-break-up-after-three-years-together/" target="_blank" rel="noopener">zaznačyv</a> sam Ilon Mask, vin i Grimes «napolovynu rozijšlysja, ale vony vse šče ljubljať odyn odnogo, často bačaťsja i znahodjaťsja v čudovyh stosunkah».

[related_post id="132999"]
<h3><strong>A ščo tam Mask?</strong></h3>
A Mask neščodavno znovu stav najbagatšoju ljudynoju svitu za versijeju Forbes. Vin i raniše mav cej tytul, ale zgodom vtratyv jogo, povernuvšy zvannja zasnovnyku Amazon Džeffu Bezosu.

<a href="https://www.forbes.com/sites/kenrickcai/2021/09/28/elon-musk-responds-to-replacing-jeff-bezos-richest-person-silver-medal/?sh=5521f9df1cd4" target="_blank" rel="noopener">Za slovamy</a> Ilona Maska vin trošky pozlovtišavsja zi svogo golovnogo oponenta j nadislav Bezosu gigantśku statuju cyfry «2» ta sribnu medaľ.

[background_substrate_simple color="#37BE65"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129759"]

<p>Jak <a href="https://pagesix.com/2021/09/27/grimes-jokes-about-a-lesbian-space-commune-amid-elon-musk-split/" target="_blank" rel="noopener">povidomyla</a> spivačka Grimes v interv&#8217;ju vydannju Page Six, vona planuje stvoryty «lesbijśku komunu v kosmosi». Za її slovamy, vona hoče realizuvaty svoju ideju na suputnyku Jupitera pid nazvoju Jevropa.</p><p>Spivačka osoblyvo pidkreslyla te, ščo vona namagatymeťsja rozrobyty svij projekt okremo vid Ilona Maska, z jakym vony neščodavno rozijšlyś. Ščopravda, skoriš za vse їj dovedeťsja jakoś spivpracjuvaty z baťkom svogo syna na im&#8217;ja Æ A-12. Rič v tim, ščo same kompanija SpaceX, jaka naležyť Masku, uklala kontrakt pro zapusk zondu do suputnyka Jupitera.</p><h3><strong>A jak ce vony rozijšlyś?</strong></h3><p>Pro rozryv stosunkiv pary stalo vidomo mynulogo tyžnja. Jak <a href="https://pagesix.com/2021/09/24/elon-musk-and-grimes-break-up-after-three-years-together/" target="_blank" rel="noopener">zaznačyv</a> sam Ilon Mask, vin i Grimes «napolovynu rozijšlysja, ale vony vse šče ljubljať odyn odnogo, často bačaťsja i znahodjaťsja v čudovyh stosunkah».</p>	<div class="related-post">		<span class="title">Čytajte takož:</span>		<a href="/ul/music/2021/09/28/drake-the-weeknd-studying/" class="link">😎 U Kanadśkomu vyši z&#8217;javyťsja predmet z tvorčosti Drejka ta The Weeknd</a>	</div><h3><strong>A ščo tam Mask?</strong></h3><p>A Mask neščodavno znovu stav najbagatšoju ljudynoju svitu za versijeju Forbes. Vin i raniše mav cej tytul, ale zgodom vtratyv jogo, povernuvšy zvannja zasnovnyku Amazon Džeffu Bezosu.</p><p><a href="https://www.forbes.com/sites/kenrickcai/2021/09/28/elon-musk-responds-to-replacing-jeff-bezos-richest-person-silver-medal/?sh=5521f9df1cd4" target="_blank" rel="noopener">Za slovamy</a> Ilona Maska vin trošky pozlovtišavsja zi svogo golovnogo oponenta j nadislav Bezosu gigantśku statuju cyfry «2» ta sribnu medaľ.</p>	<div class="note"  style="background-color:#37BE65">		<p><strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong></p>		<div class="corner"></div>	</div><p><iframe src="https://api.nachasi.com/v2/shortcode/wp_quiz_pro/?id=129759" sandbox="allow-same-origin allow-scripts allow-popups allow-forms allow-presentation" onload="this.style.height=(this.contentWindow.document.body.scrollHeight+20)+'px';"></iframe></p>

Vse cikave zi svitu muzyky. Ostanni novyny zi svitu ukraїnśkoju ta svitovoї muzyky, ogljady aľbomiv, Istoriї piseń, tematyčni plejlysty, a takož bagato-bagato obgovoreń.

Muzyka

Jak <a href="https://pagesix.com/2021/09/27/grimes-jokes-about-a-lesbian-space-commune-amid-elon-musk-split/" target="_blank" rel="noopener">povidomyla</a> spivačka Grimes v interv'ju vydannju Page Six, vona planuje stvoryty «lesbijśku komunu v kosmosi». Za її slovamy, vona hoče realizuvaty svoju ideju na suputnyku Jupitera pid nazvoju Jevropa.

Spivačka osoblyvo pidkreslyla te, ščo vona namagatymeťsja rozrobyty svij projekt okremo vid Ilona Maska, z jakym vony neščodavno rozijšlyś. Ščopravda, skoriš za vse їj dovedeťsja jakoś spivpracjuvaty z baťkom svogo syna na im'ja Æ A-12. Rič v tim, ščo same kompanija SpaceX, jaka naležyť Masku, uklala kontrakt pro zapusk zondu do suputnyka Jupitera.
<h3><strong>A jak ce vony rozijšlyś?</strong></h3>
Pro rozryv stosunkiv pary stalo vidomo mynulogo tyžnja. Jak <a href="https://pagesix.com/2021/09/24/elon-musk-and-grimes-break-up-after-three-years-together/" target="_blank" rel="noopener">zaznačyv</a> sam Ilon Mask, vin i Grimes «napolovynu rozijšlysja, ale vony vse šče ljubljať odyn odnogo, často bačaťsja i znahodjaťsja v čudovyh stosunkah».

[related_post id="132999"]
<h3><strong>A ščo tam Mask?</strong></h3>
A Mask neščodavno znovu stav najbagatšoju ljudynoju svitu za versijeju Forbes. Vin i raniše mav cej tytul, ale zgodom vtratyv jogo, povernuvšy zvannja zasnovnyku Amazon Džeffu Bezosu.

<a href="https://www.forbes.com/sites/kenrickcai/2021/09/28/elon-musk-responds-to-replacing-jeff-bezos-richest-person-silver-medal/?sh=5521f9df1cd4" target="_blank" rel="noopener">Za slovamy</a> Ilona Maska vin trošky pozlovtišavsja zi svogo golovnogo oponenta j nadislav Bezosu gigantśku statuju cyfry «2» ta sribnu medaľ.

[background_substrate_simple color="#37BE65"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129759"]

🙃 Grimes planuje stvoryty lesbijśku komunu na suputnyku Jupitera 

<p>Nacionaľne upravlinnja z aeronavtyky i doslidžennja kosmičnogo prostoru (<a href="https://nachasi.com/tag/nasa/" target="_blank" rel="noopener">NASA</a>) vypustylo svij peršyj vlasnyj interaktyvnyj komiks «Perša žinka». Jogo vypustyly speciaľno do Nacionaľnogo dnja komiksiv v SŠA, jakyj vidznačajuť ščoroku 25 veresnja.

https://www.youtube.com/watch?v=9s_GGDczAcg

Komiks rozpovidaje istoriju Kalli Rodriges, jaka peršoju doslidyla Misjać. Takož z komiksu možna diznatyś biľše pro plany NASA z doslidžennja kosmosu ta zokrema <a href="https://nachasi.com/tech/2020/09/23/nasa-woman/" target="_blank" rel="noopener">misiї Artemis</a>.

[blockquote_with_author name="Pem Melroj" position="zastupnycja administratora NASA" content="Istorija Kalli pokazuje prystrasť, viddanisť spravi ta napoleglyvisť, jaki dozvoljajuť nam stvoryty naši mriї reaľnistju. Kalli, jak i ja, rozvyvala svoї navyčky, vykorystovuvala možlyvosti navčannja ta dolala trudnošči, ščob staty astronavtkoju NASA"]

[related_post id="130068"]

«Perša žinka» skladajeťsja zi 40 storinok ta je <a href="https://www.nasa.gov/specials/calliefirst/" target="_blank" rel="noopener">u viľnomu dostupi</a> anglijśkoju movoju. Komiks možna zavantažyty, počytaty čy naviť posluhaty onlajn.

Krim togo, aby krašče vidčuty atmosferu komiksu, stvoryly speciaľnyj zastosunok (na <a href="https://play.google.com/store/apps/details?id=gov.nasa.firstwoman" target="_blank" rel="noopener">Android</a> ta <a href="https://apps.apple.com/us/app/nasas-first-woman/id1574700198" target="_blank" rel="noopener">iOS</a>) z dopovnenoju reaľnistju.

<img class="aligncenter wp-image-132917 size-full" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/09/Screenshot-2021-09-28-at-12.22.50.png" alt="" width="988" height="510">

[background_substrate_simple color="#ff0053"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129784"]</p>

<p>Nacionaľne upravlinnja z aeronavtyky i doslidžennja kosmičnogo prostoru (<a href="/tag/nasa/" target="_blank" rel="noopener">NASA</a>) vypustylo svij peršyj vlasnyj interaktyvnyj komiks «Perša žinka». Jogo vypustyly speciaľno do Nacionaľnogo dnja komiksiv v SŠA, jakyj vidznačajuť ščoroku 25 veresnja.</p><div class="embedded-video">							<iframe loading="lazy" width="560" height="315" src="https://www.youtube.com/embed/9s_GGDczAcg"												title="YouTube video player" frameborder="0"												allow="accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture"												allowfullscreen="true"></iframe></div><p>Komiks rozpovidaje istoriju Kalli Rodriges, jaka peršoju doslidyla Misjać. Takož z komiksu možna diznatyś biľše pro plany NASA z doslidžennja kosmosu ta zokrema <a href="/tech/2020/09/23/nasa-woman/" target="_blank" rel="noopener">misiї Artemis</a>.</p>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>Istorija Kalli pokazuje prystrasť, viddanisť spravi ta napoleglyvisť, jaki dozvoljajuť nam stvoryty naši mriї reaľnistju. Kalli, jak i ja, rozvyvala svoї navyčky, vykorystovuvala možlyvosti navčannja ta dolala trudnošči, ščob staty astronavtkoju NASA</p>					<cite>									<span><strong>Pem Melroj,</strong></span> zastupnycja administratora NASA							</cite>			</blockquote>	<div class="related-post">		<span class="title">Čytajte takož:</span>		<a href="/ul/creative/2021/09/10/interesting-facts-comics/" class="link">🤓 10 faktiv pro komiksy, jaki vy mogly ne znaty (+ foto z Comic Con Ukraine 2021)  </a>	</div><p>«Perša žinka» skladajeťsja zi 40 storinok ta je <a href="https://www.nasa.gov/specials/calliefirst/" target="_blank" rel="noopener">u viľnomu dostupi</a> anglijśkoju movoju. Komiks možna zavantažyty, počytaty čy naviť posluhaty onlajn.</p><p>Krim togo, aby krašče vidčuty atmosferu komiksu, stvoryly speciaľnyj zastosunok (na <a href="https://play.google.com/store/apps/details?id=gov.nasa.firstwoman" target="_blank" rel="noopener">Android</a> ta <a href="https://apps.apple.com/us/app/nasas-first-woman/id1574700198" target="_blank" rel="noopener">iOS</a>) z dopovnenoju reaľnistju.</p><p><img loading="lazy" class="aligncenter wp-image-132917 size-full" src="/wp-content/uploads/2021/09/Screenshot-2021-09-28-at-12.22.50.png" alt="" width="988" height="510" srcset="/wp-content/uploads/2021/09/Screenshot-2021-09-28-at-12.22.50.png 988w, /wp-content/uploads/2021/09/Screenshot-2021-09-28-at-12.22.50-300x155.png 300w, /wp-content/uploads/2021/09/Screenshot-2021-09-28-at-12.22.50-768x396.png 768w, /wp-content/uploads/2021/09/Screenshot-2021-09-28-at-12.22.50-650x336.png 650w" sizes="(max-width: 988px) 100vw, 988px" /></p>	<div class="note"  style="background-color:#ff0053">		<p><strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong></p>		<div class="corner"></div>	</div><p><iframe src="https://api.nachasi.com/v2/shortcode/wp_quiz_pro/?id=129784" sandbox="allow-same-origin allow-scripts allow-popups allow-forms allow-presentation" onload="this.style.height=(this.contentWindow.document.body.scrollHeight+20)+'px';"></iframe></p>

Rozpovidajemo pro vse, ščo stosujeťsja kreatyvnyh industrij Ukraїny ta svitu. Rozkažiť pro vlasnyj kejs, pročytajte rozpovidi zi svitu tvorčyh ljudej ta otrymajte porciju nathnennja. U rubryci vy znajdete cikavi možlyvosti, novyny, kejsy ta rozpovidi pro mystectvo, kuľturu, knygy, cyfrovi tehnologiї u tvorčosti toščo.

Kreatyv

Nacionaľne upravlinnja z aeronavtyky i doslidžennja kosmičnogo prostoru (<a href="https://nachasi.com/tag/nasa/" target="_blank" rel="noopener">NASA</a>) vypustylo svij peršyj vlasnyj interaktyvnyj komiks «Perša žinka». Jogo vypustyly speciaľno do Nacionaľnogo dnja komiksiv v SŠA, jakyj vidznačajuť ščoroku 25 veresnja.

https://www.youtube.com/watch?v=9s_GGDczAcg

Komiks rozpovidaje istoriju Kalli Rodriges, jaka peršoju doslidyla Misjać. Takož z komiksu možna diznatyś biľše pro plany NASA z doslidžennja kosmosu ta zokrema <a href="https://nachasi.com/tech/2020/09/23/nasa-woman/" target="_blank" rel="noopener">misiї Artemis</a>.

[blockquote_with_author name="Pem Melroj" position="zastupnycja administratora NASA" content="Istorija Kalli pokazuje prystrasť, viddanisť spravi ta napoleglyvisť, jaki dozvoljajuť nam stvoryty naši mriї reaľnistju. Kalli, jak i ja, rozvyvala svoї navyčky, vykorystovuvala možlyvosti navčannja ta dolala trudnošči, ščob staty astronavtkoju NASA"]

[related_post id="130372"]

«Perša žinka» skladajeťsja zi 40 storinok ta je <a href="https://www.nasa.gov/specials/calliefirst/" target="_blank" rel="noopener">u viľnomu dostupi</a> anglijśkoju movoju. Komiks možna zavantažyty, počytaty čy naviť posluhaty onlajn.

Krim togo, aby krašče vidčuty atmosferu komiksu, stvoryly speciaľnyj zastosunok (na <a href="https://play.google.com/store/apps/details?id=gov.nasa.firstwoman" target="_blank" rel="noopener">Android</a> ta <a href="https://apps.apple.com/us/app/nasas-first-woman/id1574700198" target="_blank" rel="noopener">iOS</a>) z dopovnenoju reaľnistju.

<img class="aligncenter wp-image-132917 size-full" src="https://admin.nachasi.com/wp-content/uploads/2021/09/Screenshot-2021-09-28-at-12.22.50.png" alt="" width="988" height="510" />

[background_substrate_simple color="#ff0053"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129784"]

👩🏼‍🚀 NASA stvorylo vlasnyj komiks pro kosmonavtku

<p>Stiv Voznjak, spivzasnovnyk kompaniї Apple, ogolosyv u svojemu tvitteri pro zasnuvannja vlasnoї kompaniї z doslidžennja kosmosu — Privateer Space. Za jogo slovamy vona bude «ne taka jak inši».

Dopomig jomu zasnuvaty Privateer Space amerykanśkyj inžener i generaľnyj dyrektor robototehničnoї kompaniї Ripcord Aleks Filding. Stiv Voznjak takož dodav do svojeї zajavy video pro kompaniju, v opysi jakogo zaznačajeťsja, ščo Privateer Space stvoryly, aby «kosmos buv bezpečnym i dostupnym dlja vśogo ljudstva».

https://www.youtube.com/watch?v=3a7A1w1C2TE

[related_post id="130552"]

Narazi točno nevidomo, čym same zajmatymeťsja kompanija — čy ce bude šče odyn vyd turyzmu, čy doslidžennja kosmosu. U video pidkresljujuť, ščo «kosmos ne je peregonamy» j varto pracjuvaty razom zarady nastupnyh pokoliń ljudstva.

Pro svoї plany Privateer Space povidomyť na konferenciї Advanced Maui Optical and Space Surveillance Technologies (AMOS Tech), jaka projde 14-17 veresnja 2021 roku.

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129787"]</p>

<p>Stiv Voznjak, spivzasnovnyk kompaniї Apple, ogolosyv u svojemu tvitteri pro zasnuvannja vlasnoї kompaniї z doslidžennja kosmosu — Privateer Space. Za jogo slovamy vona bude «ne taka jak inši».</p><p>Dopomig jomu zasnuvaty Privateer Space amerykanśkyj inžener i generaľnyj dyrektor robototehničnoї kompaniї Ripcord Aleks Filding. Stiv Voznjak takož dodav do svojeї zajavy video pro kompaniju, v opysi jakogo zaznačajeťsja, ščo Privateer Space stvoryly, aby «kosmos buv bezpečnym i dostupnym dlja vśogo ljudstva».</p><div class="embedded-video">							<iframe loading="lazy" width="560" height="315" src="https://www.youtube.com/embed/3a7A1w1C2TE"												title="YouTube video player" frameborder="0"												allow="accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture"												allowfullscreen="true"></iframe></div>	<div class="related-post">		<span class="title">Čytajte takož:</span>		<a href="/ul/tech/2021/09/13/nasa-mars-water/" class="link">💧 NASA: Voda na Marsi mogla znahodytyś protjagom dovgogo času </a>	</div><p>Narazi točno nevidomo, čym same zajmatymeťsja kompanija — čy ce bude šče odyn vyd turyzmu, čy doslidžennja kosmosu. U video pidkresljujuť, ščo «kosmos ne je peregonamy» j varto pracjuvaty razom zarady nastupnyh pokoliń ljudstva.</p><p>Pro svoї plany Privateer Space povidomyť na konferenciї Advanced Maui Optical and Space Surveillance Technologies (AMOS Tech), jaka projde 14-17 veresnja 2021 roku.</p>	<div class="note"  style="background-color:#5a3fa5">		<p><strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong></p>		<div class="corner"></div>	</div><p><iframe src="https://api.nachasi.com/v2/shortcode/wp_quiz_pro/?id=129787" sandbox="allow-same-origin allow-scripts allow-popups allow-forms allow-presentation" onload="this.style.height=(this.contentWindow.document.body.scrollHeight+20)+'px';"></iframe></p>

Stiv Voznjak, spivzasnovnyk kompaniї Apple, ogolosyv u svojemu tvitteri pro zasnuvannja vlasnoї kompaniї z doslidžennja kosmosu — Privateer Space. Za jogo slovamy vona bude «ne taka jak inši».

Dopomig jomu zasnuvaty Privateer Space amerykanśkyj inžener i generaľnyj dyrektor robototehničnoї kompaniї Ripcord Aleks Filding. Stiv Voznjak takož dodav do svojeї zajavy video pro kompaniju, v opysi jakogo zaznačajeťsja, ščo Privateer Space stvoryly, aby «kosmos buv bezpečnym i dostupnym dlja vśogo ljudstva».

https://www.youtube.com/watch?v=3a7A1w1C2TE

[related_post id="130557"]

Narazi točno nevidomo, čym same zajmatymeťsja kompanija — čy ce bude šče odyn vyd turyzmu, čy doslidžennja kosmosu. U video pidkresljujuť, ščo «kosmos ne je peregonamy» j varto pracjuvaty razom zarady nastupnyh pokoliń ljudstva.

Pro svoї plany Privateer Space povidomyť na konferenciї Advanced Maui Optical and Space Surveillance Technologies (AMOS Tech), jaka projde 14-17 veresnja 2021 roku.

[background_substrate_simple color="#5a3fa5"]

<strong>Buď laska, viźmiť učasť u opytuvanni. Ce dopomože rozvytku našogo projektu:</strong>

[/background_substrate_simple]

[wp_quiz_pro id="129787"]

#kosmos