<h4><strong>Čomu my pro ce govorymo?</strong></h4>

17 žovtnja 2018 roku student Kerčenśkogo politehničnogo koledžu Vladyslav Rosljakov z 2 rjukzakamy uvijšov do prymiščennja svogo navčaľnogo zakladu čerez zapasnyj vhid. Skorystavšyś tualetom, ščo buv zakrytyj na remont, vin pereodjagnuvsja, distav rušnycju 12 kalibru ta sumku z samorobnymy vybuhovymy prystrojamy i vyrušyv korydoramy koledžu. Nevdovzi progrymiv vybuh, jakyj zrujnuvav častynu poverhu ta prolunaly zvuky striljanyny, zafiksovani učnjamy koledžu na video. Dozvil na zbroju Rosljakov otrymav na zakonnyh pidstavah, raniše projšovšy pidgotovku jak strileć u tabori «Artek» vže za časiv rosijśkoju okupaciї Krymu. Vnaslidok zastosuvannja vybuhivky ta striljanyny za perši pivgodyny zagynulo ščonajmenše 18 osib, značna kiľkisť učniv ta pracivnykiv koledžu otrymaly poranennja. Sam Rosljakov buv znajdenyj zastrelenym na drugomu poversi navčaľnogo zakladu. Na obliku v policiї, juvenaľnyh organah čy psyhonevrologičnyh dyspanserah jak Ukraїny, tak j okupacijnoї administraciї strileć ne buv, jogo odnogrupnyky harakteryzuvaly jogo jak tyhogo, spokijnogo j ničym ne prymitnogo učnja. Raniše vin skaržyvsja dekiľkom znajomym, ščo jogo duže «dovodjať» vykladači.

<h4><strong>Čy pravda, ščo usi podibni «striľci» nadyhajuťsja prykladom rezonansnyh teraktiv (na kštalt incydentu v Kolumbajni 1999 roku)?</strong></h4>

ZMI ta blogery korystujuťsja pryjomom sproščennja ta uzagaľnennja, aby «pryv'jazaty» pogljady, pryčyny ta scenarij rozvytku podij u vsih podibnyh tragedijah do pevnogo universaľnogo etalonu. Za takyj vony pryjmajuť abo incydent u amerykanśkij školi Kolumbajn 1999 roku, abo vypadok striljanyny za učastju Andersa Brejvika, sprjamovanu proty norveźkoї molodi, ščo stalasja u 2011 roci.

Odnak slid rozumity, ščo sered svoїh kuľturnyh orijentyriv toj že Brejvik zaznačav «Krytyku čystogo rozumu» Immanuїla Kanta i «Doslidžennja pro pryrodu i pryčyny bagatstva narodiv» Adama Smita, ale až nijak ne «Majn Kampf». A v socmerežah nazyvav kumirom Vinstona Čerčyllja, ale ne Gitlera čy Ğebbeľsa. Jogo ideologiju švydše možna bulo nazvaty shožoju na pogljady Unabombera, a ne lideriv Treťogo Rajhu. Zovnišni oznaky, za jakymy načebto usi podibni «striľci» vyključno čytajuť nacystśku literaturu, je satanistamy čy fotografujuťsja na tli svastyky, — ne biľše, aniž stereotyp iz «žovtoї presy». Pryčyny agresiї ta vbyvstv možuť buty absoljutno riznymy — vid religijnoї čy etničnoї neterpymosti do osobystyh negarazdiv ta stijkyh čy tymčasovyh rozladiv psyhiky. Nemaje «syndromu Kolumbajna» čy «syndromu Unabombera», na osnovi jakogo dijuť vsi ci ljudy. Prote bezumovno, šyrše vysvitlennja dijaľnosti podibnyh terorystiv vede do їhńoї častkovoї «geroїzaciї» v očah ljudej z nestijkoju pysyhikoju čy shyľnyh do asociaľnoї povedinky — vidtak, ne možna vyključaty ryzyk pojavy nasliduvačiv podibnyh dij naviť na pidkontroľnij terytoriї Ukraїny (ne kažučy vže pro okupovanu vijśkamy ta bojovykamy RF terytoriju, de kuľt nasyľstva ta zbroї nabuv značnyh masštabiv).

<h4><strong>Čy pravda, ščo v uśomu vynni komp'juterni igry ta narkotyky?</strong></h4>

Šče odyn stereotyp, pošyrenyj u ZMI ta postijno pidžyvljuvanyj čyslennymy «ekspertamy», predstavnykamy duhivnyctva, konservatyvnymy kolamy suspiľstva — pro te, ščo do striljanyny v školah ta universytetah pryzvodjať komp'juterni igry z vysokym rivnem nasyľstva, pošyrennja narkotyčnyh rečovyn sered molodi ta їhnja legalizacija v okremyh kraїnah. Odnak jak svidčyť hronologija najrezonansnišyh teraktiv, vypadky masovyh vbyvstv častiše stavalysja tam, de volodinnja pevnymy rečovynamy je kryminalizovanym javyščem, a ne legaľnym. 

Ščo ž stosujeťsja vplyvu komp'juternyh igor, to cja dyskusija najčastiše spyrajeťsja na manifesty ta doslidžennja Amerykanśkoї Asociaciї psyhologiv ta Akademiї pediatriv SŠA, u jakyh jdeťsja pro vysokyj ryzyk negatyvnogo vplyvu igor ta kontentu zi scenamy nasyllja na dytjaču psyhiku (v jakosti agrumentu ci doslidžennja naviť <a href="https://edition.cnn.com/2016/07/25/health/video-games-and-violence/index.html" rel="noopener" target="_blank">vykorystav</a> prezydent SŠA Donaľd Tramp, komentujučy incydenty u školah iz zastosuvannjam vognepaľnoї zbroї). Z inšogo boku, v tomu ž materiali CNN nyzka doslidnykiv zaznačajuť, ščo shyľnisť pevnyh ditej do perevažnoї gry u žorstoki komp'juterni igry svidčať pro zagaľnu shyľnisť cyh osib do nasyľstva, a ne pro te, ščo igry cju shyľnisť vyklykajuť. Je j ti, hto stverdžujuť, ščo igry zi scenamy striljanyny ta vbyvstv dopomagajuť sublimuvaty negatyvni nastroї ta agresiju i navpaky znyžujuť ryzyky jmovirnoї striljanyny v reaľnomu žytti.

Ščo točno pravda — tak ce toj fakt, ščo ridni j blyźki majuť biľše času prydiljaty pidlitkam, cikavytysja їhnimy nastrojamy ta problemamy. Kerčenśkyj strileć buv pomičenyj za rozgljadannjam video zi scenamy striljanyny u riznyh školah ta čytannjam sajtiv pro manijakiv, odnak ani jogo druziv, ani jogo baťkiv ci deviantni projavy povedinky čomuś ne zacikavyly — a same vony j buly tryvožnymy sygnalamy.

Komentuje pryvatnyj psyholog <strong>Kateryna Ševcova:</strong>

— Golovna problema u vypadkah podibnyh striľciv poljagaje u tom, ščo na nyh ne zvertajuť uvagu ani vdoma, ani v školi. Baťkiv maje nastorožuvaty, jakščo dytyna ne dilyťsja z nymy vlasnymy perežyvannjamy, postijno perebuvaje u prygničenomu stani. Dytjači ta pidlitkovi depresiї — ce ne vygadka, vony isnujuť i inodi pryzvodjať abo do samogubstv, abo do serjoznyh pravoporušeń i problem zi zdorov`jam. Obgovoriť z dytynoju її problemy, shodiť razom do psyhologa (jakščo dytyna ne bude kategoryčno proty), jakščo treba, zminiť školu.

Zazvyčaj pidlitky gotujuťsja do striľby/pidryvu: peregljadajuť vidpovidni video v interneti/spilkujuťsja na specializovanyh forumah, sajtah toščo. Jakščo vy pomityly dyvnu povedinku svojeї dytyny, je sens potajky podyvytysja, čym vona cikavyťsja u mereži. Možlyvo, u vas z`javyťsja šans vberegty її vid fataľnoї pomylky. V žodnomu razi ne možna svaryty dytynu čy stavyty їj jakiś uľtymatumy, ce lyše pogiršyť sytuaciju. Jedynyj vyhid – dobrozyčlyva rozmova, de vy majete pokazaty, ščo vy u buď-jakij sytuaciїї na storoni svojeї dońky čy syna.

Včyteljam važlyvo zapobigaty bulingu u klasi, adže u 90% vypadkiv škiľni striľci z'javljajuťsja same čerez ńogo. Jakščo problema vže je, to potribno povidomyty pro neї škiľnomu psyhologu, baťkam ditej, administraciї školy. Zrobyty ce potribno maksymaľno taktovno, aby ne naškodyty žertvi bulingu. Zvyčajno, potribno pogovoryty z dytynoju, sprobuvaty znajty razom z neju šljahy vyrišennja problemy. Golovne tut postupovo rozvijaty pesymistyčne ujavlennja pro majbutnje, jake sklalosja u pidlitka. Striljaty dity počynajuť čerez te, ščo prosto ne bačať aľternatyvy u tij sytuaciї, ščo sklalasja. Odnoklasnykam čy odnokursnykam varto buty uvažnymy do vidljuďkiv, jaki je u kolektyvi. Potribno namagatysja vstanovyty družnij kontakt z takymy ljuďmy. Jakščo robyty ce vže zapizno, i žertva bulingu počala pogrožuvaty čy rizko zminyla povedinku, varto povidomyty pro ce včytelja / kuratora, škiľnogo psyhologa. 

<iframe width="1920" height="848" src="https://www.youtube.com/embed/A8syQeFtBKc" frameborder="0" allow="autoplay; encrypted-media" allowfullscreen></iframe>

<h4><strong>Jak povodytysja v razi, jakščo vy potrapyly u podibnu sytuaciju ta bačyte zagrozu žyttju otočujučyh?</strong></h4>

Porady čytačam Na chasi nadala pryvatnyj psyholog-praktyk z Dnipra <strong>Kateryna Ševcova:</strong>

— Po-perše, do takyh nadzvyčajnyh sytuacij ljudej (a osoblyvo školjariv ta studentiv) potribno gotuvaty zazdelegiď. Usi my po-riznomu reagujemo na stres, i v bagaťoh prosto može buty šokovyj stan, jakyj їh paralizuje ta zavadyť vrjatuvaty svoje žyttja. Ljudy majuť znaty, de znahodjaťsja pracjujuči avarijni vyhody ta maty čitkyj plan dij u podibnij sytuaciї.

Jakščo striljanyna vže počalasja, i vy pobačyly u natovpi ljudynu, ščo prosto stoїť i ne tikaje, hapajte її za likoť i tjagniť u tomu naprjamku, u jakomu ruhajeťsja natovp. Namagajtesja ne vpasty, bo vas možuť prosto zatoptaty. Jakščo vy sami vidčuvajete, ščo ne kontroljujete vlasni diї ta ne možete povoruhnutyś, rizko vdyhniť ta vydyhniť, sprobujte maksymaľno syľno stysnuty paľci na rukah ta nogah, aby znov vidčuty vlasne tilo. Jakščo u vas dovgi nigti čy je pid rukoju bulavka, oliveć abo buď-jakyj inšyj gostryj predmet, zlegka vkoliť sebe (možna vščypnuty). Vlasne bude korysnym zazdeligiď produmaty, jak by vy rjatuvalysja u podibnij sytuaciї.

Krašče sprobuvaty jakomoga skoriše pokynuty prymiščennja, de striljajuť, i ne namagatysja spynyty strilka samostijno. Prote jakščo ćogo zrobyty ne vdalosja, ne robiť rizkyh ruhiv ta ne kryčiť. Strilok, skoriše za vse, sam znahodyťsja u zminenomu stani svidomosti i može prosto striljaty po vśomu, ščo pryvertatyme jogo uvagu. Naviť jakščo pidlitok zi zbrojeju raniše zdavavsja dosyť myroljubnym, spryjmajte jogo namiry serjozno. Ne rozmovljajte z nym zverhńo, ne robiť zauvažeń, ne dokorjajte. Žodni slušni argumenty jogo zaraz ne zaspokojať.

Jakščo vy opynylysja v odnij audytoriїї/korydori zi strilkom ta ne možete pokynuty prymiščennja, namagajtesja shovatysja za buď-jakyj predmet mebliv (šafa, šuhljada toščo). Isnujuť vypadky, koly dity vyžyvaly u takyh škiľnyh teraktah lyše tomu, ščo vstygly zahovatysja za tila vže zagyblyh odnoklasnykiv, i kulja v nyh ne vlučyla.

Ne vdavajte geroja. Jakščo vy opynylysja u zamknenomu prymiščenni zi strilkom, i vin poobicjav vbyvaty pevnu kiľkisť ljudej za pevnyj promižok času, ne treba odrazu jty z nym na dialog čy proponuvaty sebe u jakosti peršoї žertvy toščo. Te, ščo vy požertvujete svoїm žyttjam, ničogo ne zminyť. Strilok sam perebuvaje u šokovomu stani vid togo, ščo vin robyť. Potriben pevnyj čas, ščob vin počav vzagali pomičaty reaľnisť navkolo. Vaša zadača – protrymatysja jakomoga dovše, doky vas ne vrjatujuť.

Jakščo budivlju obstriljujuť zovni, ne pidhoďte do vikon. Prygniťsja (jakščo treba, ljagajte na pidlogu) ta ruhajtesja do vyhodu abo jakogoś ukryttja.

Iz cymy poradamy solidarna inspektor Upravlinnja zabezpečennja prav ljudyny NPU <strong>Zarina Majevśka:</strong>

— U takyj sytuacije ne slid naražaty sebe na nebezpeku. Varto znajty bezpečne misce ta povidomyty do policiї taku informaciju: točnu adresu, kiľkisť napadnykiv, zbroju, najavnisť zaručnykiv čy postraždalyh na misci incydentu. Pry možlyvosti slid takož vesty videosposterežennja (v teperišnij čas video vid cyviľnogo naselennja staje golovnym dokazom u rozkrytti zločyniv).

<h4><strong>Jak fahivci ocinjujuť podiї v Kerči?</strong></h4>

Pro peršopryčyny ta vminnja sposterigaty za zminamy v povedinci pidlitkiv ta molodi komentuje inspektor Upravlinnja zabezpečennja prav ljudyny NPU, staršyj lejtenant Nacionaľnoї policiї <strong>Zarina Majevśka:</strong>

— Varto zvertaty uvagu na povedinku osoby, її slova (ti, hto gotujuť jakiś zločyny, govorjať pro ce — na prymityvnomu rivni, ale govorjať). Možlyvo, šče možna spryjmaty jak sygnal do nedobrogo skrytnisť dytyny, vidmovu rozmovljaty, vplyv kola znajomyh. Ale najgolovniše — ce govoryty, reguljarno spilkuvatysja.

Ščo stosujeťsja rozsliduvannja kerčenśkogo incydentu, pravnyk, dyrektor mižnarodnoї spilky «Instytut nacionaľnoї polityky» <strong>Jurij Šulipa</strong> tak oharakteryzuvav ci podiї:

— Oskiľky AR Krym je terytorijeju Ukraїny, SBU zobov'jazana za faktom včynennja bagatoserijnogo vbyvstva v Kerči porušyty kryminaľnu spravu i jogo rozsliduvaty. Te, ščo predstavnyky pravoohoronnyh organiv ne majuť dostupu na okupovanu terytoriju, znyžuje jakisť rozsliduvannja zločynu. Odnak vony možuť rozsliduvaty cej zločyn na pidstavi materialiv, ščo mistjaťsja v interneti, sjužetiv tijeї ž vorožoї propagandy, zdijsnennja dopytiv osib, jaki prybuly z okupovanoї terytoriї, jakym vidomo pro zločyn, spivpraci z advokatamy poterpilyh ta inše.

<em>Pry pidgotovci materialu bulo vykorystano vidpovidi ekspertiv, otrymani za dopomogoju <a href="https://nachasi.com/2018/02/15/anastasiya-shyrina-talk/" rel="noopener" target="_blank" class=" with_hint_js">platformy HelpSMI<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/02/IMGP1126-300x200.jpg" />Anastasija Šyrina, HelpSMI — pro bezkoštovne «prosuvannja» startapiv za dopomogoju kontaktu z media</span></a>.</em>

<h4><strong>Čomu my pro ce govorymo?</strong></h4><p>17 žovtnja 2018 roku student Kerčenśkogo politehničnogo koledžu Vladyslav Rosljakov z 2 rjukzakamy uvijšov do prymiščennja svogo navčaľnogo zakladu čerez zapasnyj vhid. Skorystavšyś tualetom, ščo buv zakrytyj na remont, vin pereodjagnuvsja, distav rušnycju 12 kalibru ta sumku z samorobnymy vybuhovymy prystrojamy i vyrušyv korydoramy koledžu. Nevdovzi progrymiv vybuh, jakyj zrujnuvav častynu poverhu ta prolunaly zvuky striljanyny, zafiksovani učnjamy koledžu na video. Dozvil na zbroju Rosljakov otrymav na zakonnyh pidstavah, raniše projšovšy pidgotovku jak strileć u tabori «Artek» vže za časiv rosijśkoju okupaciї Krymu. Vnaslidok zastosuvannja vybuhivky ta striljanyny za perši pivgodyny zagynulo ščonajmenše 18 osib, značna kiľkisť učniv ta pracivnykiv koledžu otrymaly poranennja. Sam Rosljakov buv znajdenyj zastrelenym na drugomu poversi navčaľnogo zakladu. Na obliku v policiї, juvenaľnyh organah čy psyhonevrologičnyh dyspanserah jak Ukraїny, tak j okupacijnoї administraciї strileć ne buv, jogo odnogrupnyky harakteryzuvaly jogo jak tyhogo, spokijnogo j ničym ne prymitnogo učnja. Raniše vin skaržyvsja dekiľkom znajomym, ščo jogo duže «dovodjať» vykladači.</p><h4><strong>Čy pravda, ščo usi podibni «striľci» nadyhajuťsja prykladom rezonansnyh teraktiv (na kštalt incydentu v Kolumbajni 1999 roku)?</strong></h4><p>ZMI ta blogery korystujuťsja pryjomom sproščennja ta uzagaľnennja, aby «pryv&#8217;jazaty» pogljady, pryčyny ta scenarij rozvytku podij u vsih podibnyh tragedijah do pevnogo universaľnogo etalonu. Za takyj vony pryjmajuť abo incydent u amerykanśkij školi Kolumbajn 1999 roku, abo vypadok striljanyny za učastju Andersa Brejvika, sprjamovanu proty norveźkoї molodi, ščo stalasja u 2011 roci.</p><p>Odnak slid rozumity, ščo sered svoїh kuľturnyh orijentyriv toj že Brejvik zaznačav «Krytyku čystogo rozumu» Immanuїla Kanta i «Doslidžennja pro pryrodu i pryčyny bagatstva narodiv» Adama Smita, ale až nijak ne «Majn Kampf». A v socmerežah nazyvav kumirom Vinstona Čerčyllja, ale ne Gitlera čy Ğebbeľsa. Jogo ideologiju švydše možna bulo nazvaty shožoju na pogljady Unabombera, a ne lideriv Treťogo Rajhu. Zovnišni oznaky, za jakymy načebto usi podibni «striľci» vyključno čytajuť nacystśku literaturu, je satanistamy čy fotografujuťsja na tli svastyky, — ne biľše, aniž stereotyp iz «žovtoї presy». Pryčyny agresiї ta vbyvstv možuť buty absoljutno riznymy — vid religijnoї čy etničnoї neterpymosti do osobystyh negarazdiv ta stijkyh čy tymčasovyh rozladiv psyhiky. Nemaje «syndromu Kolumbajna» čy «syndromu Unabombera», na osnovi jakogo dijuť vsi ci ljudy. Prote bezumovno, šyrše vysvitlennja dijaľnosti podibnyh terorystiv vede do їhńoї častkovoї «geroїzaciї» v očah ljudej z nestijkoju pysyhikoju čy shyľnyh do asociaľnoї povedinky — vidtak, ne možna vyključaty ryzyk pojavy nasliduvačiv podibnyh dij naviť na pidkontroľnij terytoriї Ukraїny (ne kažučy vže pro okupovanu vijśkamy ta bojovykamy RF terytoriju, de kuľt nasyľstva ta zbroї nabuv značnyh masštabiv).</p><h4><strong>Čy pravda, ščo v uśomu vynni komp&#8217;juterni igry ta narkotyky?</strong></h4><p>Šče odyn stereotyp, pošyrenyj u ZMI ta postijno pidžyvljuvanyj čyslennymy «ekspertamy», predstavnykamy duhivnyctva, konservatyvnymy kolamy suspiľstva — pro te, ščo do striljanyny v školah ta universytetah pryzvodjať komp&#8217;juterni igry z vysokym rivnem nasyľstva, pošyrennja narkotyčnyh rečovyn sered molodi ta їhnja legalizacija v okremyh kraїnah. Odnak jak svidčyť hronologija najrezonansnišyh teraktiv, vypadky masovyh vbyvstv častiše stavalysja tam, de volodinnja pevnymy rečovynamy je kryminalizovanym javyščem, a ne legaľnym. </p><p>Ščo ž stosujeťsja vplyvu komp&#8217;juternyh igor, to cja dyskusija najčastiše spyrajeťsja na manifesty ta doslidžennja Amerykanśkoї Asociaciї psyhologiv ta Akademiї pediatriv SŠA, u jakyh jdeťsja pro vysokyj ryzyk negatyvnogo vplyvu igor ta kontentu zi scenamy nasyllja na dytjaču psyhiku (v jakosti agrumentu ci doslidžennja naviť <a href="https://edition.cnn.com/2016/07/25/health/video-games-and-violence/index.html" rel="noopener" target="_blank">vykorystav</a> prezydent SŠA Donaľd Tramp, komentujučy incydenty u školah iz zastosuvannjam vognepaľnoї zbroї). Z inšogo boku, v tomu ž materiali CNN nyzka doslidnykiv zaznačajuť, ščo shyľnisť pevnyh ditej do perevažnoї gry u žorstoki komp&#8217;juterni igry svidčať pro zagaľnu shyľnisť cyh osib do nasyľstva, a ne pro te, ščo igry cju shyľnisť vyklykajuť. Je j ti, hto stverdžujuť, ščo igry zi scenamy striljanyny ta vbyvstv dopomagajuť sublimuvaty negatyvni nastroї ta agresiju i navpaky znyžujuť ryzyky jmovirnoї striljanyny v reaľnomu žytti.</p><p>Ščo točno pravda — tak ce toj fakt, ščo ridni j blyźki majuť biľše času prydiljaty pidlitkam, cikavytysja їhnimy nastrojamy ta problemamy. Kerčenśkyj strileć buv pomičenyj za rozgljadannjam video zi scenamy striljanyny u riznyh školah ta čytannjam sajtiv pro manijakiv, odnak ani jogo druziv, ani jogo baťkiv ci deviantni projavy povedinky čomuś ne zacikavyly — a same vony j buly tryvožnymy sygnalamy.</p><p>Komentuje pryvatnyj psyholog <strong>Kateryna Ševcova:</strong></p><p>— Golovna problema u vypadkah podibnyh striľciv poljagaje u tom, ščo na nyh ne zvertajuť uvagu ani vdoma, ani v školi. Baťkiv maje nastorožuvaty, jakščo dytyna ne dilyťsja z nymy vlasnymy perežyvannjamy, postijno perebuvaje u prygničenomu stani. Dytjači ta pidlitkovi depresiї — ce ne vygadka, vony isnujuť i inodi pryzvodjať abo do samogubstv, abo do serjoznyh pravoporušeń i problem zi zdorov`jam. Obgovoriť z dytynoju її problemy, shodiť razom do psyhologa (jakščo dytyna ne bude kategoryčno proty), jakščo treba, zminiť školu.</p><p>Zazvyčaj pidlitky gotujuťsja do striľby/pidryvu: peregljadajuť vidpovidni video v interneti/spilkujuťsja na specializovanyh forumah, sajtah toščo. Jakščo vy pomityly dyvnu povedinku svojeї dytyny, je sens potajky podyvytysja, čym vona cikavyťsja u mereži. Možlyvo, u vas z`javyťsja šans vberegty її vid fataľnoї pomylky. V žodnomu razi ne možna svaryty dytynu čy stavyty їj jakiś uľtymatumy, ce lyše pogiršyť sytuaciju. Jedynyj vyhid – dobrozyčlyva rozmova, de vy majete pokazaty, ščo vy u buď-jakij sytuaciїї na storoni svojeї dońky čy syna.</p><p>Včyteljam važlyvo zapobigaty bulingu u klasi, adže u 90% vypadkiv škiľni striľci z&#8217;javljajuťsja same čerez ńogo. Jakščo problema vže je, to potribno povidomyty pro neї škiľnomu psyhologu, baťkam ditej, administraciї školy. Zrobyty ce potribno maksymaľno taktovno, aby ne naškodyty žertvi bulingu. Zvyčajno, potribno pogovoryty z dytynoju, sprobuvaty znajty razom z neju šljahy vyrišennja problemy. Golovne tut postupovo rozvijaty pesymistyčne ujavlennja pro majbutnje, jake sklalosja u pidlitka. Striljaty dity počynajuť čerez te, ščo prosto ne bačať aľternatyvy u tij sytuaciї, ščo sklalasja. Odnoklasnykam čy odnokursnykam varto buty uvažnymy do vidljuďkiv, jaki je u kolektyvi. Potribno namagatysja vstanovyty družnij kontakt z takymy ljuďmy. Jakščo robyty ce vže zapizno, i žertva bulingu počala pogrožuvaty čy rizko zminyla povedinku, varto povidomyty pro ce včytelja / kuratora, škiľnogo psyhologa. </p><div class="embedded-video"><iframe loading="lazy" width="1920" height="848" src="https://www.youtube.com/embed/A8syQeFtBKc" frameborder="0" allow="autoplay; encrypted-media" allowfullscreen></iframe></div><h4><strong>Jak povodytysja v razi, jakščo vy potrapyly u podibnu sytuaciju ta bačyte zagrozu žyttju otočujučyh?</strong></h4><p>Porady čytačam Na chasi nadala pryvatnyj psyholog-praktyk z Dnipra <strong>Kateryna Ševcova:</strong></p><p>— Po-perše, do takyh nadzvyčajnyh sytuacij ljudej (a osoblyvo školjariv ta studentiv) potribno gotuvaty zazdelegiď. Usi my po-riznomu reagujemo na stres, i v bagaťoh prosto može buty šokovyj stan, jakyj їh paralizuje ta zavadyť vrjatuvaty svoje žyttja. Ljudy majuť znaty, de znahodjaťsja pracjujuči avarijni vyhody ta maty čitkyj plan dij u podibnij sytuaciї.</p><p>Jakščo striljanyna vže počalasja, i vy pobačyly u natovpi ljudynu, ščo prosto stoїť i ne tikaje, hapajte її za likoť i tjagniť u tomu naprjamku, u jakomu ruhajeťsja natovp. Namagajtesja ne vpasty, bo vas možuť prosto zatoptaty. Jakščo vy sami vidčuvajete, ščo ne kontroljujete vlasni diї ta ne možete povoruhnutyś, rizko vdyhniť ta vydyhniť, sprobujte maksymaľno syľno stysnuty paľci na rukah ta nogah, aby znov vidčuty vlasne tilo. Jakščo u vas dovgi nigti čy je pid rukoju bulavka, oliveć abo buď-jakyj inšyj gostryj predmet, zlegka vkoliť sebe (možna vščypnuty). Vlasne bude korysnym zazdeligiď produmaty, jak by vy rjatuvalysja u podibnij sytuaciї.</p><p>Krašče sprobuvaty jakomoga skoriše pokynuty prymiščennja, de striljajuť, i ne namagatysja spynyty strilka samostijno. Prote jakščo ćogo zrobyty ne vdalosja, ne robiť rizkyh ruhiv ta ne kryčiť. Strilok, skoriše za vse, sam znahodyťsja u zminenomu stani svidomosti i može prosto striljaty po vśomu, ščo pryvertatyme jogo uvagu. Naviť jakščo pidlitok zi zbrojeju raniše zdavavsja dosyť myroljubnym, spryjmajte jogo namiry serjozno. Ne rozmovljajte z nym zverhńo, ne robiť zauvažeń, ne dokorjajte. Žodni slušni argumenty jogo zaraz ne zaspokojať.</p><p>Jakščo vy opynylysja v odnij audytoriїї/korydori zi strilkom ta ne možete pokynuty prymiščennja, namagajtesja shovatysja za buď-jakyj predmet mebliv (šafa, šuhljada toščo). Isnujuť vypadky, koly dity vyžyvaly u takyh škiľnyh teraktah lyše tomu, ščo vstygly zahovatysja za tila vže zagyblyh odnoklasnykiv, i kulja v nyh ne vlučyla.</p><p>Ne vdavajte geroja. Jakščo vy opynylysja u zamknenomu prymiščenni zi strilkom, i vin poobicjav vbyvaty pevnu kiľkisť ljudej za pevnyj promižok času, ne treba odrazu jty z nym na dialog čy proponuvaty sebe u jakosti peršoї žertvy toščo. Te, ščo vy požertvujete svoїm žyttjam, ničogo ne zminyť. Strilok sam perebuvaje u šokovomu stani vid togo, ščo vin robyť. Potriben pevnyj čas, ščob vin počav vzagali pomičaty reaľnisť navkolo. Vaša zadača – protrymatysja jakomoga dovše, doky vas ne vrjatujuť.</p><p>Jakščo budivlju obstriljujuť zovni, ne pidhoďte do vikon. Prygniťsja (jakščo treba, ljagajte na pidlogu) ta ruhajtesja do vyhodu abo jakogoś ukryttja.</p><p>Iz cymy poradamy solidarna inspektor Upravlinnja zabezpečennja prav ljudyny NPU <strong>Zarina Majevśka:</strong></p><p>— U takyj sytuacije ne slid naražaty sebe na nebezpeku. Varto znajty bezpečne misce ta povidomyty do policiї taku informaciju: točnu adresu, kiľkisť napadnykiv, zbroju, najavnisť zaručnykiv čy postraždalyh na misci incydentu. Pry možlyvosti slid takož vesty videosposterežennja (v teperišnij čas video vid cyviľnogo naselennja staje golovnym dokazom u rozkrytti zločyniv).</p><h4><strong>Jak fahivci ocinjujuť podiї v Kerči?</strong></h4><p>Pro peršopryčyny ta vminnja sposterigaty za zminamy v povedinci pidlitkiv ta molodi komentuje inspektor Upravlinnja zabezpečennja prav ljudyny NPU, staršyj lejtenant Nacionaľnoї policiї <strong>Zarina Majevśka:</strong></p><p>— Varto zvertaty uvagu na povedinku osoby, її slova (ti, hto gotujuť jakiś zločyny, govorjať pro ce — na prymityvnomu rivni, ale govorjať). Možlyvo, šče možna spryjmaty jak sygnal do nedobrogo skrytnisť dytyny, vidmovu rozmovljaty, vplyv kola znajomyh. Ale najgolovniše — ce govoryty, reguljarno spilkuvatysja.</p><p>Ščo stosujeťsja rozsliduvannja kerčenśkogo incydentu, pravnyk, dyrektor mižnarodnoї spilky «Instytut nacionaľnoї polityky» <strong>Jurij Šulipa</strong> tak oharakteryzuvav ci podiї:</p><p>— Oskiľky AR Krym je terytorijeju Ukraїny, SBU zobov&#8217;jazana za faktom včynennja bagatoserijnogo vbyvstva v Kerči porušyty kryminaľnu spravu i jogo rozsliduvaty. Te, ščo predstavnyky pravoohoronnyh organiv ne majuť dostupu na okupovanu terytoriju, znyžuje jakisť rozsliduvannja zločynu. Odnak vony možuť rozsliduvaty cej zločyn na pidstavi materialiv, ščo mistjaťsja v interneti, sjužetiv tijeї ž vorožoї propagandy, zdijsnennja dopytiv osib, jaki prybuly z okupovanoї terytoriї, jakym vidomo pro zločyn, spivpraci z advokatamy poterpilyh ta inše.</p><p><em>Pry pidgotovci materialu bulo vykorystano vidpovidi ekspertiv, otrymani za dopomogoju <a href="/2018/02/15/anastasiya-shyrina-talk/" rel="noopener" target="_blank" class=" with_hint_js">platformy HelpSMI<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2018/02/IMGP1126-300x200.jpg" />Anastasija Šyrina, HelpSMI — pro bezkoštovne «prosuvannja» startapiv za dopomogoju kontaktu z media</span></a>.</em></p>

Istoriї

Vnaslidok incydentu v Kerči na tymčasovo okupovanij terytoriї Krymu u žovtni 2018-go zagynulo ponad 20 i postraždalo biľše 50 osib. Strileć načebto zviv rahunky z žyttjam, a pryčynoju staly napruženi vzajemyny z vykladačamy. Jak ta čomu stajuťsja podibni incydenty, jak zapobigty striljanyni ta jak dijaty, jakščo vy potrapyly u podibnu sytuaciju?

<h4><strong>Čomu my pro ce govorymo?</strong></h4>

17 žovtnja 2018 roku student Kerčenśkogo politehničnogo koledžu Vladyslav Rosljakov z 2 rjukzakamy uvijšov do prymiščennja svogo navčaľnogo zakladu čerez zapasnyj vhid. Skorystavšyś tualetom, ščo buv zakrytyj na remont, vin pereodjagnuvsja, distav rušnycju 12 kalibru ta sumku z samorobnymy vybuhovymy prystrojamy i vyrušyv korydoramy koledžu. Nevdovzi progrymiv vybuh, jakyj zrujnuvav častynu poverhu ta prolunaly zvuky striljanyny, zafiksovani učnjamy koledžu na video. Dozvil na zbroju Rosljakov otrymav na zakonnyh pidstavah, raniše projšovšy pidgotovku jak strileć u tabori «Artek» vže za časiv rosijśkoju okupaciї Krymu. Vnaslidok zastosuvannja vybuhivky ta striljanyny za perši pivgodyny zagynulo ščonajmenše 18 osib, značna kiľkisť učniv ta pracivnykiv koledžu otrymaly poranennja. Sam Rosljakov buv znajdenyj zastrelenym na drugomu poversi navčaľnogo zakladu. Na obliku v policiї, juvenaľnyh organah čy psyhonevrologičnyh dyspanserah jak Ukraїny, tak j okupacijnoї administraciї strileć ne buv, jogo odnogrupnyky harakteryzuvaly jogo jak tyhogo, spokijnogo j ničym ne prymitnogo učnja. Raniše vin skaržyvsja dekiľkom znajomym, ščo jogo duže «dovodjať» vykladači.

<h4><strong>Čy pravda, ščo usi podibni «striľci» nadyhajuťsja prykladom rezonansnyh teraktiv (na kštalt incydentu v Kolumbajni 1999 roku)?</strong></h4>

ZMI ta blogery korystujuťsja pryjomom sproščennja ta uzagaľnennja, aby «pryv'jazaty» pogljady, pryčyny ta scenarij rozvytku podij u vsih podibnyh tragedijah do pevnogo universaľnogo etalonu. Za takyj vony pryjmajuť abo incydent u amerykanśkij školi Kolumbajn 1999 roku, abo vypadok striljanyny za učastju Andersa Brejvika, sprjamovanu proty norveźkoї molodi, ščo stalasja u 2011 roci.

Odnak slid rozumity, ščo sered svoїh kuľturnyh orijentyriv toj že Brejvik zaznačav «Krytyku čystogo rozumu» Immanuїla Kanta i «Doslidžennja pro pryrodu i pryčyny bagatstva narodiv» Adama Smita, ale až nijak ne «Majn Kampf». A v socmerežah nazyvav kumirom Vinstona Čerčyllja, ale ne Gitlera čy Ğebbeľsa. Jogo ideologiju švydše možna bulo nazvaty shožoju na pogljady Unabombera, a ne lideriv Treťogo Rajhu. Zovnišni oznaky, za jakymy načebto usi podibni «striľci» vyključno čytajuť nacystśku literaturu, je satanistamy čy fotografujuťsja na tli svastyky, — ne biľše, aniž stereotyp iz «žovtoї presy». Pryčyny agresiї ta vbyvstv možuť buty absoljutno riznymy — vid religijnoї čy etničnoї neterpymosti do osobystyh negarazdiv ta stijkyh čy tymčasovyh rozladiv psyhiky. Nemaje «syndromu Kolumbajna» čy «syndromu Unabombera», na osnovi jakogo dijuť vsi ci ljudy. Prote bezumovno, šyrše vysvitlennja dijaľnosti podibnyh terorystiv vede do їhńoї častkovoї «geroїzaciї» v očah ljudej z nestijkoju pysyhikoju čy shyľnyh do asociaľnoї povedinky — vidtak, ne možna vyključaty ryzyk pojavy nasliduvačiv podibnyh dij naviť na pidkontroľnij terytoriї Ukraїny (ne kažučy vže pro okupovanu vijśkamy ta bojovykamy RF terytoriju, de kuľt nasyľstva ta zbroї nabuv značnyh masštabiv).

<h4><strong>Čy pravda, ščo v uśomu vynni komp'juterni igry ta narkotyky?</strong></h4>

Šče odyn stereotyp, pošyrenyj u ZMI ta postijno pidžyvljuvanyj čyslennymy «ekspertamy», predstavnykamy duhivnyctva, konservatyvnymy kolamy suspiľstva — pro te, ščo do striljanyny v školah ta universytetah pryzvodjať komp'juterni igry z vysokym rivnem nasyľstva, pošyrennja narkotyčnyh rečovyn sered molodi ta їhnja legalizacija v okremyh kraїnah. Odnak jak svidčyť hronologija najrezonansnišyh teraktiv, vypadky masovyh vbyvstv častiše stavalysja tam, de volodinnja pevnymy rečovynamy je kryminalizovanym javyščem, a ne legaľnym. 

Ščo ž stosujeťsja vplyvu komp'juternyh igor, to cja dyskusija najčastiše spyrajeťsja na manifesty ta doslidžennja Amerykanśkoї Asociaciї psyhologiv ta Akademiї pediatriv SŠA, u jakyh jdeťsja pro vysokyj ryzyk negatyvnogo vplyvu igor ta kontentu zi scenamy nasyllja na dytjaču psyhiku (v jakosti agrumentu ci doslidžennja naviť <a href="https://edition.cnn.com/2016/07/25/health/video-games-and-violence/index.html" rel="noopener" target="_blank">vykorystav</a> prezydent SŠA Donaľd Tramp, komentujučy incydenty u školah iz zastosuvannjam vognepaľnoї zbroї). Z inšogo boku, v tomu ž materiali CNN nyzka doslidnykiv zaznačajuť, ščo shyľnisť pevnyh ditej do perevažnoї gry u žorstoki komp'juterni igry svidčať pro zagaľnu shyľnisť cyh osib do nasyľstva, a ne pro te, ščo igry cju shyľnisť vyklykajuť. Je j ti, hto stverdžujuť, ščo igry zi scenamy striljanyny ta vbyvstv dopomagajuť sublimuvaty negatyvni nastroї ta agresiju i navpaky znyžujuť ryzyky jmovirnoї striljanyny v reaľnomu žytti.

Ščo točno pravda — tak ce toj fakt, ščo ridni j blyźki majuť biľše času prydiljaty pidlitkam, cikavytysja їhnimy nastrojamy ta problemamy. Kerčenśkyj strileć buv pomičenyj za rozgljadannjam video zi scenamy striljanyny u riznyh školah ta čytannjam sajtiv pro manijakiv, odnak ani jogo druziv, ani jogo baťkiv ci deviantni projavy povedinky čomuś ne zacikavyly — a same vony j buly tryvožnymy sygnalamy.

Komentuje pryvatnyj psyholog <strong>Kateryna Ševcova:</strong>

— Golovna problema u vypadkah podibnyh striľciv poljagaje u tom, ščo na nyh ne zvertajuť uvagu ani vdoma, ani v školi. Baťkiv maje nastorožuvaty, jakščo dytyna ne dilyťsja z nymy vlasnymy perežyvannjamy, postijno perebuvaje u prygničenomu stani. Dytjači ta pidlitkovi depresiї — ce ne vygadka, vony isnujuť i inodi pryzvodjať abo do samogubstv, abo do serjoznyh pravoporušeń i problem zi zdorov`jam. Obgovoriť z dytynoju її problemy, shodiť razom do psyhologa (jakščo dytyna ne bude kategoryčno proty), jakščo treba, zminiť školu.

Zazvyčaj pidlitky gotujuťsja do striľby/pidryvu: peregljadajuť vidpovidni video v interneti/spilkujuťsja na specializovanyh forumah, sajtah toščo. Jakščo vy pomityly dyvnu povedinku svojeї dytyny, je sens potajky podyvytysja, čym vona cikavyťsja u mereži. Možlyvo, u vas z`javyťsja šans vberegty її vid fataľnoї pomylky. V žodnomu razi ne možna svaryty dytynu čy stavyty їj jakiś uľtymatumy, ce lyše pogiršyť sytuaciju. Jedynyj vyhid – dobrozyčlyva rozmova, de vy majete pokazaty, ščo vy u buď-jakij sytuaciїї na storoni svojeї dońky čy syna.

Včyteljam važlyvo zapobigaty bulingu u klasi, adže u 90% vypadkiv škiľni striľci z'javljajuťsja same čerez ńogo. Jakščo problema vže je, to potribno povidomyty pro neї škiľnomu psyhologu, baťkam ditej, administraciї školy. Zrobyty ce potribno maksymaľno taktovno, aby ne naškodyty žertvi bulingu. Zvyčajno, potribno pogovoryty z dytynoju, sprobuvaty znajty razom z neju šljahy vyrišennja problemy. Golovne tut postupovo rozvijaty pesymistyčne ujavlennja pro majbutnje, jake sklalosja u pidlitka. Striljaty dity počynajuť čerez te, ščo prosto ne bačať aľternatyvy u tij sytuaciї, ščo sklalasja. Odnoklasnykam čy odnokursnykam varto buty uvažnymy do vidljuďkiv, jaki je u kolektyvi. Potribno namagatysja vstanovyty družnij kontakt z takymy ljuďmy. Jakščo robyty ce vže zapizno, i žertva bulingu počala pogrožuvaty čy rizko zminyla povedinku, varto povidomyty pro ce včytelja / kuratora, škiľnogo psyhologa. 

<iframe width="1920" height="848" src="https://www.youtube.com/embed/A8syQeFtBKc" frameborder="0" allow="autoplay; encrypted-media" allowfullscreen></iframe>

<h4><strong>Jak povodytysja v razi, jakščo vy potrapyly u podibnu sytuaciju ta bačyte zagrozu žyttju otočujučyh?</strong></h4>

Porady čytačam Na chasi nadala pryvatnyj psyholog-praktyk z Dnipra <strong>Kateryna Ševcova:</strong>

— Po-perše, do takyh nadzvyčajnyh sytuacij ljudej (a osoblyvo školjariv ta studentiv) potribno gotuvaty zazdelegiď. Usi my po-riznomu reagujemo na stres, i v bagaťoh prosto može buty šokovyj stan, jakyj їh paralizuje ta zavadyť vrjatuvaty svoje žyttja. Ljudy majuť znaty, de znahodjaťsja pracjujuči avarijni vyhody ta maty čitkyj plan dij u podibnij sytuaciї.

Jakščo striljanyna vže počalasja, i vy pobačyly u natovpi ljudynu, ščo prosto stoїť i ne tikaje, hapajte її za likoť i tjagniť u tomu naprjamku, u jakomu ruhajeťsja natovp. Namagajtesja ne vpasty, bo vas možuť prosto zatoptaty. Jakščo vy sami vidčuvajete, ščo ne kontroljujete vlasni diї ta ne možete povoruhnutyś, rizko vdyhniť ta vydyhniť, sprobujte maksymaľno syľno stysnuty paľci na rukah ta nogah, aby znov vidčuty vlasne tilo. Jakščo u vas dovgi nigti čy je pid rukoju bulavka, oliveć abo buď-jakyj inšyj gostryj predmet, zlegka vkoliť sebe (možna vščypnuty). Vlasne bude korysnym zazdeligiď produmaty, jak by vy rjatuvalysja u podibnij sytuaciї.

Krašče sprobuvaty jakomoga skoriše pokynuty prymiščennja, de striljajuť, i ne namagatysja spynyty strilka samostijno. Prote jakščo ćogo zrobyty ne vdalosja, ne robiť rizkyh ruhiv ta ne kryčiť. Strilok, skoriše za vse, sam znahodyťsja u zminenomu stani svidomosti i može prosto striljaty po vśomu, ščo pryvertatyme jogo uvagu. Naviť jakščo pidlitok zi zbrojeju raniše zdavavsja dosyť myroljubnym, spryjmajte jogo namiry serjozno. Ne rozmovljajte z nym zverhńo, ne robiť zauvažeń, ne dokorjajte. Žodni slušni argumenty jogo zaraz ne zaspokojať.

Jakščo vy opynylysja v odnij audytoriїї/korydori zi strilkom ta ne možete pokynuty prymiščennja, namagajtesja shovatysja za buď-jakyj predmet mebliv (šafa, šuhljada toščo). Isnujuť vypadky, koly dity vyžyvaly u takyh škiľnyh teraktah lyše tomu, ščo vstygly zahovatysja za tila vže zagyblyh odnoklasnykiv, i kulja v nyh ne vlučyla.

Ne vdavajte geroja. Jakščo vy opynylysja u zamknenomu prymiščenni zi strilkom, i vin poobicjav vbyvaty pevnu kiľkisť ljudej za pevnyj promižok času, ne treba odrazu jty z nym na dialog čy proponuvaty sebe u jakosti peršoї žertvy toščo. Te, ščo vy požertvujete svoїm žyttjam, ničogo ne zminyť. Strilok sam perebuvaje u šokovomu stani vid togo, ščo vin robyť. Potriben pevnyj čas, ščob vin počav vzagali pomičaty reaľnisť navkolo. Vaša zadača – protrymatysja jakomoga dovše, doky vas ne vrjatujuť.

Jakščo budivlju obstriljujuť zovni, ne pidhoďte do vikon. Prygniťsja (jakščo treba, ljagajte na pidlogu) ta ruhajtesja do vyhodu abo jakogoś ukryttja.

Iz cymy poradamy solidarna inspektor Upravlinnja zabezpečennja prav ljudyny NPU <strong>Zarina Majevśka:</strong>

— U takyj sytuacije ne slid naražaty sebe na nebezpeku. Varto znajty bezpečne misce ta povidomyty do policiї taku informaciju: točnu adresu, kiľkisť napadnykiv, zbroju, najavnisť zaručnykiv čy postraždalyh na misci incydentu. Pry možlyvosti slid takož vesty videosposterežennja (v teperišnij čas video vid cyviľnogo naselennja staje golovnym dokazom u rozkrytti zločyniv).

<h4><strong>Jak fahivci ocinjujuť podiї v Kerči?</strong></h4>

Pro peršopryčyny ta vminnja sposterigaty za zminamy v povedinci pidlitkiv ta molodi komentuje inspektor Upravlinnja zabezpečennja prav ljudyny NPU, staršyj lejtenant Nacionaľnoї policiї <strong>Zarina Majevśka:</strong>

— Varto zvertaty uvagu na povedinku osoby, її slova (ti, hto gotujuť jakiś zločyny, govorjať pro ce — na prymityvnomu rivni, ale govorjať). Možlyvo, šče možna spryjmaty jak sygnal do nedobrogo skrytnisť dytyny, vidmovu rozmovljaty, vplyv kola znajomyh. Ale najgolovniše — ce govoryty, reguljarno spilkuvatysja.

Ščo stosujeťsja rozsliduvannja kerčenśkogo incydentu, pravnyk, dyrektor mižnarodnoї spilky «Instytut nacionaľnoї polityky» <strong>Jurij Šulipa</strong> tak oharakteryzuvav ci podiї:

— Oskiľky AR Krym je terytorijeju Ukraїny, SBU zobov'jazana za faktom včynennja bagatoserijnogo vbyvstva v Kerči porušyty kryminaľnu spravu i jogo rozsliduvaty. Te, ščo predstavnyky pravoohoronnyh organiv ne majuť dostupu na okupovanu terytoriju, znyžuje jakisť rozsliduvannja zločynu. Odnak vony možuť rozsliduvaty cej zločyn na pidstavi materialiv, ščo mistjaťsja v interneti, sjužetiv tijeї ž vorožoї propagandy, zdijsnennja dopytiv osib, jaki prybuly z okupovanoї terytoriї, jakym vidomo pro zločyn, spivpraci z advokatamy poterpilyh ta inše.

<em>Pry pidgotovci materialu bulo vykorystano vidpovidi ekspertiv, otrymani za dopomogoju <a href="https://nachasi.com/2018/02/15/anastasiya-shyrina-talk/" rel="noopener" target="_blank">platformy HelpSMI</a>.</em>

<h4><strong>Čomu my pro ce govorymo?</strong></h4><p>17 žovtnja 2018 roku student Kerčenśkogo politehničnogo koledžu Vladyslav Rosljakov z 2 rjukzakamy uvijšov do prymiščennja svogo navčaľnogo zakladu čerez zapasnyj vhid. Skorystavšyś tualetom, ščo buv zakrytyj na remont, vin pereodjagnuvsja, distav rušnycju 12 kalibru ta sumku z samorobnymy vybuhovymy prystrojamy i vyrušyv korydoramy koledžu. Nevdovzi progrymiv vybuh, jakyj zrujnuvav častynu poverhu ta prolunaly zvuky striljanyny, zafiksovani učnjamy koledžu na video. Dozvil na zbroju Rosljakov otrymav na zakonnyh pidstavah, raniše projšovšy pidgotovku jak strileć u tabori «Artek» vže za časiv rosijśkoju okupaciї Krymu. Vnaslidok zastosuvannja vybuhivky ta striljanyny za perši pivgodyny zagynulo ščonajmenše 18 osib, značna kiľkisť učniv ta pracivnykiv koledžu otrymaly poranennja. Sam Rosljakov buv znajdenyj zastrelenym na drugomu poversi navčaľnogo zakladu. Na obliku v policiї, juvenaľnyh organah čy psyhonevrologičnyh dyspanserah jak Ukraїny, tak j okupacijnoї administraciї strileć ne buv, jogo odnogrupnyky harakteryzuvaly jogo jak tyhogo, spokijnogo j ničym ne prymitnogo učnja. Raniše vin skaržyvsja dekiľkom znajomym, ščo jogo duže «dovodjať» vykladači.</p><h4><strong>Čy pravda, ščo usi podibni «striľci» nadyhajuťsja prykladom rezonansnyh teraktiv (na kštalt incydentu v Kolumbajni 1999 roku)?</strong></h4><p>ZMI ta blogery korystujuťsja pryjomom sproščennja ta uzagaľnennja, aby «pryv&#8217;jazaty» pogljady, pryčyny ta scenarij rozvytku podij u vsih podibnyh tragedijah do pevnogo universaľnogo etalonu. Za takyj vony pryjmajuť abo incydent u amerykanśkij školi Kolumbajn 1999 roku, abo vypadok striljanyny za učastju Andersa Brejvika, sprjamovanu proty norveźkoї molodi, ščo stalasja u 2011 roci.</p><p>Odnak slid rozumity, ščo sered svoїh kuľturnyh orijentyriv toj že Brejvik zaznačav «Krytyku čystogo rozumu» Immanuїla Kanta i «Doslidžennja pro pryrodu i pryčyny bagatstva narodiv» Adama Smita, ale až nijak ne «Majn Kampf». A v socmerežah nazyvav kumirom Vinstona Čerčyllja, ale ne Gitlera čy Ğebbeľsa. Jogo ideologiju švydše možna bulo nazvaty shožoju na pogljady Unabombera, a ne lideriv Treťogo Rajhu. Zovnišni oznaky, za jakymy načebto usi podibni «striľci» vyključno čytajuť nacystśku literaturu, je satanistamy čy fotografujuťsja na tli svastyky, — ne biľše, aniž stereotyp iz «žovtoї presy». Pryčyny agresiї ta vbyvstv možuť buty absoljutno riznymy — vid religijnoї čy etničnoї neterpymosti do osobystyh negarazdiv ta stijkyh čy tymčasovyh rozladiv psyhiky. Nemaje «syndromu Kolumbajna» čy «syndromu Unabombera», na osnovi jakogo dijuť vsi ci ljudy. Prote bezumovno, šyrše vysvitlennja dijaľnosti podibnyh terorystiv vede do їhńoї častkovoї «geroїzaciї» v očah ljudej z nestijkoju pysyhikoju čy shyľnyh do asociaľnoї povedinky — vidtak, ne možna vyključaty ryzyk pojavy nasliduvačiv podibnyh dij naviť na pidkontroľnij terytoriї Ukraїny (ne kažučy vže pro okupovanu vijśkamy ta bojovykamy RF terytoriju, de kuľt nasyľstva ta zbroї nabuv značnyh masštabiv).</p><h4><strong>Čy pravda, ščo v uśomu vynni komp&#8217;juterni igry ta narkotyky?</strong></h4><p>Šče odyn stereotyp, pošyrenyj u ZMI ta postijno pidžyvljuvanyj čyslennymy «ekspertamy», predstavnykamy duhivnyctva, konservatyvnymy kolamy suspiľstva — pro te, ščo do striljanyny v školah ta universytetah pryzvodjať komp&#8217;juterni igry z vysokym rivnem nasyľstva, pošyrennja narkotyčnyh rečovyn sered molodi ta їhnja legalizacija v okremyh kraїnah. Odnak jak svidčyť hronologija najrezonansnišyh teraktiv, vypadky masovyh vbyvstv častiše stavalysja tam, de volodinnja pevnymy rečovynamy je kryminalizovanym javyščem, a ne legaľnym. </p><p>Ščo ž stosujeťsja vplyvu komp&#8217;juternyh igor, to cja dyskusija najčastiše spyrajeťsja na manifesty ta doslidžennja Amerykanśkoї Asociaciї psyhologiv ta Akademiї pediatriv SŠA, u jakyh jdeťsja pro vysokyj ryzyk negatyvnogo vplyvu igor ta kontentu zi scenamy nasyllja na dytjaču psyhiku (v jakosti agrumentu ci doslidžennja naviť <a href="https://edition.cnn.com/2016/07/25/health/video-games-and-violence/index.html" rel="noopener" target="_blank">vykorystav</a> prezydent SŠA Donaľd Tramp, komentujučy incydenty u školah iz zastosuvannjam vognepaľnoї zbroї). Z inšogo boku, v tomu ž materiali CNN nyzka doslidnykiv zaznačajuť, ščo shyľnisť pevnyh ditej do perevažnoї gry u žorstoki komp&#8217;juterni igry svidčať pro zagaľnu shyľnisť cyh osib do nasyľstva, a ne pro te, ščo igry cju shyľnisť vyklykajuť. Je j ti, hto stverdžujuť, ščo igry zi scenamy striljanyny ta vbyvstv dopomagajuť sublimuvaty negatyvni nastroї ta agresiju i navpaky znyžujuť ryzyky jmovirnoї striljanyny v reaľnomu žytti.</p><p>Ščo točno pravda — tak ce toj fakt, ščo ridni j blyźki majuť biľše času prydiljaty pidlitkam, cikavytysja їhnimy nastrojamy ta problemamy. Kerčenśkyj strileć buv pomičenyj za rozgljadannjam video zi scenamy striljanyny u riznyh školah ta čytannjam sajtiv pro manijakiv, odnak ani jogo druziv, ani jogo baťkiv ci deviantni projavy povedinky čomuś ne zacikavyly — a same vony j buly tryvožnymy sygnalamy.</p><p>Komentuje pryvatnyj psyholog <strong>Kateryna Ševcova:</strong></p><p>— Golovna problema u vypadkah podibnyh striľciv poljagaje u tom, ščo na nyh ne zvertajuť uvagu ani vdoma, ani v školi. Baťkiv maje nastorožuvaty, jakščo dytyna ne dilyťsja z nymy vlasnymy perežyvannjamy, postijno perebuvaje u prygničenomu stani. Dytjači ta pidlitkovi depresiї — ce ne vygadka, vony isnujuť i inodi pryzvodjať abo do samogubstv, abo do serjoznyh pravoporušeń i problem zi zdorov`jam. Obgovoriť z dytynoju її problemy, shodiť razom do psyhologa (jakščo dytyna ne bude kategoryčno proty), jakščo treba, zminiť školu.</p><p>Zazvyčaj pidlitky gotujuťsja do striľby/pidryvu: peregljadajuť vidpovidni video v interneti/spilkujuťsja na specializovanyh forumah, sajtah toščo. Jakščo vy pomityly dyvnu povedinku svojeї dytyny, je sens potajky podyvytysja, čym vona cikavyťsja u mereži. Možlyvo, u vas z`javyťsja šans vberegty її vid fataľnoї pomylky. V žodnomu razi ne možna svaryty dytynu čy stavyty їj jakiś uľtymatumy, ce lyše pogiršyť sytuaciju. Jedynyj vyhid – dobrozyčlyva rozmova, de vy majete pokazaty, ščo vy u buď-jakij sytuaciїї na storoni svojeї dońky čy syna.</p><p>Včyteljam važlyvo zapobigaty bulingu u klasi, adže u 90% vypadkiv škiľni striľci z&#8217;javljajuťsja same čerez ńogo. Jakščo problema vže je, to potribno povidomyty pro neї škiľnomu psyhologu, baťkam ditej, administraciї školy. Zrobyty ce potribno maksymaľno taktovno, aby ne naškodyty žertvi bulingu. Zvyčajno, potribno pogovoryty z dytynoju, sprobuvaty znajty razom z neju šljahy vyrišennja problemy. Golovne tut postupovo rozvijaty pesymistyčne ujavlennja pro majbutnje, jake sklalosja u pidlitka. Striljaty dity počynajuť čerez te, ščo prosto ne bačať aľternatyvy u tij sytuaciї, ščo sklalasja. Odnoklasnykam čy odnokursnykam varto buty uvažnymy do vidljuďkiv, jaki je u kolektyvi. Potribno namagatysja vstanovyty družnij kontakt z takymy ljuďmy. Jakščo robyty ce vže zapizno, i žertva bulingu počala pogrožuvaty čy rizko zminyla povedinku, varto povidomyty pro ce včytelja / kuratora, škiľnogo psyhologa. </p><div class="embedded-video"><iframe loading="lazy" width="1920" height="848" src="https://www.youtube.com/embed/A8syQeFtBKc" frameborder="0" allow="autoplay; encrypted-media" allowfullscreen></iframe></div><h4><strong>Jak povodytysja v razi, jakščo vy potrapyly u podibnu sytuaciju ta bačyte zagrozu žyttju otočujučyh?</strong></h4><p>Porady čytačam Na chasi nadala pryvatnyj psyholog-praktyk z Dnipra <strong>Kateryna Ševcova:</strong></p><p>— Po-perše, do takyh nadzvyčajnyh sytuacij ljudej (a osoblyvo školjariv ta studentiv) potribno gotuvaty zazdelegiď. Usi my po-riznomu reagujemo na stres, i v bagaťoh prosto može buty šokovyj stan, jakyj їh paralizuje ta zavadyť vrjatuvaty svoje žyttja. Ljudy majuť znaty, de znahodjaťsja pracjujuči avarijni vyhody ta maty čitkyj plan dij u podibnij sytuaciї.</p><p>Jakščo striljanyna vže počalasja, i vy pobačyly u natovpi ljudynu, ščo prosto stoїť i ne tikaje, hapajte її za likoť i tjagniť u tomu naprjamku, u jakomu ruhajeťsja natovp. Namagajtesja ne vpasty, bo vas možuť prosto zatoptaty. Jakščo vy sami vidčuvajete, ščo ne kontroljujete vlasni diї ta ne možete povoruhnutyś, rizko vdyhniť ta vydyhniť, sprobujte maksymaľno syľno stysnuty paľci na rukah ta nogah, aby znov vidčuty vlasne tilo. Jakščo u vas dovgi nigti čy je pid rukoju bulavka, oliveć abo buď-jakyj inšyj gostryj predmet, zlegka vkoliť sebe (možna vščypnuty). Vlasne bude korysnym zazdeligiď produmaty, jak by vy rjatuvalysja u podibnij sytuaciї.</p><p>Krašče sprobuvaty jakomoga skoriše pokynuty prymiščennja, de striljajuť, i ne namagatysja spynyty strilka samostijno. Prote jakščo ćogo zrobyty ne vdalosja, ne robiť rizkyh ruhiv ta ne kryčiť. Strilok, skoriše za vse, sam znahodyťsja u zminenomu stani svidomosti i može prosto striljaty po vśomu, ščo pryvertatyme jogo uvagu. Naviť jakščo pidlitok zi zbrojeju raniše zdavavsja dosyť myroljubnym, spryjmajte jogo namiry serjozno. Ne rozmovljajte z nym zverhńo, ne robiť zauvažeń, ne dokorjajte. Žodni slušni argumenty jogo zaraz ne zaspokojať.</p><p>Jakščo vy opynylysja v odnij audytoriїї/korydori zi strilkom ta ne možete pokynuty prymiščennja, namagajtesja shovatysja za buď-jakyj predmet mebliv (šafa, šuhljada toščo). Isnujuť vypadky, koly dity vyžyvaly u takyh škiľnyh teraktah lyše tomu, ščo vstygly zahovatysja za tila vže zagyblyh odnoklasnykiv, i kulja v nyh ne vlučyla.</p><p>Ne vdavajte geroja. Jakščo vy opynylysja u zamknenomu prymiščenni zi strilkom, i vin poobicjav vbyvaty pevnu kiľkisť ljudej za pevnyj promižok času, ne treba odrazu jty z nym na dialog čy proponuvaty sebe u jakosti peršoї žertvy toščo. Te, ščo vy požertvujete svoїm žyttjam, ničogo ne zminyť. Strilok sam perebuvaje u šokovomu stani vid togo, ščo vin robyť. Potriben pevnyj čas, ščob vin počav vzagali pomičaty reaľnisť navkolo. Vaša zadača – protrymatysja jakomoga dovše, doky vas ne vrjatujuť.</p><p>Jakščo budivlju obstriljujuť zovni, ne pidhoďte do vikon. Prygniťsja (jakščo treba, ljagajte na pidlogu) ta ruhajtesja do vyhodu abo jakogoś ukryttja.</p><p>Iz cymy poradamy solidarna inspektor Upravlinnja zabezpečennja prav ljudyny NPU <strong>Zarina Majevśka:</strong></p><p>— U takyj sytuacije ne slid naražaty sebe na nebezpeku. Varto znajty bezpečne misce ta povidomyty do policiї taku informaciju: točnu adresu, kiľkisť napadnykiv, zbroju, najavnisť zaručnykiv čy postraždalyh na misci incydentu. Pry možlyvosti slid takož vesty videosposterežennja (v teperišnij čas video vid cyviľnogo naselennja staje golovnym dokazom u rozkrytti zločyniv).</p><h4><strong>Jak fahivci ocinjujuť podiї v Kerči?</strong></h4><p>Pro peršopryčyny ta vminnja sposterigaty za zminamy v povedinci pidlitkiv ta molodi komentuje inspektor Upravlinnja zabezpečennja prav ljudyny NPU, staršyj lejtenant Nacionaľnoї policiї <strong>Zarina Majevśka:</strong></p><p>— Varto zvertaty uvagu na povedinku osoby, її slova (ti, hto gotujuť jakiś zločyny, govorjať pro ce — na prymityvnomu rivni, ale govorjať). Možlyvo, šče možna spryjmaty jak sygnal do nedobrogo skrytnisť dytyny, vidmovu rozmovljaty, vplyv kola znajomyh. Ale najgolovniše — ce govoryty, reguljarno spilkuvatysja.</p><p>Ščo stosujeťsja rozsliduvannja kerčenśkogo incydentu, pravnyk, dyrektor mižnarodnoї spilky «Instytut nacionaľnoї polityky» <strong>Jurij Šulipa</strong> tak oharakteryzuvav ci podiї:</p><p>— Oskiľky AR Krym je terytorijeju Ukraїny, SBU zobov&#8217;jazana za faktom včynennja bagatoserijnogo vbyvstva v Kerči porušyty kryminaľnu spravu i jogo rozsliduvaty. Te, ščo predstavnyky pravoohoronnyh organiv ne majuť dostupu na okupovanu terytoriju, znyžuje jakisť rozsliduvannja zločynu. Odnak vony možuť rozsliduvaty cej zločyn na pidstavi materialiv, ščo mistjaťsja v interneti, sjužetiv tijeї ž vorožoї propagandy, zdijsnennja dopytiv osib, jaki prybuly z okupovanoї terytoriї, jakym vidomo pro zločyn, spivpraci z advokatamy poterpilyh ta inše.</p><p><em>Pry pidgotovci materialu bulo vykorystano vidpovidi ekspertiv, otrymani za dopomogoju <a href="/2018/02/15/anastasiya-shyrina-talk/" rel="noopener" target="_blank">platformy HelpSMI</a>.</em></p>

Blic: Ščo robyty z ryzykamy striljanyny u školah ta vyšah

Porady dlja tyh, hto dosi šče ne sprobuvav majninğ — ale hoče — daje Matvij Sivorakša, CEO tehnologičnogo holdyngu <a href="http://acronym.systems" rel="noopener" target="_blank">Acronym Systems</a>. Jogo kompanija stvorjuje ta rozvyvaje tehnologični biznes-proekty, vygotovljaje obladnannja dlja majninğu, a takož rozrobljaje dodatok dlja efektyvnogo upravlinnja majninğ-ustatkuvannjam

<span style="font-weight: 400;">Zrostannja vartosti kryptovaljut i dohodu vid majninğu v 2017 roci pryzvely do bumu populjaryzaciї industriї. Ale čy vygidno majnyty u 2018 roci, koly ciny na kryptovaljuty rizko znyzylyś, a skladnisť procesu vydobutku značno pidvyščylaś?</span>


<h4><strong>Ščo krašče — majtyny čy prydbaty kvartyru?</strong></h4>
<span style="font-weight: 400;">Vidpovisty na ce zapytannja prosto, porivnjujučy investyciї u majninğ iz rynkom neruhomosti. Napryklad, kupivlja kvartyry v nedobudovanomu budynku zaoščadžuje vid 20% do 30% vartosti vže gotovoї kvartyry. Pryncyp roboty z novobudovamy duže prostyj: ščoraniše vy zaplatyte za vaši «metry» — tym biľšoju bude vaša ekonomija. Analogično iz prydbannja majninğovogo ustatkuvannja: počynaty varto pry nyźkyh rynkovyh cinah, todi riveń dyvidendiv u blyźkomu majbutńomu bude značno vagomišym.</span>
<h4><strong>Ščo take majninğ?</strong></h4>
<span style="font-weight: 400;">Majninğ – ce proces vydobutku kryptovaljut, dlja kotrogo neobhidni občysljuvaľni potužnosti ta speciaľne programne zabezpečennja. Zazvyčaj vykorystovujuť fermy (prystrij iz 4-8 videokart) i ASIC- prystroї. Riznycja v obranyh prystrojah — u kiľkosti pidtrymuvanyh algorytmiv ta produktyvnosti vydobutku monet.</span>
<h4><strong>Jaki aspekty varto vrahuvaty pered tym, jak počaty majnyty?</strong></h4>
<strong>Vytraty na elektroenergiju: </strong><span style="font-weight: 400;">Ščonyžča vartisť elektroenergiї, tym vygidnišyj vydobutok kryptovaljut. Ciny na elektroenergiju u vsih kraїnah rizni: </span>
<ul>
 	<li><span style="font-weight: 400;">v Avstraliї vartisť 1 MVt/god — $129, </span></li>
 	<li><span style="font-weight: 400;">v Islandiї – $47,7, </span></li>
 	<li><span style="font-weight: 400;">u Kanadi — $76,5, </span></li>
 	<li><span style="font-weight: 400;">Gruziї — $60, </span></li>
 	<li><span style="font-weight: 400;">v Ukraїni – $93. </span></li>
</ul>
[related_post id="27589"]

<span style="font-weight: 400;">Najpopuljarnišyj variant na śogodni — ferma iz 6-h videokart (najnyžča vartisť takoї fermy skladaje $800), jaka može spožyvaty pryblyzno 800-1800 Vt/godynu, prybutok z odnogo prystroju — $10,7/misjać. Ciny na ASIC-prystroї vid $500 i spožyvajuť biľše 1400 Vt/godynu, pry ćomu ASIC-prystroї śogodni majnjať u minus.</span>

Sogodni rentabeľniše majnyty:
<ul>
 	<li>na fermah;</li>
 	<li>v kraїnah z nyźkoju vartistju elektroenergiї;</li>
 	<li>v kraїnah pomirnogo klimatu, aby znyzyty potrebu na dodatkove oholodžennja prymiščennja.</li>
</ul>
<strong>Stabiľnisť internet-z’jednannja: </strong><span style="font-weight: 400;">Jakisne ta stabiľne internet-z'jednannja pidvyščuje efektyvnisť vydobutku kryptovaljut. Veś mašynnyj proces pry ćomu možna vidobrazyty shematyčno: otrymannja zadači — opracjuvannja її — nadsylannja її rišennja — otrymannja vynagorody. Čym </span>jakisniše z'jednannja, tym menše ryzykiv zboju v lancjugovij reakciї. <span style="font-weight: 400;">Varto vrahovuvaty, ščo śogodni internet v Ukraїni odyn iz najdeševšyh u sviti, dosyť stabiľnyj ta jakisnyj.</span>

<strong>Efektyvnisť ustatkuvannja: </strong><span style="font-weight: 400;">Tut slid trymaty balans miž potužnistju obladnannja, cinoju na obladnannja ta vartistju jogo utrymannja.</span>

Faktory, jaki vyznačajuť efektyvnisť vydobutku krypty:
<ul>
 	<li>potužnisť obladnannja;</li>
 	<li>cina na moment kupivli;</li>
 	<li>vartisť obslugovuvannja;</li>
 	<li>rozmir prybutku.</li>
</ul>
<span style="font-weight: 400;">Za dopomogoju resursu </span><a href="https://whattomine.com/" target="_blank" rel="noopener"><span style="font-weight: 400;">whattomine.com</span></a><span style="font-weight: 400;"> abo </span><a href="https://www.coinwarz.com/cryptocurrency" target="_blank" rel="noopener"><span style="font-weight: 400;">coinwarz.com</span></a><span style="font-weight: 400;">, vy možete samostijno porahuvaty prybutok vid majnyngu riznyh kryptovaljut, a takož vyznačyty period, za jakyj  dohid vid obladnannja vypravdaje vytraty na jogo kupivlju.</span>

<strong>Stan rynku: </strong><span style="font-weight: 400;">Počynaty majnyty abo rozšyryty pul vidpovidnogo ustatkuvannja na vysokomu rynku (jak pryklad — grudeń 2017 roku) — ne najkraščyj variant dlja pidpryjemciv. Pry vysokomu kursi kryptovaljut interes do obladnannja strimko zrostaje, ščo spryčynjaje suttjeve pidvyščennja ciny na obladnannja. Vysokyj popyt pryzvodyť do deficytu tovaru. Pravylo «popyt vplyvaje na cinu» odnakovo zastosovujeťsja na buď-jakomu rynku, a osoblyvo u sektorah, ščo je novymy čy strimko zrostajuť, jakym śogodni my možemo vvažaty rynok kryptovaljut. </span>

Nyźkyj rynok — najkraščyj čas dlja vhodu v industriju ta rozšyrennja pulu majnyngovogo ustatkuvannja. Vy zmožete za nyźku cinu zakripyty svoju pozyciju na rynku ta narostyty kapitalizaciju kryptovaljut do pidjomu kursu.
<h4><strong>Jak vyznačyty  kryptovaljuty, jaki varto majnyty?</strong></h4>
<span style="font-weight: 400;">Na počatku vydobutku kryptovaljut radymo vyznačytysja iz 2-a rečamy: </span>
<ul>
 	<li><span style="font-weight: 400;">vybir monety, kotru vy zbyrajeteś dobuvaty, </span></li>
 	<li><span style="font-weight: 400;">vybir monety dlja nakopyčennja kapitalu. </span></li>
</ul>
[related_post id="18753"]

<span style="font-weight: 400;">Varto ocinyty kapitalizaciju kryptovaljuty. V osnovnomu majneriv cikavljať TOP-20 monet, kapitalizacija kožnoї z nyh vyšče $600 mln. Vidpovidno — monety populjarni, i na zrostanni kursu možna dobre zarobyty.</span>

<span style="font-weight: 400;">Zgidno z </span><a href="https://coinmarketcap.com/" target="_blank" rel="noopener"><span style="font-weight: 400;">CoinMarketCap</span></a><span style="font-weight: 400;">, perši miscja sered kryptovaljut utrymujuť Bitcoin i Ethereum, peršu dvadcjatku zakryvaje DogeCoin. Majnyngom Bitcoin’a zajmajuťsja v osnovnomu na ASIC-prystrojah, a Ethereum’a — na fermah. Jakščo vy znajete tehnični harakterystyky svogo obladnannja, todi zmožete vyznačyty vaš prybutok za dopomogoju prostogo kaľkuljatora na </span><a href="https://whattomine.com/" target="_blank" rel="noopener"><span style="font-weight: 400;">whattomine.com</span></a><span style="font-weight: 400;">. Napryklad, ferma iz 6 videokart GTX 1060 6Gb, prynese ponad $2/deń (pry potočnij cini na elektroenergiju v Ukraїni).</span>

Do počatku majninğu varto vyznačyty:
<ul>
 	<li>bažani monety dlja vydobutku;</li>
 	<li>monety dlja nakopyčennja kapitalu;</li>
 	<li>reguljarno monitoryty dohidnisť na <a href="https://whattomine.com/" target="_blank" rel="noopener">whattomine.com</a>.</li>
</ul>
<h4><strong>Jaki monety varto počaty majnyty zaraz (i čy je taki monety)?</strong></h4>
<span style="font-weight: 400;">Vže mynuly ti časy, koly na domašnih komp’juterah možna bulo dobuvaty Bitcoin. Rynok rozrostajeťsja, kožnogo dnja z’javljajuťsja novi monety. Varto sprobuvaty zastosuvaty viľne obladnannja dlja vydobutku novyh aľtkoїniv, doky їh prybutkovisť vyšče etalonnyh Bitcoin ta Ethereum na 10-20%. Dlja vydobutku varto zvernuty uvagu na taki monety, jak: Binance Coin, Vivo, Innova, — dosyť molodi monety, skladnisť majnyngu jakyh poky ne vysoka (<em>ocinku perspektyvnosti monet daje Matvij Sivorakša, točka zoru redakciї može z cym ne spivpadaty — prym.red.</em>).</span>

Varto viľne obladnannja zastosuvaty dlja vydobutku molodyh aľkoїniv ta reguljarno obminjuvaty їh na obrani vamy etalonni monety. I<span style="font-weight: 400;"> zvisno, slid zavždy zalyšatysja v kursi podij: slidkuvaty za rynkom, kolyvannjamy kursu, novymy naprjamkamy i tehnologijamy kryptoindustriї.</span>

<p><span style="font-weight: 400;">Zrostannja vartosti kryptovaljut i dohodu vid majninğu v 2017 roci pryzvely do bumu populjaryzaciї industriї. Ale čy vygidno majnyty u 2018 roci, koly ciny na kryptovaljuty rizko znyzylyś, a skladnisť procesu vydobutku značno pidvyščylaś?</span></p><p></p><h4><strong>Ščo krašče — majtyny čy prydbaty kvartyru?</strong></h4><p><span style="font-weight: 400;">Vidpovisty na ce zapytannja prosto, porivnjujučy investyciї u majninğ iz rynkom neruhomosti. Napryklad, kupivlja kvartyry v nedobudovanomu budynku zaoščadžuje vid 20% do 30% vartosti vže gotovoї kvartyry. Pryncyp roboty z novobudovamy duže prostyj: ščoraniše vy zaplatyte za vaši «metry» — tym biľšoju bude vaša ekonomija. Analogično iz prydbannja majninğovogo ustatkuvannja: počynaty varto pry nyźkyh rynkovyh cinah, todi riveń dyvidendiv u blyźkomu majbutńomu bude značno vagomišym.</span></p><h4><strong>Ščo take majninğ?</strong></h4><p><span style="font-weight: 400;">Majninğ – ce proces vydobutku kryptovaljut, dlja kotrogo neobhidni občysljuvaľni potužnosti ta speciaľne programne zabezpečennja. Zazvyčaj vykorystovujuť fermy (prystrij iz 4-8 videokart) i ASIC- prystroї. Riznycja v obranyh prystrojah — u kiľkosti pidtrymuvanyh algorytmiv ta produktyvnosti vydobutku monet.</span></p><h4><strong>Jaki aspekty varto vrahuvaty pered tym, jak počaty majnyty?</strong></h4><p><strong>Vytraty na elektroenergiju: </strong><span style="font-weight: 400;">Ščonyžča vartisť elektroenergiї, tym vygidnišyj vydobutok kryptovaljut. Ciny na elektroenergiju u vsih kraїnah rizni: </span></p><ul><li><span style="font-weight: 400;">v Avstraliї vartisť 1 MVt/god — $129, </span></li><li><span style="font-weight: 400;">v Islandiї – $47,7, </span></li><li><span style="font-weight: 400;">u Kanadi — $76,5, </span></li><li><span style="font-weight: 400;">Gruziї — $60, </span></li><li><span style="font-weight: 400;">v Ukraїni – $93. </span></li></ul>	<div class="related-post">		<span class="title">Čytajte takož:</span>		<a href="/ul/tech/2018/02/04/mining-hardware-faq/" class="link">Jak evoljucionuvalo obladnannja dlja majningu kryptovaljut</a>	</div><p><span style="font-weight: 400;">Najpopuljarnišyj variant na śogodni — ferma iz 6-h videokart (najnyžča vartisť takoї fermy skladaje $800), jaka može spožyvaty pryblyzno 800-1800 Vt/godynu, prybutok z odnogo prystroju — $10,7/misjać. Ciny na ASIC-prystroї vid $500 i spožyvajuť biľše 1400 Vt/godynu, pry ćomu ASIC-prystroї śogodni majnjať u minus.</span></p><p>Sogodni rentabeľniše majnyty:</p><ul><li>na fermah;</li><li>v kraїnah z nyźkoju vartistju elektroenergiї;</li><li>v kraїnah pomirnogo klimatu, aby znyzyty potrebu na dodatkove oholodžennja prymiščennja.</li></ul><p><strong>Stabiľnisť internet-z’jednannja: </strong><span style="font-weight: 400;">Jakisne ta stabiľne internet-z&#8217;jednannja pidvyščuje efektyvnisť vydobutku kryptovaljut. Veś mašynnyj proces pry ćomu možna vidobrazyty shematyčno: otrymannja zadači — opracjuvannja її — nadsylannja її rišennja — otrymannja vynagorody. Čym </span>jakisniše z&#8217;jednannja, tym menše ryzykiv zboju v lancjugovij reakciї. <span style="font-weight: 400;">Varto vrahovuvaty, ščo śogodni internet v Ukraїni odyn iz najdeševšyh u sviti, dosyť stabiľnyj ta jakisnyj.</span></p><p><strong>Efektyvnisť ustatkuvannja: </strong><span style="font-weight: 400;">Tut slid trymaty balans miž potužnistju obladnannja, cinoju na obladnannja ta vartistju jogo utrymannja.</span></p><p>Faktory, jaki vyznačajuť efektyvnisť vydobutku krypty:</p><ul><li>potužnisť obladnannja;</li><li>cina na moment kupivli;</li><li>vartisť obslugovuvannja;</li><li>rozmir prybutku.</li></ul><p><span style="font-weight: 400;">Za dopomogoju resursu </span><a href="https://whattomine.com/" target="_blank" rel="noopener"><span style="font-weight: 400;">whattomine.com</span></a><span style="font-weight: 400;"> abo </span><a href="https://www.coinwarz.com/cryptocurrency" target="_blank" rel="noopener"><span style="font-weight: 400;">coinwarz.com</span></a><span style="font-weight: 400;">, vy možete samostijno porahuvaty prybutok vid majnyngu riznyh kryptovaljut, a takož vyznačyty period, za jakyj  dohid vid obladnannja vypravdaje vytraty na jogo kupivlju.</span></p><p><strong>Stan rynku: </strong><span style="font-weight: 400;">Počynaty majnyty abo rozšyryty pul vidpovidnogo ustatkuvannja na vysokomu rynku (jak pryklad — grudeń 2017 roku) — ne najkraščyj variant dlja pidpryjemciv. Pry vysokomu kursi kryptovaljut interes do obladnannja strimko zrostaje, ščo spryčynjaje suttjeve pidvyščennja ciny na obladnannja. Vysokyj popyt pryzvodyť do deficytu tovaru. Pravylo «popyt vplyvaje na cinu» odnakovo zastosovujeťsja na buď-jakomu rynku, a osoblyvo u sektorah, ščo je novymy čy strimko zrostajuť, jakym śogodni my možemo vvažaty rynok kryptovaljut. </span></p><p>Nyźkyj rynok — najkraščyj čas dlja vhodu v industriju ta rozšyrennja pulu majnyngovogo ustatkuvannja. Vy zmožete za nyźku cinu zakripyty svoju pozyciju na rynku ta narostyty kapitalizaciju kryptovaljut do pidjomu kursu.</p><h4><strong>Jak vyznačyty  kryptovaljuty, jaki varto majnyty?</strong></h4><p><span style="font-weight: 400;">Na počatku vydobutku kryptovaljut radymo vyznačytysja iz 2-a rečamy: </span></p><ul><li><span style="font-weight: 400;">vybir monety, kotru vy zbyrajeteś dobuvaty, </span></li><li><span style="font-weight: 400;">vybir monety dlja nakopyčennja kapitalu. </span></li></ul>	<div class="related-post">		<span class="title">Čytajte takož:</span>		<a href="/ul/creative/2017/10/20/10-najpopulyarnishyh-krypovalyut/" class="link">Ščo varto znaty pro 10 najpopuljarnišyh kryptovaljut</a>	</div><p><span style="font-weight: 400;">Varto ocinyty kapitalizaciju kryptovaljuty. V osnovnomu majneriv cikavljať TOP-20 monet, kapitalizacija kožnoї z nyh vyšče $600 mln. Vidpovidno — monety populjarni, i na zrostanni kursu možna dobre zarobyty.</span></p><p><span style="font-weight: 400;">Zgidno z </span><a href="https://coinmarketcap.com/" target="_blank" rel="noopener"><span style="font-weight: 400;">CoinMarketCap</span></a><span style="font-weight: 400;">, perši miscja sered kryptovaljut utrymujuť Bitcoin i Ethereum, peršu dvadcjatku zakryvaje DogeCoin. Majnyngom Bitcoin’a zajmajuťsja v osnovnomu na ASIC-prystrojah, a Ethereum’a — na fermah. Jakščo vy znajete tehnični harakterystyky svogo obladnannja, todi zmožete vyznačyty vaš prybutok za dopomogoju prostogo kaľkuljatora na </span><a href="https://whattomine.com/" target="_blank" rel="noopener"><span style="font-weight: 400;">whattomine.com</span></a><span style="font-weight: 400;">. Napryklad, ferma iz 6 videokart GTX 1060 6Gb, prynese ponad $2/deń (pry potočnij cini na elektroenergiju v Ukraїni).</span></p><p>Do počatku majninğu varto vyznačyty:</p><ul><li>bažani monety dlja vydobutku;</li><li>monety dlja nakopyčennja kapitalu;</li><li>reguljarno monitoryty dohidnisť na <a href="https://whattomine.com/" target="_blank" rel="noopener">whattomine.com</a>.</li></ul><h4><strong>Jaki monety varto počaty majnyty zaraz (i čy je taki monety)?</strong></h4><p><span style="font-weight: 400;">Vže mynuly ti časy, koly na domašnih komp’juterah možna bulo dobuvaty Bitcoin. Rynok rozrostajeťsja, kožnogo dnja z’javljajuťsja novi monety. Varto sprobuvaty zastosuvaty viľne obladnannja dlja vydobutku novyh aľtkoїniv, doky їh prybutkovisť vyšče etalonnyh Bitcoin ta Ethereum na 10-20%. Dlja vydobutku varto zvernuty uvagu na taki monety, jak: Binance Coin, Vivo, Innova, — dosyť molodi monety, skladnisť majnyngu jakyh poky ne vysoka (<em>ocinku perspektyvnosti monet daje Matvij Sivorakša, točka zoru redakciї može z cym ne spivpadaty — prym.red.</em>).</span></p><p>Varto viľne obladnannja zastosuvaty dlja vydobutku molodyh aľkoїniv ta reguljarno obminjuvaty їh na obrani vamy etalonni monety. I<span style="font-weight: 400;"> zvisno, slid zavždy zalyšatysja v kursi podij: slidkuvaty za rynkom, kolyvannjamy kursu, novymy naprjamkamy i tehnologijamy kryptoindustriї.</span></p>

Ščo varto vrahovuvaty majneram-počatkivcjam

<h4><strong>Čomu zroste pidsumkova suma plateživ na čas opaljuvaľnogo sezonu?</strong></h4>
Cogorič počatok opaljuvaľnogo sezonu v nyzci ukraїnśkyh mist spivpav zi zrostannjam taryfiv. Dovgyj čas vartisť kubometra holodnoї vody zalyšalasja nezminnoju: teper vona suttjevo zrosla. Takož urjad dovgo vidkladav zrostannja ciny na gaz dlja naselennja. Odnak nezabarom i cej pokaznyk zroste, tož zaoščadyty na gazi ne vdasťsja. Jakščo ž govoryty pro elektroenergiju u vašyh kvartyrah, to za 3 roky taryf zbiľšyvsja praktyčno u 2,5 razy. Dodajte sjudy sezonne zbiľšennja vytrat na centralizovane opalennja (abo vytrat gazu — v razi, jakščo u vas v kvartyri avtonomne opalennja ta bojler dlja vody) — i otrymajete pojasnennja, čomu iz žovtnja 2018 roku na period opaljuvaľnogo sezonu vaši vytraty suttjevo zrostuť.
<h4><strong>Jak meni diznatysja, skiľky elektroenergiї spožyvaje obladnannja u moїj kvartyri?</strong></h4>
Elektryka — čy ne golovnyj resurs, jakyj mistjany vytračajuť dovoli ščedro. A vsja pryčyna — u tomu, ščo svogo času my ne zvertaly uvagu na takyj pokaznyk, jak energoefektyvnisť pryladiv. Napevno vy pomičaly na cinnykah u supermarketah pobutovoї tehniky velyki latynśki litery: A, B,C, D ta rešta. Ce — klasy energoefektyvnosti. Zagalom їh naličujeťsja 7, Najoščadlyvišymy je prylady klasu A++. Najmenšu oščadlyvisť majuť prylady klasu G (majže v 1,3 razy proty seredńorynkovogo pokaznyka dlja elektryčnogo obladnannja). Tože perša porada: perevesty jakomoga biľšu kiľkisť obladnannja na klasy A, A+ ta A++.

Vtim naviť markovani energooščadlyvymy prystroї možuť staty ključovymy «nenažeramy» u vašij kvartyri. Jakščo vy — vlasnyk (čy vlasnycja) posudomyjky — vitajemo: ščodnja vy vytračajete ščonajmenše 1,2 kVt za godynu. Majete sušyľnu mašynu? Dodavajte šče do 3 kVt. Korystujetesja kondycionerom? Oś i šče 3,5-3,8 kVt na vašomu ličyľnyku. Holodyľnyk z morozyľnoju kameroju? Vid 2,5 kVt. Bojler na elektryci? Šče vid 3 kVt. I naviť potužna praska čy praľna mašyna može braty vid 2-3 kVt (ne kažučy vže pro mikrohvyľovu pič čy elektryčni prystroї dlja vypičky vdoma).
<h4><strong>U jakyj sposib možna zaoščadyty energospožyvannja bez togo, aby vykynuty pralku, prasku ta holodyľnyk?</strong></h4>
Zdajeťsja, ščo jedynyj sposib zaoščadyty — ce menše korystuvatysja potužnymy prystrojamy. Ta naspravdi dodatkovi kilovatty u vašij kvartyri nabigajuť cilkom nepomitno — i pryčynoju dlja ćogo možuť staty zvyčajni lampy rozžarjuvannja. Prosto prydbajte LED-lampy. Tak, vony koštujuť dorožče za ti, v jakyh vykorystovujeťsja zvyčajna tehnologija rozžarjuvannja voľframovoї «nytky» — ale vony peregorjajuť nabagato ridše i zagalom spožyvajuť na 75-80% menše elektryky. Odnijeї lampočky vam vystačyť na 2-3 roky — za cej čas zvyčajnyh lampočok vy by zminyly ščonajmenše 25-30 št.

Krim togo, nadmirna ekspluatacija pobutovyh pryladiv iz perevantažennjam čy (jak u vypadku z praľnoju ta sušyľnoju mašynamy) z nedovantažennjam pryzvodyť do zajvyh vytrat vody, elektryky ta gazu. Ce stosujeťsja usih vydiv obladnannja u vašij kvartyri, jaki spožyvajuť bodaj odyn iz pryrodnyh resursiv.
<h4><strong>Ščo take pasyvne spožyvannja elektroenergiї ta jak vono vplyvaje na sumu v moїh ščomisjačnyh platižkah za kvartyru?</strong></h4>
Vy napevno ne zadumuvalysja nad cym, ale elektryčnu energiju usja pobutova tehnika ta elektronika spožyvaje naviť todi, koly vy spyte čy znahodyteś ne vdoma. Buď-jaki prystroї, zarjadni stanciї čy televizory j monitory, mikrohvyľovky ta noutbuky, jaki prosto «stojať» pid naprugoju v režymi očikuvannja, prodovžujuť spožyvaty elektryku « v porožneču». Krim togo, isnuje ryzyk, ščo v razi rizkogo perepadu naprugy čy vymknennja-uvimknennja sturumu za vašoї vidsutnosti čy snu ci prylady bude poškodženo.

Tož ne zabuvajte vymykaty monitory, komp'jutery, noutbuky, smartfony, bojlery ta naviť zarjadni prystroї dlja smart-godynnykiv čy sučasnyh bezdrotovyh navušnykiv iz mereži, koly ljagajete spaty čy polyšajete kvartyru. Ce zaoščadyť vam desjatky kilovatt elektroenergiї — i vam ne dovedeťsja vidmovljatysja vid žodnyh zvyčnyh vam pryladiv.
<h4><strong>Jaki osnovni sposoby staty oščadlyvišym u miśkomu pomeškanni?</strong></h4>
Na dodaču do navedenyh vyšče porad staty oščadlyvišym ne tak vže j skladno. Ce — pytannja vyključno zvyčky ta dejakyh <strong>dodatkovyh optymizacij u vašomu pomeškanni:</strong>
<ul>
<li>Zvyčka vymykaty svitlo, koly vyhodyš z kimnaty naviť na hvylynu. Aľternatyva — vstanovyty datčyky ruhu, jaki avtomatyčno vmykajuť / vymykajuť svitlo u prymiščennjah. Taki zahody možna zastosovuvaty ne lyše do kvartyry, ale j dlja vašogo ofisu.</li>
 	<li>Vykorystannja pryrodnyh džerel osvitlennja (vikon, dodatkovyh dvernyh projm bez dverej, jaki blokujuť nadhodžennja pryrodnogo svitla, farbuvannja stin ta pidvikonnykiv u svitli tony).</li>
 	<li>Reguljarne prybyrannja iz protyrannjam plafoniv (ščoby svitlo vid lampočok ne ťmjanilo i vam potribno bulo menše džerel osvitlennja v odnomu j tomu ž prymiščenni).</li>
 	<li>Vstanovlennja ličyľnykiv na gaz ta vodu (oblik todi vedeťsja za inšym taryfom, a ne za zagaľnobudynkovymy ličyľnykamy čy normamy spožyvannja).</li>
 	<li>Vstanovlennja dvotaryfnogo ličyľnyka na elektroenergiju takož dopomože zaoščadyty (vnoči taryf dlja takyh ličyľnykiv udviči nyžčyj za zvyčajnyj) ta vykonannja prannja v ničnyj čas.</li>
 	<li>Reguljarna perevirka ščiľnosti zakryvannja kraniv (aby pasyvnyj vytik vody ne stvorjuvav «nepomitnyh» vytrat).</li>
 	<li>Prannja lyše iz povnym barabanom praľnoї mašyny j analogične vykorystannja posudomyjnoї mašyny ta plyty lyše za umov zapovnenosti ščonajmenše na 60-70% vid zagaľnoї potužnosti.</li>
 	<li>Vykorystannja avtonomnogo opalennja ta termoreguljatoriv (dlja blokuvannja zajvyh vytrat u vypadkah, koly šče / vže teplo nadvori).</li>
</ul>
<h4><strong>Jak zaoščadžuvaty za dopomogoju bjurokratyčnyh mehanizmiv? Prostiše kažučy: jak podatysja na subsydiju, jakščo ja nenavydžu čergy ta paperovi dokumenty?</strong></h4>
Nihto ne ljubyť čergy ta bjurokratyčni procedury i 100500 papirciv. Prote pytannja iz podannjam na subsydiї možna vyrišyty prostiše. Dlja ćogo Minsocpolityky zapustylo <a href="https://subsidii.mlsp.gov.ua" target="_blank" rel="noopener">okremyj sajt</a>. Je try sposoby nym skorystatysja:
<ul>
<li>
<strong>Rejestracija abo vhid za adresoju elektronnoї pošty (dlja tyh, u kogo nemaje <a href="https://nachasi.com/2018/06/01/shcho-proponuye-onovlena-systema-bankid/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">Bank ID<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/06/paper-3147856_1280-300x200.jpg" />V Nacbanku onovljujuť systemu BankID</span></a> čy <a href="https://nachasi.com/2018/05/15/howto-get-money-for-baby/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">ECP<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/05/pexels-photo-225744-300x200.jpeg" />Dopomoga pry narodženni dytyny za paru klikiv — instrukcija dlja majbutnih baťkiv</span></a>)</strong>
<ul>
<li>Zapovnyty ta rozdrukuvaty dokumenty dlja pryznačennja subsydiї.</li>
 	<li>Skeruvaty dokumenty v elektronnomu vygljadi na poperednij rozgljad.</li>
 	<li>V razi shvaľnogo rišennja podaty naležnym čynom oformleni dokumenty u paperovij formi do miscevogo upravlinnja / departamentu sociaľnoї polityky.</li>
</ul>
</li>
 	<li>
<strong>Rejestracija abo vhid z identyfikacijeju elektronnym cyfrovym pidpysom (ECP)</strong>
<ul>
<li>Zapovnyty dokumenty dlja pryznačennja subsydiї ta rozdrukuvaty pry neobhidnosti.</li>
 	<li>Napravyty dokumenty v elektronnomu vygljadi na poperednij rozgljad.</li>
 	<li>Švydko ta bezpečno podaty dokumenty v elektronnij formi, ščo vyznajeťsja deržavoju na rivni z paperovymy dokumentamy.</li>
</ul>
</li>
 	<li>
<strong>Rejestracija abo vhid z identyfikacijeju BankID (pidijde klijentam «PryvatBanku» ta «Oščadbanku»)</strong>
<ul>
<li>Zapovnyty dokumenty dlja pryznačennja subsydiї ta rozdrukuvaty pry neobhidnosti.</li>
 	<li>Napravyty dokumenty v elektronnomu vygljadi na poperednij rozgljad.</li>
 	<li>Švydko ta bezpečno podaty dokumenty v elektronnij formi, ščo vyznajeťsja deržavoju na rivni z paperovymy dokumentamy</li>
</ul>
</li>
</ul>
Važlyvo: jakščo za 2017 rik vy zdijsnyly pokupku odnorazovym platežem na 50 tys grn ta biľše, švydše za vse, vam vidmovljať u nadanni subsydiї. Tak ščo zvažajte na ce.

<em>Raniše my rozpovidaly, jak pracjuje v Ukraїni elektronna demokratija ta jakymy deržavnymy servisamy <a href="https://nachasi.com/2018/10/04/elektronna-demokratiya-v-ukrayini/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">možna skorystatysja<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/10/jacek-dylag-545264-unsplash-300x200.jpg" />Elektronna demokratija v Ukraїni: vid revoljuciї do evoljuciї</span></a>, aby polegšyty sobi vzajemodiju ne lyše z komunaľnykamy, ale j z predstavnykamy inšyh deržavnyh ustanov.</em>

<h4><strong>Čomu zroste pidsumkova suma plateživ na čas opaljuvaľnogo sezonu?</strong></h4><p>Cogorič počatok opaljuvaľnogo sezonu v nyzci ukraїnśkyh mist spivpav zi zrostannjam taryfiv. Dovgyj čas vartisť kubometra holodnoї vody zalyšalasja nezminnoju: teper vona suttjevo zrosla. Takož urjad dovgo vidkladav zrostannja ciny na gaz dlja naselennja. Odnak nezabarom i cej pokaznyk zroste, tož zaoščadyty na gazi ne vdasťsja. Jakščo ž govoryty pro elektroenergiju u vašyh kvartyrah, to za 3 roky taryf zbiľšyvsja praktyčno u 2,5 razy. Dodajte sjudy sezonne zbiľšennja vytrat na centralizovane opalennja (abo vytrat gazu — v razi, jakščo u vas v kvartyri avtonomne opalennja ta bojler dlja vody) — i otrymajete pojasnennja, čomu iz žovtnja 2018 roku na period opaljuvaľnogo sezonu vaši vytraty suttjevo zrostuť.</p><h4><strong>Jak meni diznatysja, skiľky elektroenergiї spožyvaje obladnannja u moїj kvartyri?</strong></h4><p>Elektryka — čy ne golovnyj resurs, jakyj mistjany vytračajuť dovoli ščedro. A vsja pryčyna — u tomu, ščo svogo času my ne zvertaly uvagu na takyj pokaznyk, jak energoefektyvnisť pryladiv. Napevno vy pomičaly na cinnykah u supermarketah pobutovoї tehniky velyki latynśki litery: A, B,C, D ta rešta. Ce — klasy energoefektyvnosti. Zagalom їh naličujeťsja 7, Najoščadlyvišymy je prylady klasu A++. Najmenšu oščadlyvisť majuť prylady klasu G (majže v 1,3 razy proty seredńorynkovogo pokaznyka dlja elektryčnogo obladnannja). Tože perša porada: perevesty jakomoga biľšu kiľkisť obladnannja na klasy A, A+ ta A++.</p><p>Vtim naviť markovani energooščadlyvymy prystroї možuť staty ključovymy «nenažeramy» u vašij kvartyri. Jakščo vy — vlasnyk (čy vlasnycja) posudomyjky — vitajemo: ščodnja vy vytračajete ščonajmenše 1,2 kVt za godynu. Majete sušyľnu mašynu? Dodavajte šče do 3 kVt. Korystujetesja kondycionerom? Oś i šče 3,5-3,8 kVt na vašomu ličyľnyku. Holodyľnyk z morozyľnoju kameroju? Vid 2,5 kVt. Bojler na elektryci? Šče vid 3 kVt. I naviť potužna praska čy praľna mašyna može braty vid 2-3 kVt (ne kažučy vže pro mikrohvyľovu pič čy elektryčni prystroї dlja vypičky vdoma).</p><h4><strong>U jakyj sposib možna zaoščadyty energospožyvannja bez togo, aby vykynuty pralku, prasku ta holodyľnyk?</strong></h4><p>Zdajeťsja, ščo jedynyj sposib zaoščadyty — ce menše korystuvatysja potužnymy prystrojamy. Ta naspravdi dodatkovi kilovatty u vašij kvartyri nabigajuť cilkom nepomitno — i pryčynoju dlja ćogo možuť staty zvyčajni lampy rozžarjuvannja. Prosto prydbajte LED-lampy. Tak, vony koštujuť dorožče za ti, v jakyh vykorystovujeťsja zvyčajna tehnologija rozžarjuvannja voľframovoї «nytky» — ale vony peregorjajuť nabagato ridše i zagalom spožyvajuť na 75-80% menše elektryky. Odnijeї lampočky vam vystačyť na 2-3 roky — za cej čas zvyčajnyh lampočok vy by zminyly ščonajmenše 25-30 št.</p><p>Krim togo, nadmirna ekspluatacija pobutovyh pryladiv iz perevantažennjam čy (jak u vypadku z praľnoju ta sušyľnoju mašynamy) z nedovantažennjam pryzvodyť do zajvyh vytrat vody, elektryky ta gazu. Ce stosujeťsja usih vydiv obladnannja u vašij kvartyri, jaki spožyvajuť bodaj odyn iz pryrodnyh resursiv.</p><h4><strong>Ščo take pasyvne spožyvannja elektroenergiї ta jak vono vplyvaje na sumu v moїh ščomisjačnyh platižkah za kvartyru?</strong></h4><p>Vy napevno ne zadumuvalysja nad cym, ale elektryčnu energiju usja pobutova tehnika ta elektronika spožyvaje naviť todi, koly vy spyte čy znahodyteś ne vdoma. Buď-jaki prystroї, zarjadni stanciї čy televizory j monitory, mikrohvyľovky ta noutbuky, jaki prosto «stojať» pid naprugoju v režymi očikuvannja, prodovžujuť spožyvaty elektryku « v porožneču». Krim togo, isnuje ryzyk, ščo v razi rizkogo perepadu naprugy čy vymknennja-uvimknennja sturumu za vašoї vidsutnosti čy snu ci prylady bude poškodženo.</p><p>Tož ne zabuvajte vymykaty monitory, komp&#8217;jutery, noutbuky, smartfony, bojlery ta naviť zarjadni prystroї dlja smart-godynnykiv čy sučasnyh bezdrotovyh navušnykiv iz mereži, koly ljagajete spaty čy polyšajete kvartyru. Ce zaoščadyť vam desjatky kilovatt elektroenergiї — i vam ne dovedeťsja vidmovljatysja vid žodnyh zvyčnyh vam pryladiv.</p><h4><strong>Jaki osnovni sposoby staty oščadlyvišym u miśkomu pomeškanni?</strong></h4><p>Na dodaču do navedenyh vyšče porad staty oščadlyvišym ne tak vže j skladno. Ce — pytannja vyključno zvyčky ta dejakyh <strong>dodatkovyh optymizacij u vašomu pomeškanni:</strong></p><ul><li>Zvyčka vymykaty svitlo, koly vyhodyš z kimnaty naviť na hvylynu. Aľternatyva — vstanovyty datčyky ruhu, jaki avtomatyčno vmykajuť / vymykajuť svitlo u prymiščennjah. Taki zahody možna zastosovuvaty ne lyše do kvartyry, ale j dlja vašogo ofisu.</li><li>Vykorystannja pryrodnyh džerel osvitlennja (vikon, dodatkovyh dvernyh projm bez dverej, jaki blokujuť nadhodžennja pryrodnogo svitla, farbuvannja stin ta pidvikonnykiv u svitli tony).</li><li>Reguljarne prybyrannja iz protyrannjam plafoniv (ščoby svitlo vid lampočok ne ťmjanilo i vam potribno bulo menše džerel osvitlennja v odnomu j tomu ž prymiščenni).</li><li>Vstanovlennja ličyľnykiv na gaz ta vodu (oblik todi vedeťsja za inšym taryfom, a ne za zagaľnobudynkovymy ličyľnykamy čy normamy spožyvannja).</li><li>Vstanovlennja dvotaryfnogo ličyľnyka na elektroenergiju takož dopomože zaoščadyty (vnoči taryf dlja takyh ličyľnykiv udviči nyžčyj za zvyčajnyj) ta vykonannja prannja v ničnyj čas.</li><li>Reguljarna perevirka ščiľnosti zakryvannja kraniv (aby pasyvnyj vytik vody ne stvorjuvav «nepomitnyh» vytrat).</li><li>Prannja lyše iz povnym barabanom praľnoї mašyny j analogične vykorystannja posudomyjnoї mašyny ta plyty lyše za umov zapovnenosti ščonajmenše na 60-70% vid zagaľnoї potužnosti.</li><li>Vykorystannja avtonomnogo opalennja ta termoreguljatoriv (dlja blokuvannja zajvyh vytrat u vypadkah, koly šče / vže teplo nadvori).</li></ul><h4><strong>Jak zaoščadžuvaty za dopomogoju bjurokratyčnyh mehanizmiv? Prostiše kažučy: jak podatysja na subsydiju, jakščo ja nenavydžu čergy ta paperovi dokumenty?</strong></h4><p>Nihto ne ljubyť čergy ta bjurokratyčni procedury i 100500 papirciv. Prote pytannja iz podannjam na subsydiї možna vyrišyty prostiše. Dlja ćogo Minsocpolityky zapustylo <a href="https://subsidii.mlsp.gov.ua" target="_blank" rel="noopener">okremyj sajt</a>. Je try sposoby nym skorystatysja:</p><ul><li><strong>Rejestracija abo vhid za adresoju elektronnoї pošty (dlja tyh, u kogo nemaje <a href="/2018/06/01/shcho-proponuye-onovlena-systema-bankid/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">Bank ID<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2018/06/paper-3147856_1280-300x200.jpg" />V Nacbanku onovljujuť systemu BankID</span></a> čy <a href="/2018/05/15/howto-get-money-for-baby/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">ECP<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2018/05/pexels-photo-225744-300x200.jpeg" />Dopomoga pry narodženni dytyny za paru klikiv — instrukcija dlja majbutnih baťkiv</span></a>)</strong></p><ul><li>Zapovnyty ta rozdrukuvaty dokumenty dlja pryznačennja subsydiї.</li><li>Skeruvaty dokumenty v elektronnomu vygljadi na poperednij rozgljad.</li><li>V razi shvaľnogo rišennja podaty naležnym čynom oformleni dokumenty u paperovij formi do miscevogo upravlinnja / departamentu sociaľnoї polityky.</li></ul></li><li><strong>Rejestracija abo vhid z identyfikacijeju elektronnym cyfrovym pidpysom (ECP)</strong></p><ul><li>Zapovnyty dokumenty dlja pryznačennja subsydiї ta rozdrukuvaty pry neobhidnosti.</li><li>Napravyty dokumenty v elektronnomu vygljadi na poperednij rozgljad.</li><li>Švydko ta bezpečno podaty dokumenty v elektronnij formi, ščo vyznajeťsja deržavoju na rivni z paperovymy dokumentamy.</li></ul></li><li><strong>Rejestracija abo vhid z identyfikacijeju BankID (pidijde klijentam «PryvatBanku» ta «Oščadbanku»)</strong></p><ul><li>Zapovnyty dokumenty dlja pryznačennja subsydiї ta rozdrukuvaty pry neobhidnosti.</li><li>Napravyty dokumenty v elektronnomu vygljadi na poperednij rozgljad.</li><li>Švydko ta bezpečno podaty dokumenty v elektronnij formi, ščo vyznajeťsja deržavoju na rivni z paperovymy dokumentamy</li></ul></li></ul><p>Važlyvo: jakščo za 2017 rik vy zdijsnyly pokupku odnorazovym platežem na 50 tys grn ta biľše, švydše za vse, vam vidmovljať u nadanni subsydiї. Tak ščo zvažajte na ce.</p><p><em>Raniše my rozpovidaly, jak pracjuje v Ukraїni elektronna demokratija ta jakymy deržavnymy servisamy <a href="/2018/10/04/elektronna-demokratiya-v-ukrayini/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">možna skorystatysja<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2018/10/jacek-dylag-545264-unsplash-300x200.jpg" />Elektronna demokratija v Ukraїni: vid revoljuciї do evoljuciї</span></a>, aby polegšyty sobi vzajemodiju ne lyše z komunaľnykamy, ale j z predstavnykamy inšyh deržavnyh ustanov.</em></p>

15 žovtnja 2018-go stalo počatkom opaljuvaľnogo sezonu v nyzci ukraїnśkyh mist. Poky ščo pogoda vidnosno tepla, tož komunaľnyky ne pospišajuť vmykaty teplo u vsih regionah. Odnak vže nezabarom platižky za komirne suttjevo zrostuť. Jak skorotyty vytraty i čy možlyvo podatysja na otrymannja subsydiї bez vystojuvannja v čergah? Na časi rozibratysja

<h4><strong>Čomu zroste pidsumkova suma plateživ na čas opaljuvaľnogo sezonu?</strong></h4>
Cogorič počatok opaljuvaľnogo sezonu v nyzci ukraїnśkyh mist spivpav zi zrostannjam taryfiv. Dovgyj čas vartisť kubometra holodnoї vody zalyšalasja nezminnoju: teper vona suttjevo zrosla. Takož urjad dovgo vidkladav zrostannja ciny na gaz dlja naselennja. Odnak nezabarom i cej pokaznyk zroste, tož zaoščadyty na gazi ne vdasťsja. Jakščo ž govoryty pro elektroenergiju u vašyh kvartyrah, to za 3 roky taryf zbiľšyvsja praktyčno u 2,5 razy. Dodajte sjudy sezonne zbiľšennja vytrat na centralizovane opalennja (abo vytrat gazu — v razi, jakščo u vas v kvartyri avtonomne opalennja ta bojler dlja vody) — i otrymajete pojasnennja, čomu iz žovtnja 2018 roku na period opaljuvaľnogo sezonu vaši vytraty suttjevo zrostuť.
<h4><strong>Jak meni diznatysja, skiľky elektroenergiї spožyvaje obladnannja u moїj kvartyri?</strong></h4>
Elektryka — čy ne golovnyj resurs, jakyj mistjany vytračajuť dovoli ščedro. A vsja pryčyna — u tomu, ščo svogo času my ne zvertaly uvagu na takyj pokaznyk, jak energoefektyvnisť pryladiv. Napevno vy pomičaly na cinnykah u supermarketah pobutovoї tehniky velyki latynśki litery: A, B,C, D ta rešta. Ce — klasy energoefektyvnosti. Zagalom їh naličujeťsja 7, Najoščadlyvišymy je prylady klasu A++. Najmenšu oščadlyvisť majuť prylady klasu G (majže v 1,3 razy proty seredńorynkovogo pokaznyka dlja elektryčnogo obladnannja). Tože perša porada: perevesty jakomoga biľšu kiľkisť obladnannja na klasy A, A+ ta A++.

Vtim naviť markovani energooščadlyvymy prystroї možuť staty ključovymy «nenažeramy» u vašij kvartyri. Jakščo vy — vlasnyk (čy vlasnycja) posudomyjky — vitajemo: ščodnja vy vytračajete ščonajmenše 1,2 kVt za godynu. Majete sušyľnu mašynu? Dodavajte šče do 3 kVt. Korystujetesja kondycionerom? Oś i šče 3,5-3,8 kVt na vašomu ličyľnyku. Holodyľnyk z morozyľnoju kameroju? Vid 2,5 kVt. Bojler na elektryci? Šče vid 3 kVt. I naviť potužna praska čy praľna mašyna može braty vid 2-3 kVt (ne kažučy vže pro mikrohvyľovu pič čy elektryčni prystroї dlja vypičky vdoma).
<h4><strong>U jakyj sposib možna zaoščadyty energospožyvannja bez togo, aby vykynuty pralku, prasku ta holodyľnyk?</strong></h4>
Zdajeťsja, ščo jedynyj sposib zaoščadyty — ce menše korystuvatysja potužnymy prystrojamy. Ta naspravdi dodatkovi kilovatty u vašij kvartyri nabigajuť cilkom nepomitno — i pryčynoju dlja ćogo možuť staty zvyčajni lampy rozžarjuvannja. Prosto prydbajte LED-lampy. Tak, vony koštujuť dorožče za ti, v jakyh vykorystovujeťsja zvyčajna tehnologija rozžarjuvannja voľframovoї «nytky» — ale vony peregorjajuť nabagato ridše i zagalom spožyvajuť na 75-80% menše elektryky. Odnijeї lampočky vam vystačyť na 2-3 roky — za cej čas zvyčajnyh lampočok vy by zminyly ščonajmenše 25-30 št.

Krim togo, nadmirna ekspluatacija pobutovyh pryladiv iz perevantažennjam čy (jak u vypadku z praľnoju ta sušyľnoju mašynamy) z nedovantažennjam pryzvodyť do zajvyh vytrat vody, elektryky ta gazu. Ce stosujeťsja usih vydiv obladnannja u vašij kvartyri, jaki spožyvajuť bodaj odyn iz pryrodnyh resursiv.
<h4><strong>Ščo take pasyvne spožyvannja elektroenergiї ta jak vono vplyvaje na sumu v moїh ščomisjačnyh platižkah za kvartyru?</strong></h4>
Vy napevno ne zadumuvalysja nad cym, ale elektryčnu energiju usja pobutova tehnika ta elektronika spožyvaje naviť todi, koly vy spyte čy znahodyteś ne vdoma. Buď-jaki prystroї, zarjadni stanciї čy televizory j monitory, mikrohvyľovky ta noutbuky, jaki prosto «stojať» pid naprugoju v režymi očikuvannja, prodovžujuť spožyvaty elektryku « v porožneču». Krim togo, isnuje ryzyk, ščo v razi rizkogo perepadu naprugy čy vymknennja-uvimknennja sturumu za vašoї vidsutnosti čy snu ci prylady bude poškodženo.

Tož ne zabuvajte vymykaty monitory, komp'jutery, noutbuky, smartfony, bojlery ta naviť zarjadni prystroї dlja smart-godynnykiv čy sučasnyh bezdrotovyh navušnykiv iz mereži, koly ljagajete spaty čy polyšajete kvartyru. Ce zaoščadyť vam desjatky kilovatt elektroenergiї — i vam ne dovedeťsja vidmovljatysja vid žodnyh zvyčnyh vam pryladiv.
<h4><strong>Jaki osnovni sposoby staty oščadlyvišym u miśkomu pomeškanni?</strong></h4>
Na dodaču do navedenyh vyšče porad staty oščadlyvišym ne tak vže j skladno. Ce — pytannja vyključno zvyčky ta dejakyh <strong>dodatkovyh optymizacij u vašomu pomeškanni:</strong>
<ul>
 	<li>Zvyčka vymykaty svitlo, koly vyhodyš z kimnaty naviť na hvylynu. Aľternatyva — vstanovyty datčyky ruhu, jaki avtomatyčno vmykajuť / vymykajuť svitlo u prymiščennjah. Taki zahody možna zastosovuvaty ne lyše do kvartyry, ale j dlja vašogo ofisu.</li>
 	<li>Vykorystannja pryrodnyh džerel osvitlennja (vikon, dodatkovyh dvernyh projm bez dverej, jaki blokujuť nadhodžennja pryrodnogo svitla, farbuvannja stin ta pidvikonnykiv u svitli tony).</li>
 	<li>Reguljarne prybyrannja iz protyrannjam plafoniv (ščoby svitlo vid lampočok ne ťmjanilo i vam potribno bulo menše džerel osvitlennja v odnomu j tomu ž prymiščenni).</li>
 	<li>Vstanovlennja ličyľnykiv na gaz ta vodu (oblik todi vedeťsja za inšym taryfom, a ne za zagaľnobudynkovymy ličyľnykamy čy normamy spožyvannja).</li>
 	<li>Vstanovlennja dvotaryfnogo ličyľnyka na elektroenergiju takož dopomože zaoščadyty (vnoči taryf dlja takyh ličyľnykiv udviči nyžčyj za zvyčajnyj) ta vykonannja prannja v ničnyj čas.</li>
 	<li>Reguljarna perevirka ščiľnosti zakryvannja kraniv (aby pasyvnyj vytik vody ne stvorjuvav «nepomitnyh» vytrat).</li>
 	<li>Prannja lyše iz povnym barabanom praľnoї mašyny j analogične vykorystannja posudomyjnoї mašyny ta plyty lyše za umov zapovnenosti ščonajmenše na 60-70% vid zagaľnoї potužnosti.</li>
 	<li>Vykorystannja avtonomnogo opalennja ta termoreguljatoriv (dlja blokuvannja zajvyh vytrat u vypadkah, koly šče / vže teplo nadvori).</li>
</ul>
<h4><strong>Jak zaoščadžuvaty za dopomogoju bjurokratyčnyh mehanizmiv? Prostiše kažučy: jak podatysja na subsydiju, jakščo ja nenavydžu čergy ta paperovi dokumenty?</strong></h4>
Nihto ne ljubyť čergy ta bjurokratyčni procedury i 100500 papirciv. Prote pytannja iz podannjam na subsydiї možna vyrišyty prostiše. Dlja ćogo Minsocpolityky zapustylo <a href="https://subsidii.mlsp.gov.ua" target="_blank" rel="noopener">okremyj sajt</a>. Je try sposoby nym skorystatysja:
<ul>
 	<li><strong>Rejestracija abo vhid za adresoju elektronnoї pošty (dlja tyh, u kogo nemaje <a href="https://nachasi.com/2018/06/01/shcho-proponuye-onovlena-systema-bankid/" target="_blank" rel="noopener">Bank ID</a> čy <a href="https://nachasi.com/2018/05/15/howto-get-money-for-baby/" target="_blank" rel="noopener">ECP</a>)</strong>
<ul>
 	<li>Zapovnyty ta rozdrukuvaty dokumenty dlja pryznačennja subsydiї.</li>
 	<li>Skeruvaty dokumenty v elektronnomu vygljadi na poperednij rozgljad.</li>
 	<li>V razi shvaľnogo rišennja podaty naležnym čynom oformleni dokumenty u paperovij formi do miscevogo upravlinnja / departamentu sociaľnoї polityky.</li>
</ul>
</li>
 	<li><strong>Rejestracija abo vhid z identyfikacijeju elektronnym cyfrovym pidpysom (ECP)</strong>
<ul>
 	<li>Zapovnyty dokumenty dlja pryznačennja subsydiї ta rozdrukuvaty pry neobhidnosti.</li>
 	<li>Napravyty dokumenty v elektronnomu vygljadi na poperednij rozgljad.</li>
 	<li>Švydko ta bezpečno podaty dokumenty v elektronnij formi, ščo vyznajeťsja deržavoju na rivni z paperovymy dokumentamy.</li>
</ul>
</li>
 	<li><strong>Rejestracija abo vhid z identyfikacijeju BankID (pidijde klijentam «PryvatBanku» ta «Oščadbanku»)</strong>
<ul>
 	<li>Zapovnyty dokumenty dlja pryznačennja subsydiї ta rozdrukuvaty pry neobhidnosti.</li>
 	<li>Napravyty dokumenty v elektronnomu vygljadi na poperednij rozgljad.</li>
 	<li>Švydko ta bezpečno podaty dokumenty v elektronnij formi, ščo vyznajeťsja deržavoju na rivni z paperovymy dokumentamy</li>
</ul>
</li>
</ul>
Važlyvo: jakščo za 2017 rik vy zdijsnyly pokupku odnorazovym platežem na 50 tys grn ta biľše, švydše za vse, vam vidmovljať u nadanni subsydiї. Tak ščo zvažajte na ce.

<em>Raniše my rozpovidaly, jak pracjuje v Ukraїni elektronna demokratija ta jakymy deržavnymy servisamy <a href="https://nachasi.com/2018/10/04/elektronna-demokratiya-v-ukrayini/" target="_blank" rel="noopener">možna skorystatysja</a>, aby polegšyty sobi vzajemodiju ne lyše z komunaľnykamy, ale j z predstavnykamy inšyh deržavnyh ustanov.</em>

<h4><strong>Čomu zroste pidsumkova suma plateživ na čas opaljuvaľnogo sezonu?</strong></h4><p>Cogorič počatok opaljuvaľnogo sezonu v nyzci ukraїnśkyh mist spivpav zi zrostannjam taryfiv. Dovgyj čas vartisť kubometra holodnoї vody zalyšalasja nezminnoju: teper vona suttjevo zrosla. Takož urjad dovgo vidkladav zrostannja ciny na gaz dlja naselennja. Odnak nezabarom i cej pokaznyk zroste, tož zaoščadyty na gazi ne vdasťsja. Jakščo ž govoryty pro elektroenergiju u vašyh kvartyrah, to za 3 roky taryf zbiľšyvsja praktyčno u 2,5 razy. Dodajte sjudy sezonne zbiľšennja vytrat na centralizovane opalennja (abo vytrat gazu — v razi, jakščo u vas v kvartyri avtonomne opalennja ta bojler dlja vody) — i otrymajete pojasnennja, čomu iz žovtnja 2018 roku na period opaljuvaľnogo sezonu vaši vytraty suttjevo zrostuť.</p><h4><strong>Jak meni diznatysja, skiľky elektroenergiї spožyvaje obladnannja u moїj kvartyri?</strong></h4><p>Elektryka — čy ne golovnyj resurs, jakyj mistjany vytračajuť dovoli ščedro. A vsja pryčyna — u tomu, ščo svogo času my ne zvertaly uvagu na takyj pokaznyk, jak energoefektyvnisť pryladiv. Napevno vy pomičaly na cinnykah u supermarketah pobutovoї tehniky velyki latynśki litery: A, B,C, D ta rešta. Ce — klasy energoefektyvnosti. Zagalom їh naličujeťsja 7, Najoščadlyvišymy je prylady klasu A++. Najmenšu oščadlyvisť majuť prylady klasu G (majže v 1,3 razy proty seredńorynkovogo pokaznyka dlja elektryčnogo obladnannja). Tože perša porada: perevesty jakomoga biľšu kiľkisť obladnannja na klasy A, A+ ta A++.</p><p>Vtim naviť markovani energooščadlyvymy prystroї možuť staty ključovymy «nenažeramy» u vašij kvartyri. Jakščo vy — vlasnyk (čy vlasnycja) posudomyjky — vitajemo: ščodnja vy vytračajete ščonajmenše 1,2 kVt za godynu. Majete sušyľnu mašynu? Dodavajte šče do 3 kVt. Korystujetesja kondycionerom? Oś i šče 3,5-3,8 kVt na vašomu ličyľnyku. Holodyľnyk z morozyľnoju kameroju? Vid 2,5 kVt. Bojler na elektryci? Šče vid 3 kVt. I naviť potužna praska čy praľna mašyna može braty vid 2-3 kVt (ne kažučy vže pro mikrohvyľovu pič čy elektryčni prystroї dlja vypičky vdoma).</p><h4><strong>U jakyj sposib možna zaoščadyty energospožyvannja bez togo, aby vykynuty pralku, prasku ta holodyľnyk?</strong></h4><p>Zdajeťsja, ščo jedynyj sposib zaoščadyty — ce menše korystuvatysja potužnymy prystrojamy. Ta naspravdi dodatkovi kilovatty u vašij kvartyri nabigajuť cilkom nepomitno — i pryčynoju dlja ćogo možuť staty zvyčajni lampy rozžarjuvannja. Prosto prydbajte LED-lampy. Tak, vony koštujuť dorožče za ti, v jakyh vykorystovujeťsja zvyčajna tehnologija rozžarjuvannja voľframovoї «nytky» — ale vony peregorjajuť nabagato ridše i zagalom spožyvajuť na 75-80% menše elektryky. Odnijeї lampočky vam vystačyť na 2-3 roky — za cej čas zvyčajnyh lampočok vy by zminyly ščonajmenše 25-30 št.</p><p>Krim togo, nadmirna ekspluatacija pobutovyh pryladiv iz perevantažennjam čy (jak u vypadku z praľnoju ta sušyľnoju mašynamy) z nedovantažennjam pryzvodyť do zajvyh vytrat vody, elektryky ta gazu. Ce stosujeťsja usih vydiv obladnannja u vašij kvartyri, jaki spožyvajuť bodaj odyn iz pryrodnyh resursiv.</p><h4><strong>Ščo take pasyvne spožyvannja elektroenergiї ta jak vono vplyvaje na sumu v moїh ščomisjačnyh platižkah za kvartyru?</strong></h4><p>Vy napevno ne zadumuvalysja nad cym, ale elektryčnu energiju usja pobutova tehnika ta elektronika spožyvaje naviť todi, koly vy spyte čy znahodyteś ne vdoma. Buď-jaki prystroї, zarjadni stanciї čy televizory j monitory, mikrohvyľovky ta noutbuky, jaki prosto «stojať» pid naprugoju v režymi očikuvannja, prodovžujuť spožyvaty elektryku « v porožneču». Krim togo, isnuje ryzyk, ščo v razi rizkogo perepadu naprugy čy vymknennja-uvimknennja sturumu za vašoї vidsutnosti čy snu ci prylady bude poškodženo.</p><p>Tož ne zabuvajte vymykaty monitory, komp&#8217;jutery, noutbuky, smartfony, bojlery ta naviť zarjadni prystroї dlja smart-godynnykiv čy sučasnyh bezdrotovyh navušnykiv iz mereži, koly ljagajete spaty čy polyšajete kvartyru. Ce zaoščadyť vam desjatky kilovatt elektroenergiї — i vam ne dovedeťsja vidmovljatysja vid žodnyh zvyčnyh vam pryladiv.</p><h4><strong>Jaki osnovni sposoby staty oščadlyvišym u miśkomu pomeškanni?</strong></h4><p>Na dodaču do navedenyh vyšče porad staty oščadlyvišym ne tak vže j skladno. Ce — pytannja vyključno zvyčky ta dejakyh <strong>dodatkovyh optymizacij u vašomu pomeškanni:</strong></p><ul><li>Zvyčka vymykaty svitlo, koly vyhodyš z kimnaty naviť na hvylynu. Aľternatyva — vstanovyty datčyky ruhu, jaki avtomatyčno vmykajuť / vymykajuť svitlo u prymiščennjah. Taki zahody možna zastosovuvaty ne lyše do kvartyry, ale j dlja vašogo ofisu.</li><li>Vykorystannja pryrodnyh džerel osvitlennja (vikon, dodatkovyh dvernyh projm bez dverej, jaki blokujuť nadhodžennja pryrodnogo svitla, farbuvannja stin ta pidvikonnykiv u svitli tony).</li><li>Reguljarne prybyrannja iz protyrannjam plafoniv (ščoby svitlo vid lampočok ne ťmjanilo i vam potribno bulo menše džerel osvitlennja v odnomu j tomu ž prymiščenni).</li><li>Vstanovlennja ličyľnykiv na gaz ta vodu (oblik todi vedeťsja za inšym taryfom, a ne za zagaľnobudynkovymy ličyľnykamy čy normamy spožyvannja).</li><li>Vstanovlennja dvotaryfnogo ličyľnyka na elektroenergiju takož dopomože zaoščadyty (vnoči taryf dlja takyh ličyľnykiv udviči nyžčyj za zvyčajnyj) ta vykonannja prannja v ničnyj čas.</li><li>Reguljarna perevirka ščiľnosti zakryvannja kraniv (aby pasyvnyj vytik vody ne stvorjuvav «nepomitnyh» vytrat).</li><li>Prannja lyše iz povnym barabanom praľnoї mašyny j analogične vykorystannja posudomyjnoї mašyny ta plyty lyše za umov zapovnenosti ščonajmenše na 60-70% vid zagaľnoї potužnosti.</li><li>Vykorystannja avtonomnogo opalennja ta termoreguljatoriv (dlja blokuvannja zajvyh vytrat u vypadkah, koly šče / vže teplo nadvori).</li></ul><h4><strong>Jak zaoščadžuvaty za dopomogoju bjurokratyčnyh mehanizmiv? Prostiše kažučy: jak podatysja na subsydiju, jakščo ja nenavydžu čergy ta paperovi dokumenty?</strong></h4><p>Nihto ne ljubyť čergy ta bjurokratyčni procedury i 100500 papirciv. Prote pytannja iz podannjam na subsydiї možna vyrišyty prostiše. Dlja ćogo Minsocpolityky zapustylo <a href="https://subsidii.mlsp.gov.ua" target="_blank" rel="noopener">okremyj sajt</a>. Je try sposoby nym skorystatysja:</p><ul><li><strong>Rejestracija abo vhid za adresoju elektronnoї pošty (dlja tyh, u kogo nemaje <a href="/2018/06/01/shcho-proponuye-onovlena-systema-bankid/" target="_blank" rel="noopener">Bank ID</a> čy <a href="/2018/05/15/howto-get-money-for-baby/" target="_blank" rel="noopener">ECP</a>)</strong><ul><li>Zapovnyty ta rozdrukuvaty dokumenty dlja pryznačennja subsydiї.</li><li>Skeruvaty dokumenty v elektronnomu vygljadi na poperednij rozgljad.</li><li>V razi shvaľnogo rišennja podaty naležnym čynom oformleni dokumenty u paperovij formi do miscevogo upravlinnja / departamentu sociaľnoї polityky.</li></ul></li><li><strong>Rejestracija abo vhid z identyfikacijeju elektronnym cyfrovym pidpysom (ECP)</strong><ul><li>Zapovnyty dokumenty dlja pryznačennja subsydiї ta rozdrukuvaty pry neobhidnosti.</li><li>Napravyty dokumenty v elektronnomu vygljadi na poperednij rozgljad.</li><li>Švydko ta bezpečno podaty dokumenty v elektronnij formi, ščo vyznajeťsja deržavoju na rivni z paperovymy dokumentamy.</li></ul></li><li><strong>Rejestracija abo vhid z identyfikacijeju BankID (pidijde klijentam «PryvatBanku» ta «Oščadbanku»)</strong><ul><li>Zapovnyty dokumenty dlja pryznačennja subsydiї ta rozdrukuvaty pry neobhidnosti.</li><li>Napravyty dokumenty v elektronnomu vygljadi na poperednij rozgljad.</li><li>Švydko ta bezpečno podaty dokumenty v elektronnij formi, ščo vyznajeťsja deržavoju na rivni z paperovymy dokumentamy</li></ul></li></ul><p>Važlyvo: jakščo za 2017 rik vy zdijsnyly pokupku odnorazovym platežem na 50 tys grn ta biľše, švydše za vse, vam vidmovljať u nadanni subsydiї. Tak ščo zvažajte na ce.</p><p><em>Raniše my rozpovidaly, jak pracjuje v Ukraїni elektronna demokratija ta jakymy deržavnymy servisamy <a href="/2018/10/04/elektronna-demokratiya-v-ukrayini/" target="_blank" rel="noopener">možna skorystatysja</a>, aby polegšyty sobi vzajemodiju ne lyše z komunaľnykamy, ale j z predstavnykamy inšyh deržavnyh ustanov.</em></p>

Jak zaoščadyty na komunaľnyh platežah ta podatysja na subsydiї

<h4><strong>Čomu cja tema važlyva?</strong></h4>
Novyj zakon dosyť superečlyvyj. Pryhyľnyky nagološujuť, ščo nova systema v perspektyvi ne prosto jakisno zminyty stan domivok, ale j pidvyščyty riveń vidpovidaľnosti meškanciv za svij budynok. Suprotyvnyky zauvažujuť pro neprodumanu systemu pryznačennja upravyteliv, a vidtak – nagološujuť na možlyvyh spekuljacijah nedobročesnyh pidpryjemciv. Tomu slid rozibratysja, jak ce pracjuvatyme, i čy skladno zapustyty ta pidtrymuvaty OSBB.
<h4><strong>Zakon pryjnjaly — i ščo robyty dali meškancjam bagatokvartyrnyh budynkiv?</strong></h4>
Dlja počatku vyznačytysja, hto bude keruvaty vašym bagatokvartyrnym budynkom: sami ž vlasynky (OSBB), upravyteli, jakyh vy sami obraly, abo upravyteli vid deržavy. Dlja stvorennja ob’jednannja sklykajuťsja ustanovči zbory.
<h4><strong>Ščo take OSBB?</strong></h4>
Ob'jednannja spivvlasnykiv bagatokvartyrnogo budynku, abo OSBB — ce neprybutkova jurydyčna osoba, stvorena vlasnykamy žytlovyh ta nežytlovyh prymiščeń dlja spiľnogo korystuvannja, utrymannja ta upravlinnja svoїm budynkom ta prybudynkovoju terytorijeju. Ce ob'jednannja takož pryznačene dlja jurydyčnogo oformlennja їhnih majnovyh prav na budynok ta prybudynkovu terytoriju. Ce — cilkom okrema forma upravlinnja budynkom zgidno z normamy ukraїnśkogo zakonodavstva.
<h4><strong>Koly počalosja stvorennja OSBB?</strong></h4>
Z 14 travnja 2015 roku vstupyv u sylu Zakon Ukraїny №417-VIII «Pro osoblyvosti zdijsnennja prava vlasnosti u bagatokvartyrnomu budynku», ščo faktyčno vnis revoljucijni zminy do pytannja upravlinnja budynkom. Suť v tomu, ščo meškancjam daly možlyvisť braty v svoї ruky upravlinnja budynkom zamisť ŽEKiv (ŽEO).

Prote i v cij reformi bulo bagato superečnostej — i v zakon pid tyskom gromadśkosti neodnorazovo vnosylysja zminy. Napryklad, v ńomu vyznačeno, ščo jakščo protjagom roku spivvlasnyky bagatokvartyrnogo budynku, v jakomu ne stvoreno OSBB, ne pryjnjaly rišennja pro formu upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom, «upravlinnja takym budynkom zdijsnjujeťsja upravytelem, jakyj pryznačajeťsja na konkursnyh zasadah vykonavčym organom miscevoї rady, na terytoriї jakoї roztašovanyj bagatokvartyrnyj budynok. U takomu razi cina poslugy z upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom vyznačajeťsja za rezuľtatamy konkursu». V rezuľtati taka norma zakonu vyklykala hvylju oburennja v gromadjan i v punkt pro prymusove pryznačennja upravyteliv vidstročyly. Zaraz daly čas їh obyraty samostijno, a takož dozvolyly meškancjam minjaty upravyteliv.
<h4><strong>Upravyteli — ce hto?</strong></h4>
Sprava v tomu, ščo možna stvoryty OSBB, ale peredaty upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom inšym kompanijam. Їh i nazyvajuť upravyteljamy. V zakoni je vyznačennja terminu «upravyteľ». Ce — fizyčna osoba-pidpryjemeć abo jurydyčna osoba, jaka ukladaje dogovir zi spivvlasnykamy ta potim zabezpečuje naležne utrymannja j remont spiľnogo majna bagatokvartyrnogo budynku i prybudynkovoї terytoriї. Peredaty ci funkciї upravytelju možna povnistju abo častkovo. Ale jak takyh vymog do nyh ščodo neobhidnogo dosvidu ta ta vmiń, jaki potribni dlja upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom, u zakonodavstvi nemaje.
<h4><strong>Ja zaplutavsja (-laś): to hto, zreštoju, može upravljaty bagatopoverhivkoju?</strong></h4>
Otže je try varianty jak upravljaty budynkom:
<ul>
<li>meškanci stvorjujuť OSBB i takym čynom beruť na sebe vidpovidaľnisť za utrymannja budynku;</li>
 	<li>meškanci stvorjujuť OSBB, ale častkovo abo povnistju peredajuť funkciї upravlinnja upravytelju, jakogo sami obyrajuť, ale pry ćomu platjať groši za poslugy;</li>
 	<li>meškanci ne stvorjujuť OSBB, i upravytelja na konkursnij osnovi їm pryznačaje miśka vlada. Cina poslugy tak samo vyznačajeťsja za rezuľtatamy konkursu.</li>
</ul>
Do obrannja upravyteliv abo stvorennja OSBB, bagatokvartyrni budynky prodovžujuť obslugovuvaty ŽEK (ŽEO).
<h4><strong>Tobto ŽEKy (ŽEO) nikudy ne podinuťsja?</strong></h4>
Ni. Vony — dosyť žyvuči «organizmy», z-pid monopoliї jakyh vybratysja važko. Vony zalyšaťsja na ćomu rynku i možuť zminyty svoju «roľ» — vystupljať v jakosti kerujučyh kompanij abo servisnyh centriv. Hoča koly pryjmaly zakon, zapevnjaly, ščo ŽEKy vtratjať monopoliju na rynku komunaľnyh poslug. Pry ćomu sam dyrektor departamentu system žyttjezabezpečennja ta žytlovoї polityky Minregionu Dmytro Korčak nagološuvav, ščo ŽEK (ŽEO) — taka ž jurydyčna osoba, jaka nadaje poslugy z upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom, i jaka «takož može buty obrana upravytelem».
<h4><strong>Naviščo stvorjuvaty OSBB?</strong></h4>
Po-perše, OSBB vidkryvaje mehanizm pryjnjattja legitymnyh kolektyvnyh rišeń. Prote osnovna vagoma perevaga v tomu, ščo OSBB dozvoljaje ekonomyty vlasni groši. Koly spivvlasnyky vidmovljajuťsja vid ŽEKu ta stvorjujuť OSBB, vony možuť pomityty, ščo velyka kiľkisť robit, na jaki raniše vytračalysja їhni košty, naspravdi vzagali ne potribni budynku. A ti, jakyh vin dijsno potrebuje, možna otrymuvaty vdviči abo vtryči deševše, niž ce bulo za časiv ŽEK-monopoliї.

Takož — na vidminu vid obslugovujučoї organizaciї — OSBB jak neprybutkova organizacija zviľnjajeťsja vid splaty podatkiv. Zaoščadženi košty možna vykorystaty na pokraščennja stanu budynku.

Metoju novogo zakonu deklaruvaloś jakraz nadannja gromadjanam reaľnoї možlyvosti upravljaty svoїm majnom. Koly je OSBB abo spiľni vlasnyky, to košty jduť abo OSBB abo upravytelju, vyznačenomu vlasnykamy budynku.
<h4><strong>Hto može buty spivvlasnykom budynku?</strong></h4>
OSBB može buty stvoreno lyše vlasnykamy kvartyr ta nežytlovyh prymiščeń u bagatokvartyrnomu budynku.
<h4><strong>Čy bagato vže stvoreno OSBB?</strong></h4>
V Ukraїni naličujeťsja bilja 150 tys bagatopoverhovyh budynkiv. Sered nyh 78-80 tys vhodjať u sektor, jakyj maje biľše za 5 poverhiv. Dani Minregionu svidčať, ščo za 2016 rik stvoreno blyźko 7 tys OSBB, a z 2018 roku — 1919 novyh OSBB.
<h4><strong>Čy isnujuť programy deržavnoї pidtrymky OSBB?</strong></h4>
Budynky, de stvoreni OSBB, možuť jak braty učasť v deržavnyh ta miscevyh programah pidtrymky, tak i pretenduvaty na otrymannja finansuvannja vid donoriv, zalučennja kredytiv toščo. Prymirom, do čysla takyh naležyť urjadova programa <a href="https://nachasi.com/2018/06/05/u-travni-ukrayintsi-vzyaly-rekordnu-kilkist-teplyh-kredytiv/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">«Tepli kredyty»<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/06/moja-msanii-514249-unsplash-300x200.jpg" />U travni ukraїnci vzjaly rekordnu kiľkisť «teplyh kredytiv»</span></a>. Skorystavšyś neju, možna otrymaty vidškoduvannja na uteplennja bagatopoverhivok vid 40% do 70%.

<h4><strong>Čomu cja tema važlyva?</strong></h4><p>Novyj zakon dosyť superečlyvyj. Pryhyľnyky nagološujuť, ščo nova systema v perspektyvi ne prosto jakisno zminyty stan domivok, ale j pidvyščyty riveń vidpovidaľnosti meškanciv za svij budynok. Suprotyvnyky zauvažujuť pro neprodumanu systemu pryznačennja upravyteliv, a vidtak – nagološujuť na možlyvyh spekuljacijah nedobročesnyh pidpryjemciv. Tomu slid rozibratysja, jak ce pracjuvatyme, i čy skladno zapustyty ta pidtrymuvaty OSBB.</p><h4><strong>Zakon pryjnjaly — i ščo robyty dali meškancjam bagatokvartyrnyh budynkiv?</strong></h4><p>Dlja počatku vyznačytysja, hto bude keruvaty vašym bagatokvartyrnym budynkom: sami ž vlasynky (OSBB), upravyteli, jakyh vy sami obraly, abo upravyteli vid deržavy. Dlja stvorennja ob’jednannja sklykajuťsja ustanovči zbory.</p><h4><strong>Ščo take OSBB?</strong></h4><p>Ob&#8217;jednannja spivvlasnykiv bagatokvartyrnogo budynku, abo OSBB — ce neprybutkova jurydyčna osoba, stvorena vlasnykamy žytlovyh ta nežytlovyh prymiščeń dlja spiľnogo korystuvannja, utrymannja ta upravlinnja svoїm budynkom ta prybudynkovoju terytorijeju. Ce ob&#8217;jednannja takož pryznačene dlja jurydyčnogo oformlennja їhnih majnovyh prav na budynok ta prybudynkovu terytoriju. Ce — cilkom okrema forma upravlinnja budynkom zgidno z normamy ukraїnśkogo zakonodavstva.</p><h4><strong>Koly počalosja stvorennja OSBB?</strong></h4><p>Z 14 travnja 2015 roku vstupyv u sylu Zakon Ukraїny №417-VIII «Pro osoblyvosti zdijsnennja prava vlasnosti u bagatokvartyrnomu budynku», ščo faktyčno vnis revoljucijni zminy do pytannja upravlinnja budynkom. Suť v tomu, ščo meškancjam daly možlyvisť braty v svoї ruky upravlinnja budynkom zamisť ŽEKiv (ŽEO).</p><p>Prote i v cij reformi bulo bagato superečnostej — i v zakon pid tyskom gromadśkosti neodnorazovo vnosylysja zminy. Napryklad, v ńomu vyznačeno, ščo jakščo protjagom roku spivvlasnyky bagatokvartyrnogo budynku, v jakomu ne stvoreno OSBB, ne pryjnjaly rišennja pro formu upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom, «upravlinnja takym budynkom zdijsnjujeťsja upravytelem, jakyj pryznačajeťsja na konkursnyh zasadah vykonavčym organom miscevoї rady, na terytoriї jakoї roztašovanyj bagatokvartyrnyj budynok. U takomu razi cina poslugy z upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom vyznačajeťsja za rezuľtatamy konkursu». V rezuľtati taka norma zakonu vyklykala hvylju oburennja v gromadjan i v punkt pro prymusove pryznačennja upravyteliv vidstročyly. Zaraz daly čas їh obyraty samostijno, a takož dozvolyly meškancjam minjaty upravyteliv.</p><h4><strong>Upravyteli — ce hto?</strong></h4><p>Sprava v tomu, ščo možna stvoryty OSBB, ale peredaty upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom inšym kompanijam. Їh i nazyvajuť upravyteljamy. V zakoni je vyznačennja terminu «upravyteľ». Ce — fizyčna osoba-pidpryjemeć abo jurydyčna osoba, jaka ukladaje dogovir zi spivvlasnykamy ta potim zabezpečuje naležne utrymannja j remont spiľnogo majna bagatokvartyrnogo budynku i prybudynkovoї terytoriї. Peredaty ci funkciї upravytelju možna povnistju abo častkovo. Ale jak takyh vymog do nyh ščodo neobhidnogo dosvidu ta ta vmiń, jaki potribni dlja upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom, u zakonodavstvi nemaje.</p><h4><strong>Ja zaplutavsja (-laś): to hto, zreštoju, može upravljaty bagatopoverhivkoju?</strong></h4><p>Otže je try varianty jak upravljaty budynkom:</p><ul><li>meškanci stvorjujuť OSBB i takym čynom beruť na sebe vidpovidaľnisť za utrymannja budynku;</li><li>meškanci stvorjujuť OSBB, ale častkovo abo povnistju peredajuť funkciї upravlinnja upravytelju, jakogo sami obyrajuť, ale pry ćomu platjať groši za poslugy;</li><li>meškanci ne stvorjujuť OSBB, i upravytelja na konkursnij osnovi їm pryznačaje miśka vlada. Cina poslugy tak samo vyznačajeťsja za rezuľtatamy konkursu.</li></ul><p>Do obrannja upravyteliv abo stvorennja OSBB, bagatokvartyrni budynky prodovžujuť obslugovuvaty ŽEK (ŽEO).</p><h4><strong>Tobto ŽEKy (ŽEO) nikudy ne podinuťsja?</strong></h4><p>Ni. Vony — dosyť žyvuči «organizmy», z-pid monopoliї jakyh vybratysja važko. Vony zalyšaťsja na ćomu rynku i možuť zminyty svoju «roľ» — vystupljať v jakosti kerujučyh kompanij abo servisnyh centriv. Hoča koly pryjmaly zakon, zapevnjaly, ščo ŽEKy vtratjať monopoliju na rynku komunaľnyh poslug. Pry ćomu sam dyrektor departamentu system žyttjezabezpečennja ta žytlovoї polityky Minregionu Dmytro Korčak nagološuvav, ščo ŽEK (ŽEO) — taka ž jurydyčna osoba, jaka nadaje poslugy z upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom, i jaka «takož može buty obrana upravytelem».</p><h4><strong>Naviščo stvorjuvaty OSBB?</strong></h4><p>Po-perše, OSBB vidkryvaje mehanizm pryjnjattja legitymnyh kolektyvnyh rišeń. Prote osnovna vagoma perevaga v tomu, ščo OSBB dozvoljaje ekonomyty vlasni groši. Koly spivvlasnyky vidmovljajuťsja vid ŽEKu ta stvorjujuť OSBB, vony možuť pomityty, ščo velyka kiľkisť robit, na jaki raniše vytračalysja їhni košty, naspravdi vzagali ne potribni budynku. A ti, jakyh vin dijsno potrebuje, možna otrymuvaty vdviči abo vtryči deševše, niž ce bulo za časiv ŽEK-monopoliї.</p><p>Takož — na vidminu vid obslugovujučoї organizaciї — OSBB jak neprybutkova organizacija zviľnjajeťsja vid splaty podatkiv. Zaoščadženi košty možna vykorystaty na pokraščennja stanu budynku.</p><p>Metoju novogo zakonu deklaruvaloś jakraz nadannja gromadjanam reaľnoї možlyvosti upravljaty svoїm majnom. Koly je OSBB abo spiľni vlasnyky, to košty jduť abo OSBB abo upravytelju, vyznačenomu vlasnykamy budynku.</p><h4><strong>Hto može buty spivvlasnykom budynku?</strong></h4><p>OSBB može buty stvoreno lyše vlasnykamy kvartyr ta nežytlovyh prymiščeń u bagatokvartyrnomu budynku.</p><h4><strong>Čy bagato vže stvoreno OSBB?</strong></h4><p>V Ukraїni naličujeťsja bilja 150 tys bagatopoverhovyh budynkiv. Sered nyh 78-80 tys vhodjať u sektor, jakyj maje biľše za 5 poverhiv. Dani Minregionu svidčať, ščo za 2016 rik stvoreno blyźko 7 tys OSBB, a z 2018 roku — 1919 novyh OSBB.</p><h4><strong>Čy isnujuť programy deržavnoї pidtrymky OSBB?</strong></h4><p>Budynky, de stvoreni OSBB, možuť jak braty učasť v deržavnyh ta miscevyh programah pidtrymky, tak i pretenduvaty na otrymannja finansuvannja vid donoriv, zalučennja kredytiv toščo. Prymirom, do čysla takyh naležyť urjadova programa <a href="/2018/06/05/u-travni-ukrayintsi-vzyaly-rekordnu-kilkist-teplyh-kredytiv/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">«Tepli kredyty»<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2018/06/moja-msanii-514249-unsplash-300x200.jpg" />U travni ukraїnci vzjaly rekordnu kiľkisť «teplyh kredytiv»</span></a>. Skorystavšyś neju, možna otrymaty vidškoduvannja na uteplennja bagatopoverhivok vid 40% do 70%.</p>

U 2016 roci meškanci bagatopoverhivok maly vyznačytysja, čy buduť vony j dali «hodyty pid ŽEKamy». Zaraz na časi pogovoryty, čomu praktyka perekladaty svij obov’jazok utrymannja budynku na ŽEO može vidijty v mynule z pryjnjattjam zakonu №417 — ta jak stvoryty OSBB

<h4><strong>Čomu cja tema važlyva?</strong></h4>
Novyj zakon dosyť superečlyvyj. Pryhyľnyky nagološujuť, ščo nova systema v perspektyvi ne prosto jakisno zminyty stan domivok, ale j pidvyščyty riveń vidpovidaľnosti meškanciv za svij budynok. Suprotyvnyky zauvažujuť pro neprodumanu systemu pryznačennja upravyteliv, a vidtak – nagološujuť na možlyvyh spekuljacijah nedobročesnyh pidpryjemciv. Tomu slid rozibratysja, jak ce pracjuvatyme, i čy skladno zapustyty ta pidtrymuvaty OSBB.
<h4><strong>Zakon pryjnjaly — i ščo robyty dali meškancjam bagatokvartyrnyh budynkiv?</strong></h4>
Dlja počatku vyznačytysja, hto bude keruvaty vašym bagatokvartyrnym budynkom: sami ž vlasynky (OSBB), upravyteli, jakyh vy sami obraly, abo upravyteli vid deržavy. Dlja stvorennja ob’jednannja sklykajuťsja ustanovči zbory.
<h4><strong>Ščo take OSBB?</strong></h4>
Ob'jednannja spivvlasnykiv bagatokvartyrnogo budynku, abo OSBB — ce neprybutkova jurydyčna osoba, stvorena vlasnykamy žytlovyh ta nežytlovyh prymiščeń dlja spiľnogo korystuvannja, utrymannja ta upravlinnja svoїm budynkom ta prybudynkovoju terytorijeju. Ce ob'jednannja takož pryznačene dlja jurydyčnogo oformlennja їhnih majnovyh prav na budynok ta prybudynkovu terytoriju. Ce — cilkom okrema forma upravlinnja budynkom zgidno z normamy ukraїnśkogo zakonodavstva.
<h4><strong>Koly počalosja stvorennja OSBB?</strong></h4>
Z 14 travnja 2015 roku vstupyv u sylu Zakon Ukraїny №417-VIII «Pro osoblyvosti zdijsnennja prava vlasnosti u bagatokvartyrnomu budynku», ščo faktyčno vnis revoljucijni zminy do pytannja upravlinnja budynkom. Suť v tomu, ščo meškancjam daly možlyvisť braty v svoї ruky upravlinnja budynkom zamisť ŽEKiv (ŽEO).

Prote i v cij reformi bulo bagato superečnostej — i v zakon pid tyskom gromadśkosti neodnorazovo vnosylysja zminy. Napryklad, v ńomu vyznačeno, ščo jakščo protjagom roku spivvlasnyky bagatokvartyrnogo budynku, v jakomu ne stvoreno OSBB, ne pryjnjaly rišennja pro formu upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom, «upravlinnja takym budynkom zdijsnjujeťsja upravytelem, jakyj pryznačajeťsja na konkursnyh zasadah vykonavčym organom miscevoї rady, na terytoriї jakoї roztašovanyj bagatokvartyrnyj budynok. U takomu razi cina poslugy z upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom vyznačajeťsja za rezuľtatamy konkursu». V rezuľtati taka norma zakonu vyklykala hvylju oburennja v gromadjan i v punkt pro prymusove pryznačennja upravyteliv vidstročyly. Zaraz daly čas їh obyraty samostijno, a takož dozvolyly meškancjam minjaty upravyteliv.
<h4><strong>Upravyteli — ce hto?</strong></h4>
Sprava v tomu, ščo možna stvoryty OSBB, ale peredaty upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom inšym kompanijam. Їh i nazyvajuť upravyteljamy. V zakoni je vyznačennja terminu «upravyteľ». Ce — fizyčna osoba-pidpryjemeć abo jurydyčna osoba, jaka ukladaje dogovir zi spivvlasnykamy ta potim zabezpečuje naležne utrymannja j remont spiľnogo majna bagatokvartyrnogo budynku i prybudynkovoї terytoriї. Peredaty ci funkciї upravytelju možna povnistju abo častkovo. Ale jak takyh vymog do nyh ščodo neobhidnogo dosvidu ta ta vmiń, jaki potribni dlja upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom, u zakonodavstvi nemaje.
<h4><strong>Ja zaplutavsja (-laś): to hto, zreštoju, može upravljaty bagatopoverhivkoju?</strong></h4>
Otže je try varianty jak upravljaty budynkom:
<ul>
 	<li>meškanci stvorjujuť OSBB i takym čynom beruť na sebe vidpovidaľnisť za utrymannja budynku;</li>
 	<li>meškanci stvorjujuť OSBB, ale častkovo abo povnistju peredajuť funkciї upravlinnja upravytelju, jakogo sami obyrajuť, ale pry ćomu platjať groši za poslugy;</li>
 	<li>meškanci ne stvorjujuť OSBB, i upravytelja na konkursnij osnovi їm pryznačaje miśka vlada. Cina poslugy tak samo vyznačajeťsja za rezuľtatamy konkursu.</li>
</ul>
Do obrannja upravyteliv abo stvorennja OSBB, bagatokvartyrni budynky prodovžujuť obslugovuvaty ŽEK (ŽEO).
<h4><strong>Tobto ŽEKy (ŽEO) nikudy ne podinuťsja?</strong></h4>
Ni. Vony — dosyť žyvuči «organizmy», z-pid monopoliї jakyh vybratysja važko. Vony zalyšaťsja na ćomu rynku i možuť zminyty svoju «roľ» — vystupljať v jakosti kerujučyh kompanij abo servisnyh centriv. Hoča koly pryjmaly zakon, zapevnjaly, ščo ŽEKy vtratjať monopoliju na rynku komunaľnyh poslug. Pry ćomu sam dyrektor departamentu system žyttjezabezpečennja ta žytlovoї polityky Minregionu Dmytro Korčak nagološuvav, ščo ŽEK (ŽEO) — taka ž jurydyčna osoba, jaka nadaje poslugy z upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom, i jaka «takož može buty obrana upravytelem».
<h4><strong>Naviščo stvorjuvaty OSBB?</strong></h4>
Po-perše, OSBB vidkryvaje mehanizm pryjnjattja legitymnyh kolektyvnyh rišeń. Prote osnovna vagoma perevaga v tomu, ščo OSBB dozvoljaje ekonomyty vlasni groši. Koly spivvlasnyky vidmovljajuťsja vid ŽEKu ta stvorjujuť OSBB, vony možuť pomityty, ščo velyka kiľkisť robit, na jaki raniše vytračalysja їhni košty, naspravdi vzagali ne potribni budynku. A ti, jakyh vin dijsno potrebuje, možna otrymuvaty vdviči abo vtryči deševše, niž ce bulo za časiv ŽEK-monopoliї.

Takož — na vidminu vid obslugovujučoї organizaciї — OSBB jak neprybutkova organizacija zviľnjajeťsja vid splaty podatkiv. Zaoščadženi košty možna vykorystaty na pokraščennja stanu budynku.

Metoju novogo zakonu deklaruvaloś jakraz nadannja gromadjanam reaľnoї možlyvosti upravljaty svoїm majnom. Koly je OSBB abo spiľni vlasnyky, to košty jduť abo OSBB abo upravytelju, vyznačenomu vlasnykamy budynku.
<h4><strong>Hto može buty spivvlasnykom budynku?</strong></h4>
OSBB može buty stvoreno lyše vlasnykamy kvartyr ta nežytlovyh prymiščeń u bagatokvartyrnomu budynku.
<h4><strong>Čy bagato vže stvoreno OSBB?</strong></h4>
V Ukraїni naličujeťsja bilja 150 tys bagatopoverhovyh budynkiv. Sered nyh 78-80 tys vhodjať u sektor, jakyj maje biľše za 5 poverhiv. Dani Minregionu svidčať, ščo za 2016 rik stvoreno blyźko 7 tys OSBB, a z 2018 roku — 1919 novyh OSBB.
<h4><strong>Čy isnujuť programy deržavnoї pidtrymky OSBB?</strong></h4>
Budynky, de stvoreni OSBB, možuť jak braty učasť v deržavnyh ta miscevyh programah pidtrymky, tak i pretenduvaty na otrymannja finansuvannja vid donoriv, zalučennja kredytiv toščo. Prymirom, do čysla takyh naležyť urjadova programa <a href="https://nachasi.com/2018/06/05/u-travni-ukrayintsi-vzyaly-rekordnu-kilkist-teplyh-kredytiv/" target="_blank" rel="noopener">«Tepli kredyty»</a>. Skorystavšyś neju, možna otrymaty vidškoduvannja na uteplennja bagatopoverhivok vid 40% do 70%.

<h4><strong>Čomu cja tema važlyva?</strong></h4><p>Novyj zakon dosyť superečlyvyj. Pryhyľnyky nagološujuť, ščo nova systema v perspektyvi ne prosto jakisno zminyty stan domivok, ale j pidvyščyty riveń vidpovidaľnosti meškanciv za svij budynok. Suprotyvnyky zauvažujuť pro neprodumanu systemu pryznačennja upravyteliv, a vidtak – nagološujuť na možlyvyh spekuljacijah nedobročesnyh pidpryjemciv. Tomu slid rozibratysja, jak ce pracjuvatyme, i čy skladno zapustyty ta pidtrymuvaty OSBB.</p><h4><strong>Zakon pryjnjaly — i ščo robyty dali meškancjam bagatokvartyrnyh budynkiv?</strong></h4><p>Dlja počatku vyznačytysja, hto bude keruvaty vašym bagatokvartyrnym budynkom: sami ž vlasynky (OSBB), upravyteli, jakyh vy sami obraly, abo upravyteli vid deržavy. Dlja stvorennja ob’jednannja sklykajuťsja ustanovči zbory.</p><h4><strong>Ščo take OSBB?</strong></h4><p>Ob&#8217;jednannja spivvlasnykiv bagatokvartyrnogo budynku, abo OSBB — ce neprybutkova jurydyčna osoba, stvorena vlasnykamy žytlovyh ta nežytlovyh prymiščeń dlja spiľnogo korystuvannja, utrymannja ta upravlinnja svoїm budynkom ta prybudynkovoju terytorijeju. Ce ob&#8217;jednannja takož pryznačene dlja jurydyčnogo oformlennja їhnih majnovyh prav na budynok ta prybudynkovu terytoriju. Ce — cilkom okrema forma upravlinnja budynkom zgidno z normamy ukraїnśkogo zakonodavstva.</p><h4><strong>Koly počalosja stvorennja OSBB?</strong></h4><p>Z 14 travnja 2015 roku vstupyv u sylu Zakon Ukraїny №417-VIII «Pro osoblyvosti zdijsnennja prava vlasnosti u bagatokvartyrnomu budynku», ščo faktyčno vnis revoljucijni zminy do pytannja upravlinnja budynkom. Suť v tomu, ščo meškancjam daly možlyvisť braty v svoї ruky upravlinnja budynkom zamisť ŽEKiv (ŽEO).</p><p>Prote i v cij reformi bulo bagato superečnostej — i v zakon pid tyskom gromadśkosti neodnorazovo vnosylysja zminy. Napryklad, v ńomu vyznačeno, ščo jakščo protjagom roku spivvlasnyky bagatokvartyrnogo budynku, v jakomu ne stvoreno OSBB, ne pryjnjaly rišennja pro formu upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom, «upravlinnja takym budynkom zdijsnjujeťsja upravytelem, jakyj pryznačajeťsja na konkursnyh zasadah vykonavčym organom miscevoї rady, na terytoriї jakoї roztašovanyj bagatokvartyrnyj budynok. U takomu razi cina poslugy z upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom vyznačajeťsja za rezuľtatamy konkursu». V rezuľtati taka norma zakonu vyklykala hvylju oburennja v gromadjan i v punkt pro prymusove pryznačennja upravyteliv vidstročyly. Zaraz daly čas їh obyraty samostijno, a takož dozvolyly meškancjam minjaty upravyteliv.</p><h4><strong>Upravyteli — ce hto?</strong></h4><p>Sprava v tomu, ščo možna stvoryty OSBB, ale peredaty upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom inšym kompanijam. Їh i nazyvajuť upravyteljamy. V zakoni je vyznačennja terminu «upravyteľ». Ce — fizyčna osoba-pidpryjemeć abo jurydyčna osoba, jaka ukladaje dogovir zi spivvlasnykamy ta potim zabezpečuje naležne utrymannja j remont spiľnogo majna bagatokvartyrnogo budynku i prybudynkovoї terytoriї. Peredaty ci funkciї upravytelju možna povnistju abo častkovo. Ale jak takyh vymog do nyh ščodo neobhidnogo dosvidu ta ta vmiń, jaki potribni dlja upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom, u zakonodavstvi nemaje.</p><h4><strong>Ja zaplutavsja (-laś): to hto, zreštoju, može upravljaty bagatopoverhivkoju?</strong></h4><p>Otže je try varianty jak upravljaty budynkom:</p><ul><li>meškanci stvorjujuť OSBB i takym čynom beruť na sebe vidpovidaľnisť za utrymannja budynku;</li><li>meškanci stvorjujuť OSBB, ale častkovo abo povnistju peredajuť funkciї upravlinnja upravytelju, jakogo sami obyrajuť, ale pry ćomu platjať groši za poslugy;</li><li>meškanci ne stvorjujuť OSBB, i upravytelja na konkursnij osnovi їm pryznačaje miśka vlada. Cina poslugy tak samo vyznačajeťsja za rezuľtatamy konkursu.</li></ul><p>Do obrannja upravyteliv abo stvorennja OSBB, bagatokvartyrni budynky prodovžujuť obslugovuvaty ŽEK (ŽEO).</p><h4><strong>Tobto ŽEKy (ŽEO) nikudy ne podinuťsja?</strong></h4><p>Ni. Vony — dosyť žyvuči «organizmy», z-pid monopoliї jakyh vybratysja važko. Vony zalyšaťsja na ćomu rynku i možuť zminyty svoju «roľ» — vystupljať v jakosti kerujučyh kompanij abo servisnyh centriv. Hoča koly pryjmaly zakon, zapevnjaly, ščo ŽEKy vtratjať monopoliju na rynku komunaľnyh poslug. Pry ćomu sam dyrektor departamentu system žyttjezabezpečennja ta žytlovoї polityky Minregionu Dmytro Korčak nagološuvav, ščo ŽEK (ŽEO) — taka ž jurydyčna osoba, jaka nadaje poslugy z upravlinnja bagatokvartyrnym budynkom, i jaka «takož može buty obrana upravytelem».</p><h4><strong>Naviščo stvorjuvaty OSBB?</strong></h4><p>Po-perše, OSBB vidkryvaje mehanizm pryjnjattja legitymnyh kolektyvnyh rišeń. Prote osnovna vagoma perevaga v tomu, ščo OSBB dozvoljaje ekonomyty vlasni groši. Koly spivvlasnyky vidmovljajuťsja vid ŽEKu ta stvorjujuť OSBB, vony možuť pomityty, ščo velyka kiľkisť robit, na jaki raniše vytračalysja їhni košty, naspravdi vzagali ne potribni budynku. A ti, jakyh vin dijsno potrebuje, možna otrymuvaty vdviči abo vtryči deševše, niž ce bulo za časiv ŽEK-monopoliї.</p><p>Takož — na vidminu vid obslugovujučoї organizaciї — OSBB jak neprybutkova organizacija zviľnjajeťsja vid splaty podatkiv. Zaoščadženi košty možna vykorystaty na pokraščennja stanu budynku.</p><p>Metoju novogo zakonu deklaruvaloś jakraz nadannja gromadjanam reaľnoї možlyvosti upravljaty svoїm majnom. Koly je OSBB abo spiľni vlasnyky, to košty jduť abo OSBB abo upravytelju, vyznačenomu vlasnykamy budynku.</p><h4><strong>Hto može buty spivvlasnykom budynku?</strong></h4><p>OSBB može buty stvoreno lyše vlasnykamy kvartyr ta nežytlovyh prymiščeń u bagatokvartyrnomu budynku.</p><h4><strong>Čy bagato vže stvoreno OSBB?</strong></h4><p>V Ukraїni naličujeťsja bilja 150 tys bagatopoverhovyh budynkiv. Sered nyh 78-80 tys vhodjať u sektor, jakyj maje biľše za 5 poverhiv. Dani Minregionu svidčať, ščo za 2016 rik stvoreno blyźko 7 tys OSBB, a z 2018 roku — 1919 novyh OSBB.</p><h4><strong>Čy isnujuť programy deržavnoї pidtrymky OSBB?</strong></h4><p>Budynky, de stvoreni OSBB, možuť jak braty učasť v deržavnyh ta miscevyh programah pidtrymky, tak i pretenduvaty na otrymannja finansuvannja vid donoriv, zalučennja kredytiv toščo. Prymirom, do čysla takyh naležyť urjadova programa <a href="/2018/06/05/u-travni-ukrayintsi-vzyaly-rekordnu-kilkist-teplyh-kredytiv/" target="_blank" rel="noopener">«Tepli kredyty»</a>. Skorystavšyś neju, možna otrymaty vidškoduvannja na uteplennja bagatopoverhivok vid 40% do 70%.</p>

OSBB u vašomu budynku — jak organizuvaty i čomu ce varto zrobyty zaraz

Perša polovyna veresnja ščoroku v ukraїnśkyh ZMI rjasnije zagolovkamy novyn pro prybuttja hasydiv do Umani u veletenśkyh kiľkostjah. Hto ce taki i čomu vony їduť do Ukraїny same v ci dni — na časi diznatysja

<h4><strong>Zvidky vzjalysja hasydy?</strong></h4>
Hasydy — predstavnyky hasydyzmu. Taku nazvu maje religijno-mistyčnyj jevrejśkyj ruh. Vin zarodyvsja u seredyni XVIII st. na Podilli z vidgalužennjamy na Galyčyni ta Volyni. Značna častyna hasydiv nyni migruvala — v rezuľtati dvoh Svitovyh vijn ta nyzky gromadjanśkyh konfliktiv ta postvojennoї «boroťby z kosmopolityzmom» u radjanśkij imperiї (de-fakto — deržavnogo antysemityzmu). Do hasydiv nyni naležyť pevnyj vidsotok jevreїv-ortodoksiv, kotri meškajuť u Spolučenyh Štatah, Izraїli, Velykobrytaniї, Kanadi.
<h4><strong>Hasydy ta jevreї — ce synonimy?</strong></h4>
Ne zovsim. Hasydy je predstavnykamy vidnosno novoї tečiї iudaїzmu (do jakyh sami jevreї, kotri spovidujuť ne nastiľky ortodoksaľni formy viry, často stavljaťsja dovoli neodnoznačno). Religijnyj ruh, jakyj buv stvorenyj u XVIII st. (tak zvanyj «braclavśkyj hasydyzm») uvibrav do sebe nyzku koncepcij mistyčnyh tečij iudaїzmu ta zagaľnovžytkovyh norm i povčań dlja ortodoksaľnyh predstavnykiv.
<h4><strong>OK, Izraїľ, ortodoksy, migranty — ale čomu vony їduť do Ukraїny ščoroku?</strong></h4>
Zasnovnyk ćogo ruhu Eliezer Baal-Šem-Tov žyv v Ukraїni. A cadyk (verhovnyj rabyn-včyteľ) Nahman, jakyj pošyrjuvav včennja, naprykinci žyttja pereїhav žyty do Umani. Vin zapovidav pohovaty sebe v ćomu misti, bo svogo času pid čas gromadjanśkogo povstannja, vidomogo nam z pidručnykiv jak Koliїvščyna, tut bulo znyščeno čymalu kiľkisť jevreїv.

U predstavnykiv hasydyzmu isnuje povir'ja, ščo svjatkuvannja iudejśkogo novogo roku — Roš Gašana — maje vidbutysja na mogyli Včytelja, todi rik bude ščaslyvym ta spovnenym usiljakyh garazdiv dlja virjanyna. Same tomu hasydy v Umani z'javljajuťsja kožnogo roku.
<h4><strong>Naskiľky kuľtura hasydyzmu je zakrytoju i nezvyčajno? Čomu vony ne prybyrajuť smittja i postijno tancjujuť?</strong></h4>
Svjatkuvannja novogo roku u hasydiv — veľmy svojeridnyj rytual z točky zoru ljudej, jaki bačať ce uperše. Same tomu ZMI — osoblyvo telebačennja — zvertajuť uvagu u svoїh sjužetah na cju povedinku ta zovnišnij vygljad. Vtim, hasydśki nakydky ta bobrovi šapky — jakščo podyvytysja na sytuaciju tverezo — vygljadajuť ne dyvniše za vyšyti zolotom ryzy ta mytry svjaščennoslužyteliv RPC.

Iudaїzm i bez togo je neprostoju religijeju — tam ponad 600 zapovidej ta dovoli skladni vzajemozv'jazky mistyčnogo ta povsjakdennogo. Ortodoksy ta їhni vidgalužennja skladajuť dedali menšu častku — odnak donedavna na nyh zvertaly menše uvagy, bo palomnykiv prybuvala ne taka velyka kiľkisť. U Izraїli vony buly raniše zviľneni vid prohodžennja vijśkovoї služby. Odnak iz namiramy parlamentu ta urjadu pošyryty na nyh vijśkovu povynnisť počaly vynykaty naviť akciї protestu ta sutyčky miž predstavnykamy ortodoksaľnyh ruhiv ta miscevoju policijeju.

Ortodoksaľni predstavnyky <a href="https://hromadske.radio/podcasts/zustrichi/hasydy-v-ukrayini-shcho-my-pro-nyh-znayemo" target="_blank" rel="noopener">virjať</a> u te, ščo svit perebuvaje v eposi «temnyh časiv», a tomu slid perehodyty do zakrytyh gromad ta biľšoї izoľovanosti. Na śogodni ce projavljajeťsja j u їhnih tradycijah. Predstavnyky ćogo religijno-mistyčnogo ruhu vvažajuť, ščo vidvidyny misć pohovannja cadykiv (včyteliv) je svjaščennymy. Osoblyvisť hasydyzmu — same v ćomu kuľti lideriv ta dovoli seksystśkomu stavlenni do žinok (adže hasydyzm vvažaje religiju, osvitu, torgivlju ta vyrišennja suspiľnyh sprav suto čolovičoju prerogatyvoju, a žinku — stvorinnjam, kotre zdatne «oskvernyty» svjaščenni miscja).

Nadmirna konservatyvnisť v odjazi pryzvela do togo, ščo čymala kiľkisť hasydiv vvažajuť odjag zrazka XIX st. svjaščennym — i tomu zminjuvaty jogo ne možna popry klimatyčni čy inši osoblyvosti. Tanci ta bujni veselošči — častyna svjatkuvań, bo cadyk Nahman navčav, ščo zvernennja do Boga maje prynosyty radisť.

Ponjattja «kožen ruh ljudyny povynen buty na slavu Boga» u hasydiv pid čas svjatkuvań dovedeno do absoljutu: vony ne vymykajuť i ne vmykajuť svitla, vody ta ne vykorystovujuť elektryky (vtim, ne curajuťsja korystuvannja mobiľnym zv'jazkom čy inšymy dosjagnennjamy tehnologij — napryklad, litakamy čy potjagamy), ne gotujuť їži i ne prybyrajuť uveś čas, poky svjatkujuť. Zvidsy j vynykaje svojeridnyj komunaľnyj bezlad na vulycjah Umani, jakyj sposterigajeťsja ščoroku.
<h4><strong>Skiľky hasydiv prybuvaje do Ukraїny?</strong></h4>
2017 roku povidomljaly pro ščonajmenše 40 tys palomnykiv do Umani. ZMI nazyvaly ce todi rekordom. U 2018-mu očikujuť do 80 tys hasydiv — umanśkym komunaľnykam ta policejśkym dovedeťsja čymalo popracjuvaty.

<em>A oś jak pro cju temu rozpovidaly u 2017-mu na «Radio Svoboda Ukraїna»:</em>

<iframe src="https://www.youtube.com/embed/ulaCOCJsIuA" width="1670" height="717" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe>

<h4><strong>Zvidky vzjalysja hasydy?</strong></h4><p>Hasydy — predstavnyky hasydyzmu. Taku nazvu maje religijno-mistyčnyj jevrejśkyj ruh. Vin zarodyvsja u seredyni XVIII st. na Podilli z vidgalužennjamy na Galyčyni ta Volyni. Značna častyna hasydiv nyni migruvala — v rezuľtati dvoh Svitovyh vijn ta nyzky gromadjanśkyh konfliktiv ta postvojennoї «boroťby z kosmopolityzmom» u radjanśkij imperiї (de-fakto — deržavnogo antysemityzmu). Do hasydiv nyni naležyť pevnyj vidsotok jevreїv-ortodoksiv, kotri meškajuť u Spolučenyh Štatah, Izraїli, Velykobrytaniї, Kanadi.</p><h4><strong>Hasydy ta jevreї — ce synonimy?</strong></h4><p>Ne zovsim. Hasydy je predstavnykamy vidnosno novoї tečiї iudaїzmu (do jakyh sami jevreї, kotri spovidujuť ne nastiľky ortodoksaľni formy viry, často stavljaťsja dovoli neodnoznačno). Religijnyj ruh, jakyj buv stvorenyj u XVIII st. (tak zvanyj «braclavśkyj hasydyzm») uvibrav do sebe nyzku koncepcij mistyčnyh tečij iudaїzmu ta zagaľnovžytkovyh norm i povčań dlja ortodoksaľnyh predstavnykiv.</p><h4><strong>OK, Izraїľ, ortodoksy, migranty — ale čomu vony їduť do Ukraїny ščoroku?</strong></h4><p>Zasnovnyk ćogo ruhu Eliezer Baal-Šem-Tov žyv v Ukraїni. A cadyk (verhovnyj rabyn-včyteľ) Nahman, jakyj pošyrjuvav včennja, naprykinci žyttja pereїhav žyty do Umani. Vin zapovidav pohovaty sebe v ćomu misti, bo svogo času pid čas gromadjanśkogo povstannja, vidomogo nam z pidručnykiv jak Koliїvščyna, tut bulo znyščeno čymalu kiľkisť jevreїv.</p><p>U predstavnykiv hasydyzmu isnuje povir&#8217;ja, ščo svjatkuvannja iudejśkogo novogo roku — Roš Gašana — maje vidbutysja na mogyli Včytelja, todi rik bude ščaslyvym ta spovnenym usiljakyh garazdiv dlja virjanyna. Same tomu hasydy v Umani z&#8217;javljajuťsja kožnogo roku.</p><h4><strong>Naskiľky kuľtura hasydyzmu je zakrytoju i nezvyčajno? Čomu vony ne prybyrajuť smittja i postijno tancjujuť?</strong></h4><p>Svjatkuvannja novogo roku u hasydiv — veľmy svojeridnyj rytual z točky zoru ljudej, jaki bačať ce uperše. Same tomu ZMI — osoblyvo telebačennja — zvertajuť uvagu u svoїh sjužetah na cju povedinku ta zovnišnij vygljad. Vtim, hasydśki nakydky ta bobrovi šapky — jakščo podyvytysja na sytuaciju tverezo — vygljadajuť ne dyvniše za vyšyti zolotom ryzy ta mytry svjaščennoslužyteliv RPC.</p><p>Iudaїzm i bez togo je neprostoju religijeju — tam ponad 600 zapovidej ta dovoli skladni vzajemozv&#8217;jazky mistyčnogo ta povsjakdennogo. Ortodoksy ta їhni vidgalužennja skladajuť dedali menšu častku — odnak donedavna na nyh zvertaly menše uvagy, bo palomnykiv prybuvala ne taka velyka kiľkisť. U Izraїli vony buly raniše zviľneni vid prohodžennja vijśkovoї služby. Odnak iz namiramy parlamentu ta urjadu pošyryty na nyh vijśkovu povynnisť počaly vynykaty naviť akciї protestu ta sutyčky miž predstavnykamy ortodoksaľnyh ruhiv ta miscevoju policijeju.</p><p>Ortodoksaľni predstavnyky <a href="https://hromadske.radio/podcasts/zustrichi/hasydy-v-ukrayini-shcho-my-pro-nyh-znayemo" target="_blank" rel="noopener">virjať</a> u te, ščo svit perebuvaje v eposi «temnyh časiv», a tomu slid perehodyty do zakrytyh gromad ta biľšoї izoľovanosti. Na śogodni ce projavljajeťsja j u їhnih tradycijah. Predstavnyky ćogo religijno-mistyčnogo ruhu vvažajuť, ščo vidvidyny misć pohovannja cadykiv (včyteliv) je svjaščennymy. Osoblyvisť hasydyzmu — same v ćomu kuľti lideriv ta dovoli seksystśkomu stavlenni do žinok (adže hasydyzm vvažaje religiju, osvitu, torgivlju ta vyrišennja suspiľnyh sprav suto čolovičoju prerogatyvoju, a žinku — stvorinnjam, kotre zdatne «oskvernyty» svjaščenni miscja).</p><p>Nadmirna konservatyvnisť v odjazi pryzvela do togo, ščo čymala kiľkisť hasydiv vvažajuť odjag zrazka XIX st. svjaščennym — i tomu zminjuvaty jogo ne možna popry klimatyčni čy inši osoblyvosti. Tanci ta bujni veselošči — častyna svjatkuvań, bo cadyk Nahman navčav, ščo zvernennja do Boga maje prynosyty radisť.</p><p>Ponjattja «kožen ruh ljudyny povynen buty na slavu Boga» u hasydiv pid čas svjatkuvań dovedeno do absoljutu: vony ne vymykajuť i ne vmykajuť svitla, vody ta ne vykorystovujuť elektryky (vtim, ne curajuťsja korystuvannja mobiľnym zv&#8217;jazkom čy inšymy dosjagnennjamy tehnologij — napryklad, litakamy čy potjagamy), ne gotujuť їži i ne prybyrajuť uveś čas, poky svjatkujuť. Zvidsy j vynykaje svojeridnyj komunaľnyj bezlad na vulycjah Umani, jakyj sposterigajeťsja ščoroku.</p><h4><strong>Skiľky hasydiv prybuvaje do Ukraїny?</strong></h4><p>2017 roku povidomljaly pro ščonajmenše 40 tys palomnykiv do Umani. ZMI nazyvaly ce todi rekordom. U 2018-mu očikujuť do 80 tys hasydiv — umanśkym komunaľnykam ta policejśkym dovedeťsja čymalo popracjuvaty.</p><p><em>A oś jak pro cju temu rozpovidaly u 2017-mu na «Radio Svoboda Ukraїna»:</em></p><div class="embedded-video"><iframe loading="lazy" src="https://www.youtube.com/embed/ulaCOCJsIuA" width="1670" height="717" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe></div>

🕎 Hto taki hasydy i čomu vony ščoroku їduť do Ukraїny

Final lita dlja bagaťoh šanuvaľnykiv muzyky v Ukraїni zaveršyvsja rozčaruvannjam: vony prydbaly pidrobleni kvytky na koncert uljublenogo amerykanśkogo gurtu — i vtratyly i groši, j možlyvisť pobuvaty na šou. Jak vberegtysja vid pidrobok, kupujučy kvytky onlajn?

<h4><strong>Ščo stalosja?</strong></h4>
V Ukraїni v ostannij deń lita vidbuvsja koncert amerykanśkogo gurtu Imagine Dragons. Miscem provedennja stav NSK «Olimpijśkyj», organizovanyj agencijamy Pop Corn ta Gas Concert. Zahid mav staty takym, de ljudy zmožuť počuty vperše kuľtovu grupu — ale dlja majže tysjači šanuvaľnykiv peretvoryvsja na rozčaruvannja. Jak <a href="https://ain.ua/2018/09/03/fejkovye-bilety-na-imagine-dragons" target="_blank" rel="noopener">informuje</a> AIN.UA, v interneti velyku kiľkisť faľšyvyh kvytkiv prodaly čerez sajt nespravžńogo operatora e-ticket.in.ua, stvorenyj u sični 2018 roku. Šahraї naviť ne poškoduvaly grošej na masštabnu reklamu ćogo resursu v pošukovij vydači ta socmerežah.

Paraleľno inši zlovmysnyky, jaki nazvaly sebe kompanijeju «Konśjerž Servis», prodavaly pidrobleni kvytky na koncert čerez platformu OLX ta vlasnyj profiľ u socmereži Instagram. Nyzka korystuvačiv takož skaržylysja, ščo prydbani «z ruk» oryginaľni kvytky tež buly nedijsnymy.
<h4><strong>Čy bude jakoś protydijaty ćomu kiberpolicija?</strong></h4>
Za povidomlennjamy ZMI, Kiberpolicija Ukraїny vidkryla dosudove rozsliduvannja, bo maje vže ponad sotnju zajav poterpilyh. Karne provadžennja vidkryte za st. 190 KK Ukraїny. Podavaty do sudu majuť namir j organizatory koncertu. Jdeťsja nasampered pro reputacijni vtraty čerez diї šahraїv.

Predstavnyky vidpovidnyh struktur poperedžajuť gromadjan, ščo їm varto buty pyľnymy pry kupivli kvytkiv u poserednykiv abo na sajtah, pro isnuvannja jakyh do nedavńogo času ne bulo žodnoї vyčerpnoї informaciї. Tak samo oberežno slid stavytysja do prodažu kvytkiv čerez Instagram.
<h4><strong>Jak unyknuty kupivli pidroblenyh kvytkiv?</strong></h4>
Ščoby vam ne prodaly faľšyvi kvytky na koncerty, zverniť uvagu na dekiľka parametriv sajtu, na jakomu vy zbyrajeteś kupyty kvytok.

Po-perše, perevirte vidviduvanisť sajtu-poserednyka, jakščo ce ne oficijnyj dyler kvytkiv na cej zahid. Nevelyka vidviduvanisť ta nyźki pokaznyky po kraїni — perša oznaka togo, ščo sajt švydše za vse je šahrajśkym. Vidsutnisť danyh vzagali — garantovana oznaka sajtu-«nažyvky». Pereviryty riveń vidviduvanosti ta džerela trafiku možna za dopomogoju platformy <a href="http://similarweb.com" target="_blank" rel="noopener">Similarweb</a>.

Jakščo na sajti nemaje SSL-sertyfikativ bezpeky — ce šče odyn «dzvinok» pro problemy. Poruč iz adresoju sajtu v rjadku brauzera nemaje zelenogo «zamočku»? Ce maje vas nastorožuvaty.

Takož radymo u razi sumniviv kontaktuvaty bezposeredńo z organizatoramy podij ta cikavytysja, čy prodajuťsja kvytky na cej zahid čerez pobačenyj vamy sajt iz sumnivnymy harakterystykamy.

Jakščo vsi pererahovani vyšče oznaky vkazujuť na sumnivnisť onlajn-resursu, ne varto kupuvaty kvytky z jogo dopomogoju.
<h4><strong>Jak rozpiznaty faľšyvyj kvytok?</strong></h4>
Najkraščyj vyhid ne staty žertvoju zlovmysnykiv — kupuvaty elektronni kvytky, a dali abo rozdrukovuvaty їh, abo zavantažuvaty v oficijnyj dodatok i demonstruvaty štryh-kod na ekrani pid čas prohodžennja na koncert. Jakščo ž vy vse-taky nadajete perevagu paperovym kvytkam, zverniť uvagu na dekiľka oznak pidrobky.

Spravžnij kvytok zavždy drukujuť na termočutlyvomu paperi. Na ńogo nanosyťsja napys ne drukom farboju, a jak na čekah u supermarketi — speciaľnym termoprynterom.

Jakščo elementy, jaki majuť buty golografičnymy, vygljadajuť jak nadrukovani, a koľorovi častyny kvytka nenače «vylynjaly» — ce tež oznaka togo, ščo kvytok pidroblenyj.

Jakščo vy kupujete kvytok u kogoś čerez sajt ogološeń, ne zabuvajte, ščo štryh-kody dijsni lyše 1 raz. Tomu poperednij vlasnyk može legko zrobyty elektronnu kopiju ta projty za neju raniše za vas — i jakščo ce staneťsja, to naviť oryginaľnyj kvytok, jakyj u vas «na rukah», stane nedijsnym.

<h4><strong>Ščo stalosja?</strong></h4><p>V Ukraїni v ostannij deń lita vidbuvsja koncert amerykanśkogo gurtu Imagine Dragons. Miscem provedennja stav NSK «Olimpijśkyj», organizovanyj agencijamy Pop Corn ta Gas Concert. Zahid mav staty takym, de ljudy zmožuť počuty vperše kuľtovu grupu — ale dlja majže tysjači šanuvaľnykiv peretvoryvsja na rozčaruvannja. Jak <a href="https://ain.ua/2018/09/03/fejkovye-bilety-na-imagine-dragons" target="_blank" rel="noopener">informuje</a> AIN.UA, v interneti velyku kiľkisť faľšyvyh kvytkiv prodaly čerez sajt nespravžńogo operatora e-ticket.in.ua, stvorenyj u sični 2018 roku. Šahraї naviť ne poškoduvaly grošej na masštabnu reklamu ćogo resursu v pošukovij vydači ta socmerežah.</p><p>Paraleľno inši zlovmysnyky, jaki nazvaly sebe kompanijeju «Konśjerž Servis», prodavaly pidrobleni kvytky na koncert čerez platformu OLX ta vlasnyj profiľ u socmereži Instagram. Nyzka korystuvačiv takož skaržylysja, ščo prydbani «z ruk» oryginaľni kvytky tež buly nedijsnymy.</p><h4><strong>Čy bude jakoś protydijaty ćomu kiberpolicija?</strong></h4><p>Za povidomlennjamy ZMI, Kiberpolicija Ukraїny vidkryla dosudove rozsliduvannja, bo maje vže ponad sotnju zajav poterpilyh. Karne provadžennja vidkryte za st. 190 KK Ukraїny. Podavaty do sudu majuť namir j organizatory koncertu. Jdeťsja nasampered pro reputacijni vtraty čerez diї šahraїv.</p><p>Predstavnyky vidpovidnyh struktur poperedžajuť gromadjan, ščo їm varto buty pyľnymy pry kupivli kvytkiv u poserednykiv abo na sajtah, pro isnuvannja jakyh do nedavńogo času ne bulo žodnoї vyčerpnoї informaciї. Tak samo oberežno slid stavytysja do prodažu kvytkiv čerez Instagram.</p><h4><strong>Jak unyknuty kupivli pidroblenyh kvytkiv?</strong></h4><p>Ščoby vam ne prodaly faľšyvi kvytky na koncerty, zverniť uvagu na dekiľka parametriv sajtu, na jakomu vy zbyrajeteś kupyty kvytok.</p><p>Po-perše, perevirte vidviduvanisť sajtu-poserednyka, jakščo ce ne oficijnyj dyler kvytkiv na cej zahid. Nevelyka vidviduvanisť ta nyźki pokaznyky po kraїni — perša oznaka togo, ščo sajt švydše za vse je šahrajśkym. Vidsutnisť danyh vzagali — garantovana oznaka sajtu-«nažyvky». Pereviryty riveń vidviduvanosti ta džerela trafiku možna za dopomogoju platformy <a href="http://similarweb.com" target="_blank" rel="noopener">Similarweb</a>.</p><p>Jakščo na sajti nemaje SSL-sertyfikativ bezpeky — ce šče odyn «dzvinok» pro problemy. Poruč iz adresoju sajtu v rjadku brauzera nemaje zelenogo «zamočku»? Ce maje vas nastorožuvaty.</p><p>Takož radymo u razi sumniviv kontaktuvaty bezposeredńo z organizatoramy podij ta cikavytysja, čy prodajuťsja kvytky na cej zahid čerez pobačenyj vamy sajt iz sumnivnymy harakterystykamy.</p><p>Jakščo vsi pererahovani vyšče oznaky vkazujuť na sumnivnisť onlajn-resursu, ne varto kupuvaty kvytky z jogo dopomogoju.</p><h4><strong>Jak rozpiznaty faľšyvyj kvytok?</strong></h4><p>Najkraščyj vyhid ne staty žertvoju zlovmysnykiv — kupuvaty elektronni kvytky, a dali abo rozdrukovuvaty їh, abo zavantažuvaty v oficijnyj dodatok i demonstruvaty štryh-kod na ekrani pid čas prohodžennja na koncert. Jakščo ž vy vse-taky nadajete perevagu paperovym kvytkam, zverniť uvagu na dekiľka oznak pidrobky.</p><p>Spravžnij kvytok zavždy drukujuť na termočutlyvomu paperi. Na ńogo nanosyťsja napys ne drukom farboju, a jak na čekah u supermarketi — speciaľnym termoprynterom.</p><p>Jakščo elementy, jaki majuť buty golografičnymy, vygljadajuť jak nadrukovani, a koľorovi častyny kvytka nenače «vylynjaly» — ce tež oznaka togo, ščo kvytok pidroblenyj.</p><p>Jakščo vy kupujete kvytok u kogoś čerez sajt ogološeń, ne zabuvajte, ščo štryh-kody dijsni lyše 1 raz. Tomu poperednij vlasnyk može legko zrobyty elektronnu kopiju ta projty za neju raniše za vas — i jakščo ce staneťsja, to naviť oryginaľnyj kvytok, jakyj u vas «na rukah», stane nedijsnym.</p>

Jak prydbaty v interneti spravžni kvytky na koncerty

<p>Jak dali ljubyty svij odjag i prodovžuvaty jogo nosyty, koly u magazynah majorjať novynky i šepočuť «kupy mene»? Prote, perš niž vy vtratyte ğluzd, pobačyvšy na cinnyku «-70%», pryvidkryjemo vam zavisu nad tym, jak industrija mody vplyvaje na našu planetu.

</p>
<h4 dir="auto"><strong>Čym moja futbolka H&M vidriznjajeťsja vid futbolky Gucci?</strong></h4>
Mižnarodna ekspansija magazyniv švydkoї mody posyljuje problemu v globaľnomu masštabi. Fast fashion fokusujeťsja na švydkosti ta nyźkyh vytratah, ščoby znovu i znovu prezentuvaty novi kolekciї, kopijujučy obrazy znamenytostej čy niševyh brendiv. Vyrobljajučy deševo i bagato, mas-market robyť odjag «odnorazovym».

Ce osoblyvo nebezpečno dlja navkolyšńogo seredovyšča, oskiľky tysk na vyrobnykiv šljahom znyžennja vartosti ta času, neobhidnogo dlja otrymannja produktu vid dyzajnu do cehu, označaje, ščo ekologični vytraty buduť skoročeni. Sered negatyvnyh naslidkiv krytyky fast fashion vyriznjajuť zabrudnennja vody, vykorystannja toksyčnyh himikativ ta pidvyščennja rivnja tekstyľnyh vidhodiv.

<img class="aligncenter size-full wp-image-44362" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/09/pad-14-1.jpg" alt="Ščo take «svidoma moda» i jak vona pov'jazana z ekologijeju" width="1100" height="374"><h4 dir="auto"><strong>Ščo ne tak z cymy tkanynamy — napryklad, iz poliestrom?</strong></h4>
Poliester je najpopuljarnišoju tkanyna v industriї mody. Koly poliefiry odjagu promyvajuťsja u pobutovyh praľnyh mašynah, vony viddiljajuť mikrofibry, jaki dodajuťsja do kiľkosti plastyku v našyh okeanah. Ci mikrofibry duže dribni i možuť legko potrapljaty do kanalizaciї, a takož očysnyh sporud. Vony ne je biologičnymy, tomu je serjoznoju zagrozoju dlja vodnogo žyttja. U harčovomu lancjužku ce vygljadaje tak: maleńki istoty (taki, jak plankton) їdjať mikrofibry. Dali їh svojeju čergoju їdjať ryba ta moljusky. A cyh vže z'їdajuť ljudy.

Zagalom tekstyľne vyrobnyctvo vykorystovuje velyčeznu kiľkisť vody, biľša častyna jakogo zmyvajeťsja u vodni šljahy, navantaženi rečovynamy, takymy jak vidbiljuvači, kysloty, farby i barvnyky. Usi vony spryčynjajuť zabrudnennja.

<img class="aligncenter size-full wp-image-44365" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/09/pad-13-1.jpg" alt="Ščo take «svidoma moda» i jak vona pov'jazana z ekologijeju" width="1100" height="374"><h4 dir="auto"><strong>Ščo meni varto zrobyty jak pokupcju? Ja ščo, mušu nadjagaty lyše stare?</strong></h4>
Pozbavtesja vid pomylkovogo ujavlennja pro te, ščo stijka moda označaje tiľky v'jazannja vlasnogo odjagu.

Je bagato nevelykyh ta legkyh zmin, jaki vy možete zrobyty. V sukupnosti vony buduť maty velyke značennja dlja navkolyšńogo seredovyšča, jak sociaľno, tak i ekologično:
<ul>
<li>
<strong>Kupuvaty menše</strong> i vybyraty jakisniši reči, jaki zrobleni jakomoga u biľš etyčnyj sposib.</li>
 	<li>
<strong>Dumaty pro te, de i jak vyrobljajuť odjag, z čogo vygotovljajuť kožnu detaľ</strong>. Tam, de ce možlyvo, ne kupujte syntetyčni materialy na osnovi nafty (taki, jak poliefir i nejlon, jaki naspravdi je plastmasamy). Kožen raz, koly vy perete taki tkanyny, vony vtračajuť tysjači mikrovolokon, jaki v pidsumku zabrudnjujuť ričky i okeany.</li>
 	<li>
<strong>Reuse, Reduce, Recycle</strong> — kožen produkt, jakyj my kupujemo, maje vplyv navkolyšnje seredovyšče: vid materialiv, jaki vykorystovujuťsja dlja jogo stvorennja, do vuglekyslogo gazu, jakyj vydiljajeťsja v procesi vyrobnyctva. Tomu perš niž kupuvaty, zapytajte sebe, čy dijsno cja rič vam potribna.</li>
 	<li>
<strong>Plastyk nikudy ne znykaje</strong>. Sogodni miľjardy kilogramiv plastyku skladajuť 40% plošči svitovyh poverhoń okeanu. Ščoroku tysjači morśkyh ptahiv, morśkyh čerepah, tjuleniv ta inšyh morśkyh ssavciv gynuť vid plastmasy ta smittja. Jak počaty skoročuvaty plastykovi vidhody? Vykorystovujte bagatorazovi pljašky dlja vody, kontejnery, sumky ta torbynky dlja šopinğu z tkanyny. Vidmovtesja vid <a href="https://nachasi.com/2017/12/19/kyyiv-vidmovlyayetsya-vid-polietylenu/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">plastykovyh paketiv<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/12/tomato-934921_1280-300x200.jpg" />Kyїv vidmovyťsja vid polietylenovyh paketiv</span></a> u magazyni ta plastykovyh solomynok.</li>
 	<li>
<strong>Obyrajte odjag, vygotovlenyj z pryrodnyh tkanyn, prote dijte rozvažlyvo</strong>. Blyźko polovyny odjagu i tekstylju u sviti vygotovleni z bavovny, jaka zazvyčaj vyroščujeťsja z vykorystannjam pestycydiv i potrebuje značnoї kiľkosti vody. Bambuk reklamujuť jak etyčnišyj variant, ale naviť jakščo roslyna ekologično vyroščena, toksyčni himikaty často vykorystovujuť u procesi peretvorennja bambuku na tkanyny. Jakščo vy svidomo vyrišujete prydbaty odjag, zroblenyj z vykorystannjam pereroblenogo materialu abo novogo volokna, vy pidtrymujete kompaniї, jaki stvorjujuť novi rynky. Unykajte toksyčnyh vplyviv, pov'jazanyh zi zvyčajnym tekstylem.</li>
 	<li>
<strong>Jakščo odjag vygljadaje ponošenym čy vyjšov z ladu, ne pospišajte vidpravljaty jogo u smitnyk</strong>. Biľšisť problem z odjagom legko piddajuťsja koryguvannju: napryklad, dirky čy vtračeni ğudzyky. Perešyty čy polagodyty odjag — ce takož možlyvisť zrobyty jogo naviť kraščym za novyj. Odne tvorčo zremontovane vbrannja ne vrjatuje planetu, ale može nadyhnuty tŕoh inšyh ljudej daty vlasnomu odjagovi nove žyttja, a samym staty biľš obiznanymy.</li>
 	<li>Hto z nas ne buvaje impuľsyvnym pid čas šopinğu? Nastupnogo razu, koly vy vidčujete bažannja prydbaty ščoś, zapytajte sebe: <strong>«Meni dijsno potribna cja rič?»</strong>
</li>
</ul>
Najkrašče, ščo my možemo zrobyty — trymaty naš odjag u robočomu stani dovše ta kupuvaty menše novyh rečej.

<p>Jak dali ljubyty svij odjag i prodovžuvaty jogo nosyty, koly u magazynah majorjať novynky i šepočuť «kupy mene»? Prote, perš niž vy vtratyte ğluzd, pobačyvšy na cinnyku «-70%», pryvidkryjemo vam zavisu nad tym, jak industrija mody vplyvaje na našu planetu.<br /></p><h4 dir="auto"><strong>Čym moja futbolka H&#038;M vidriznjajeťsja vid futbolky Gucci?</strong></h4><p>Mižnarodna ekspansija magazyniv švydkoї mody posyljuje problemu v globaľnomu masštabi. Fast fashion fokusujeťsja na švydkosti ta nyźkyh vytratah, ščoby znovu i znovu prezentuvaty novi kolekciї, kopijujučy obrazy znamenytostej čy niševyh brendiv. Vyrobljajučy deševo i bagato, mas-market robyť odjag «odnorazovym».</p><p>Ce osoblyvo nebezpečno dlja navkolyšńogo seredovyšča, oskiľky tysk na vyrobnykiv šljahom znyžennja vartosti ta času, neobhidnogo dlja otrymannja produktu vid dyzajnu do cehu, označaje, ščo ekologični vytraty buduť skoročeni. Sered negatyvnyh naslidkiv krytyky fast fashion vyriznjajuť zabrudnennja vody, vykorystannja toksyčnyh himikativ ta pidvyščennja rivnja tekstyľnyh vidhodiv.</p><p><img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-44362" src="/wp-content/uploads/2018/09/pad-14-1.jpg" alt="Ščo take «svidoma moda» i jak vona pov'jazana z ekologijeju" width="1100" height="374" srcset="/wp-content/uploads/2018/09/pad-14-1.jpg 1100w, /wp-content/uploads/2018/09/pad-14-1-300x102.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/09/pad-14-1-768x261.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/09/pad-14-1-1024x348.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/09/pad-14-1-650x221.jpg 650w" sizes="(max-width: 1100px) 100vw, 1100px" /></p><h4 dir="auto"><strong>Ščo ne tak z cymy tkanynamy — napryklad, iz poliestrom?</strong></h4><p>Poliester je najpopuljarnišoju tkanyna v industriї mody. Koly poliefiry odjagu promyvajuťsja u pobutovyh praľnyh mašynah, vony viddiljajuť mikrofibry, jaki dodajuťsja do kiľkosti plastyku v našyh okeanah. Ci mikrofibry duže dribni i možuť legko potrapljaty do kanalizaciї, a takož očysnyh sporud. Vony ne je biologičnymy, tomu je serjoznoju zagrozoju dlja vodnogo žyttja. U harčovomu lancjužku ce vygljadaje tak: maleńki istoty (taki, jak plankton) їdjať mikrofibry. Dali їh svojeju čergoju їdjať ryba ta moljusky. A cyh vže z&#8217;їdajuť ljudy.</p><p>Zagalom tekstyľne vyrobnyctvo vykorystovuje velyčeznu kiľkisť vody, biľša častyna jakogo zmyvajeťsja u vodni šljahy, navantaženi rečovynamy, takymy jak vidbiljuvači, kysloty, farby i barvnyky. Usi vony spryčynjajuť zabrudnennja.</p><p><img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-44365" src="/wp-content/uploads/2018/09/pad-13-1.jpg" alt="Ščo take «svidoma moda» i jak vona pov'jazana z ekologijeju" width="1100" height="374" srcset="/wp-content/uploads/2018/09/pad-13-1.jpg 1100w, /wp-content/uploads/2018/09/pad-13-1-300x102.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/09/pad-13-1-768x261.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/09/pad-13-1-1024x348.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/09/pad-13-1-650x221.jpg 650w" sizes="(max-width: 1100px) 100vw, 1100px" /></p><h4 dir="auto"><strong>Ščo meni varto zrobyty jak pokupcju? Ja ščo, mušu nadjagaty lyše stare?</strong></h4><p>Pozbavtesja vid pomylkovogo ujavlennja pro te, ščo stijka moda označaje tiľky v&#8217;jazannja vlasnogo odjagu.</p><p>Je bagato nevelykyh ta legkyh zmin, jaki vy možete zrobyty. V sukupnosti vony buduť maty velyke značennja dlja navkolyšńogo seredovyšča, jak sociaľno, tak i ekologično:</p><ul><li><strong>Kupuvaty menše</strong> i vybyraty jakisniši reči, jaki zrobleni jakomoga u biľš etyčnyj sposib.</li><li><strong>Dumaty pro te, de i jak vyrobljajuť odjag, z čogo vygotovljajuť kožnu detaľ</strong>. Tam, de ce možlyvo, ne kupujte syntetyčni materialy na osnovi nafty (taki, jak poliefir i nejlon, jaki naspravdi je plastmasamy). Kožen raz, koly vy perete taki tkanyny, vony vtračajuť tysjači mikrovolokon, jaki v pidsumku zabrudnjujuť ričky i okeany.</li><li><strong>Reuse, Reduce, Recycle</strong> — kožen produkt, jakyj my kupujemo, maje vplyv navkolyšnje seredovyšče: vid materialiv, jaki vykorystovujuťsja dlja jogo stvorennja, do vuglekyslogo gazu, jakyj vydiljajeťsja v procesi vyrobnyctva. Tomu perš niž kupuvaty, zapytajte sebe, čy dijsno cja rič vam potribna.</li><li><strong>Plastyk nikudy ne znykaje</strong>. Sogodni miľjardy kilogramiv plastyku skladajuť 40% plošči svitovyh poverhoń okeanu. Ščoroku tysjači morśkyh ptahiv, morśkyh čerepah, tjuleniv ta inšyh morśkyh ssavciv gynuť vid plastmasy ta smittja. Jak počaty skoročuvaty plastykovi vidhody? Vykorystovujte bagatorazovi pljašky dlja vody, kontejnery, sumky ta torbynky dlja šopinğu z tkanyny. Vidmovtesja vid <a href="/2017/12/19/kyyiv-vidmovlyayetsya-vid-polietylenu/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">plastykovyh paketiv<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2017/12/tomato-934921_1280-300x200.jpg" />Kyїv vidmovyťsja vid polietylenovyh paketiv</span></a> u magazyni ta plastykovyh solomynok.</li><li><strong>Obyrajte odjag, vygotovlenyj z pryrodnyh tkanyn, prote dijte rozvažlyvo</strong>. Blyźko polovyny odjagu i tekstylju u sviti vygotovleni z bavovny, jaka zazvyčaj vyroščujeťsja z vykorystannjam pestycydiv i potrebuje značnoї kiľkosti vody. Bambuk reklamujuť jak etyčnišyj variant, ale naviť jakščo roslyna ekologično vyroščena, toksyčni himikaty často vykorystovujuť u procesi peretvorennja bambuku na tkanyny. Jakščo vy svidomo vyrišujete prydbaty odjag, zroblenyj z vykorystannjam pereroblenogo materialu abo novogo volokna, vy pidtrymujete kompaniї, jaki stvorjujuť novi rynky. Unykajte toksyčnyh vplyviv, pov&#8217;jazanyh zi zvyčajnym tekstylem.</li><li><strong>Jakščo odjag vygljadaje ponošenym čy vyjšov z ladu, ne pospišajte vidpravljaty jogo u smitnyk</strong>. Biľšisť problem z odjagom legko piddajuťsja koryguvannju: napryklad, dirky čy vtračeni ğudzyky. Perešyty čy polagodyty odjag — ce takož možlyvisť zrobyty jogo naviť kraščym za novyj. Odne tvorčo zremontovane vbrannja ne vrjatuje planetu, ale može nadyhnuty tŕoh inšyh ljudej daty vlasnomu odjagovi nove žyttja, a samym staty biľš obiznanymy.</li><li>Hto z nas ne buvaje impuľsyvnym pid čas šopinğu? Nastupnogo razu, koly vy vidčujete bažannja prydbaty ščoś, zapytajte sebe: <strong>«Meni dijsno potribna cja rič?»</strong></li></ul><p>Najkrašče, ščo my možemo zrobyty — trymaty naš odjag u robočomu stani dovše ta kupuvaty menše novyh rečej.</p>

<em>Vid redakciї:</em> Koly my govorymo sustainable — ce slovo označaje ščorazu inše. U sferi mody ce ponjattja mežuje z ekologičnoju, etyčnoju abo ž «svidomoju» modoju. Detaľniše pro ekotrendy u dyzajni odjagu rozpovidaje Jana Červinśka, zasnovnycja peršoї v Ukraїni platformy «svidomoї mody» Sustainable Fashion Pad

Jak dali ljubyty svij odjag i prodovžuvaty jogo nosyty, koly u magazynah majorjať novynky i šepočuť «kupy mene»? Prote, perš niž vy vtratyte ğluzd, pobačyvšy na cinnyku «-70%», pryvidkryjemo vam zavisu nad tym, jak industrija mody vplyvaje na našu planetu.

<h4 dir="auto"><strong>Čym moja futbolka H&amp;M vidriznjajeťsja vid futbolky Gucci?</strong></h4>
Mižnarodna ekspansija magazyniv švydkoї mody posyljuje problemu v globaľnomu masštabi. Fast fashion fokusujeťsja na švydkosti ta nyźkyh vytratah, ščoby znovu i znovu prezentuvaty novi kolekciї, kopijujučy obrazy znamenytostej čy niševyh brendiv. Vyrobljajučy deševo i bagato, mas-market robyť odjag «odnorazovym».

Ce osoblyvo nebezpečno dlja navkolyšńogo seredovyšča, oskiľky tysk na vyrobnykiv šljahom znyžennja vartosti ta času, neobhidnogo dlja otrymannja produktu vid dyzajnu do cehu, označaje, ščo ekologični vytraty buduť skoročeni. Sered negatyvnyh naslidkiv krytyky fast fashion vyriznjajuť zabrudnennja vody, vykorystannja toksyčnyh himikativ ta pidvyščennja rivnja tekstyľnyh vidhodiv.

<img class="aligncenter size-full wp-image-44362" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/09/pad-14-1.jpg" alt="Ščo take «svidoma moda» i jak vona pov'jazana z ekologijeju" width="1100" height="374" />
<h4 dir="auto"><strong>Ščo ne tak z cymy tkanynamy — napryklad, iz poliestrom?</strong></h4>
Poliester je najpopuljarnišoju tkanyna v industriї mody. Koly poliefiry odjagu promyvajuťsja u pobutovyh praľnyh mašynah, vony viddiljajuť mikrofibry, jaki dodajuťsja do kiľkosti plastyku v našyh okeanah. Ci mikrofibry duže dribni i možuť legko potrapljaty do kanalizaciї, a takož očysnyh sporud. Vony ne je biologičnymy, tomu je serjoznoju zagrozoju dlja vodnogo žyttja. U harčovomu lancjužku ce vygljadaje tak: maleńki istoty (taki, jak plankton) їdjať mikrofibry. Dali їh svojeju čergoju їdjať ryba ta moljusky. A cyh vže z'їdajuť ljudy.

Zagalom tekstyľne vyrobnyctvo vykorystovuje velyčeznu kiľkisť vody, biľša častyna jakogo zmyvajeťsja u vodni šljahy, navantaženi rečovynamy, takymy jak vidbiljuvači, kysloty, farby i barvnyky. Usi vony spryčynjajuť zabrudnennja.

<img class="aligncenter size-full wp-image-44365" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/09/pad-13-1.jpg" alt="Ščo take «svidoma moda» i jak vona pov'jazana z ekologijeju" width="1100" height="374" />
<h4 dir="auto"><strong>Ščo meni varto zrobyty jak pokupcju? Ja ščo, mušu nadjagaty lyše stare?</strong></h4>
Pozbavtesja vid pomylkovogo ujavlennja pro te, ščo stijka moda označaje tiľky v'jazannja vlasnogo odjagu.

Je bagato nevelykyh ta legkyh zmin, jaki vy možete zrobyty. V sukupnosti vony buduť maty velyke značennja dlja navkolyšńogo seredovyšča, jak sociaľno, tak i ekologično:
<ul>
 	<li><strong>Kupuvaty menše</strong> i vybyraty jakisniši reči, jaki zrobleni jakomoga u biľš etyčnyj sposib.</li>
 	<li><strong>Dumaty pro te, de i jak vyrobljajuť odjag, z čogo vygotovljajuť kožnu detaľ</strong>. Tam, de ce možlyvo, ne kupujte syntetyčni materialy na osnovi nafty (taki, jak poliefir i nejlon, jaki naspravdi je plastmasamy). Kožen raz, koly vy perete taki tkanyny, vony vtračajuť tysjači mikrovolokon, jaki v pidsumku zabrudnjujuť ričky i okeany.</li>
 	<li><strong>Reuse, Reduce, Recycle</strong> — kožen produkt, jakyj my kupujemo, maje vplyv navkolyšnje seredovyšče: vid materialiv, jaki vykorystovujuťsja dlja jogo stvorennja, do vuglekyslogo gazu, jakyj vydiljajeťsja v procesi vyrobnyctva. Tomu perš niž kupuvaty, zapytajte sebe, čy dijsno cja rič vam potribna.</li>
 	<li><strong>Plastyk nikudy ne znykaje</strong>. Sogodni miľjardy kilogramiv plastyku skladajuť 40% plošči svitovyh poverhoń okeanu. Ščoroku tysjači morśkyh ptahiv, morśkyh čerepah, tjuleniv ta inšyh morśkyh ssavciv gynuť vid plastmasy ta smittja. Jak počaty skoročuvaty plastykovi vidhody? Vykorystovujte bagatorazovi pljašky dlja vody, kontejnery, sumky ta torbynky dlja šopinğu z tkanyny. Vidmovtesja vid <a href="https://nachasi.com/2017/12/19/kyyiv-vidmovlyayetsya-vid-polietylenu/" target="_blank" rel="noopener">plastykovyh paketiv</a> u magazyni ta plastykovyh solomynok.</li>
 	<li><strong>Obyrajte odjag, vygotovlenyj z pryrodnyh tkanyn, prote dijte rozvažlyvo</strong>. Blyźko polovyny odjagu i tekstylju u sviti vygotovleni z bavovny, jaka zazvyčaj vyroščujeťsja z vykorystannjam pestycydiv i potrebuje značnoї kiľkosti vody. Bambuk reklamujuť jak etyčnišyj variant, ale naviť jakščo roslyna ekologično vyroščena, toksyčni himikaty často vykorystovujuť u procesi peretvorennja bambuku na tkanyny. Jakščo vy svidomo vyrišujete prydbaty odjag, zroblenyj z vykorystannjam pereroblenogo materialu abo novogo volokna, vy pidtrymujete kompaniї, jaki stvorjujuť novi rynky. Unykajte toksyčnyh vplyviv, pov'jazanyh zi zvyčajnym tekstylem.</li>
 	<li><strong>Jakščo odjag vygljadaje ponošenym čy vyjšov z ladu, ne pospišajte vidpravljaty jogo u smitnyk</strong>. Biľšisť problem z odjagom legko piddajuťsja koryguvannju: napryklad, dirky čy vtračeni ğudzyky. Perešyty čy polagodyty odjag — ce takož možlyvisť zrobyty jogo naviť kraščym za novyj. Odne tvorčo zremontovane vbrannja ne vrjatuje planetu, ale može nadyhnuty tŕoh inšyh ljudej daty vlasnomu odjagovi nove žyttja, a samym staty biľš obiznanymy.</li>
 	<li>Hto z nas ne buvaje impuľsyvnym pid čas šopinğu? Nastupnogo razu, koly vy vidčujete bažannja prydbaty ščoś, zapytajte sebe: <strong>«Meni dijsno potribna cja rič?»</strong></li>
</ul>
Najkrašče, ščo my možemo zrobyty — trymaty naš odjag u robočomu stani dovše ta kupuvaty menše novyh rečej.

<p>Jak dali ljubyty svij odjag i prodovžuvaty jogo nosyty, koly u magazynah majorjať novynky i šepočuť «kupy mene»? Prote, perš niž vy vtratyte ğluzd, pobačyvšy na cinnyku «-70%», pryvidkryjemo vam zavisu nad tym, jak industrija mody vplyvaje na našu planetu.<br /></p><h4 dir="auto"><strong>Čym moja futbolka H&amp;M vidriznjajeťsja vid futbolky Gucci?</strong></h4><p>Mižnarodna ekspansija magazyniv švydkoї mody posyljuje problemu v globaľnomu masštabi. Fast fashion fokusujeťsja na švydkosti ta nyźkyh vytratah, ščoby znovu i znovu prezentuvaty novi kolekciї, kopijujučy obrazy znamenytostej čy niševyh brendiv. Vyrobljajučy deševo i bagato, mas-market robyť odjag «odnorazovym».</p><p>Ce osoblyvo nebezpečno dlja navkolyšńogo seredovyšča, oskiľky tysk na vyrobnykiv šljahom znyžennja vartosti ta času, neobhidnogo dlja otrymannja produktu vid dyzajnu do cehu, označaje, ščo ekologični vytraty buduť skoročeni. Sered negatyvnyh naslidkiv krytyky fast fashion vyriznjajuť zabrudnennja vody, vykorystannja toksyčnyh himikativ ta pidvyščennja rivnja tekstyľnyh vidhodiv.</p><p><img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-44362" src="/wp-content/uploads/2018/09/pad-14-1.jpg" alt="Ščo take «svidoma moda» i jak vona pov'jazana z ekologijeju" width="1100" height="374" srcset="/wp-content/uploads/2018/09/pad-14-1.jpg 1100w, /wp-content/uploads/2018/09/pad-14-1-300x102.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/09/pad-14-1-768x261.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/09/pad-14-1-1024x348.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/09/pad-14-1-650x221.jpg 650w" sizes="(max-width: 1100px) 100vw, 1100px" /></p><h4 dir="auto"><strong>Ščo ne tak z cymy tkanynamy — napryklad, iz poliestrom?</strong></h4><p>Poliester je najpopuljarnišoju tkanyna v industriї mody. Koly poliefiry odjagu promyvajuťsja u pobutovyh praľnyh mašynah, vony viddiljajuť mikrofibry, jaki dodajuťsja do kiľkosti plastyku v našyh okeanah. Ci mikrofibry duže dribni i možuť legko potrapljaty do kanalizaciї, a takož očysnyh sporud. Vony ne je biologičnymy, tomu je serjoznoju zagrozoju dlja vodnogo žyttja. U harčovomu lancjužku ce vygljadaje tak: maleńki istoty (taki, jak plankton) їdjať mikrofibry. Dali їh svojeju čergoju їdjať ryba ta moljusky. A cyh vže z&#8217;їdajuť ljudy.</p><p>Zagalom tekstyľne vyrobnyctvo vykorystovuje velyčeznu kiľkisť vody, biľša častyna jakogo zmyvajeťsja u vodni šljahy, navantaženi rečovynamy, takymy jak vidbiljuvači, kysloty, farby i barvnyky. Usi vony spryčynjajuť zabrudnennja.</p><p><img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-44365" src="/wp-content/uploads/2018/09/pad-13-1.jpg" alt="Ščo take «svidoma moda» i jak vona pov'jazana z ekologijeju" width="1100" height="374" srcset="/wp-content/uploads/2018/09/pad-13-1.jpg 1100w, /wp-content/uploads/2018/09/pad-13-1-300x102.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/09/pad-13-1-768x261.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/09/pad-13-1-1024x348.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/09/pad-13-1-650x221.jpg 650w" sizes="(max-width: 1100px) 100vw, 1100px" /></p><h4 dir="auto"><strong>Ščo meni varto zrobyty jak pokupcju? Ja ščo, mušu nadjagaty lyše stare?</strong></h4><p>Pozbavtesja vid pomylkovogo ujavlennja pro te, ščo stijka moda označaje tiľky v&#8217;jazannja vlasnogo odjagu.</p><p>Je bagato nevelykyh ta legkyh zmin, jaki vy možete zrobyty. V sukupnosti vony buduť maty velyke značennja dlja navkolyšńogo seredovyšča, jak sociaľno, tak i ekologično:</p><ul><li><strong>Kupuvaty menše</strong> i vybyraty jakisniši reči, jaki zrobleni jakomoga u biľš etyčnyj sposib.</li><li><strong>Dumaty pro te, de i jak vyrobljajuť odjag, z čogo vygotovljajuť kožnu detaľ</strong>. Tam, de ce možlyvo, ne kupujte syntetyčni materialy na osnovi nafty (taki, jak poliefir i nejlon, jaki naspravdi je plastmasamy). Kožen raz, koly vy perete taki tkanyny, vony vtračajuť tysjači mikrovolokon, jaki v pidsumku zabrudnjujuť ričky i okeany.</li><li><strong>Reuse, Reduce, Recycle</strong> — kožen produkt, jakyj my kupujemo, maje vplyv navkolyšnje seredovyšče: vid materialiv, jaki vykorystovujuťsja dlja jogo stvorennja, do vuglekyslogo gazu, jakyj vydiljajeťsja v procesi vyrobnyctva. Tomu perš niž kupuvaty, zapytajte sebe, čy dijsno cja rič vam potribna.</li><li><strong>Plastyk nikudy ne znykaje</strong>. Sogodni miľjardy kilogramiv plastyku skladajuť 40% plošči svitovyh poverhoń okeanu. Ščoroku tysjači morśkyh ptahiv, morśkyh čerepah, tjuleniv ta inšyh morśkyh ssavciv gynuť vid plastmasy ta smittja. Jak počaty skoročuvaty plastykovi vidhody? Vykorystovujte bagatorazovi pljašky dlja vody, kontejnery, sumky ta torbynky dlja šopinğu z tkanyny. Vidmovtesja vid <a href="/2017/12/19/kyyiv-vidmovlyayetsya-vid-polietylenu/" target="_blank" rel="noopener">plastykovyh paketiv</a> u magazyni ta plastykovyh solomynok.</li><li><strong>Obyrajte odjag, vygotovlenyj z pryrodnyh tkanyn, prote dijte rozvažlyvo</strong>. Blyźko polovyny odjagu i tekstylju u sviti vygotovleni z bavovny, jaka zazvyčaj vyroščujeťsja z vykorystannjam pestycydiv i potrebuje značnoї kiľkosti vody. Bambuk reklamujuť jak etyčnišyj variant, ale naviť jakščo roslyna ekologično vyroščena, toksyčni himikaty často vykorystovujuť u procesi peretvorennja bambuku na tkanyny. Jakščo vy svidomo vyrišujete prydbaty odjag, zroblenyj z vykorystannjam pereroblenogo materialu abo novogo volokna, vy pidtrymujete kompaniї, jaki stvorjujuť novi rynky. Unykajte toksyčnyh vplyviv, pov&#8217;jazanyh zi zvyčajnym tekstylem.</li><li><strong>Jakščo odjag vygljadaje ponošenym čy vyjšov z ladu, ne pospišajte vidpravljaty jogo u smitnyk</strong>. Biľšisť problem z odjagom legko piddajuťsja koryguvannju: napryklad, dirky čy vtračeni ğudzyky. Perešyty čy polagodyty odjag — ce takož možlyvisť zrobyty jogo naviť kraščym za novyj. Odne tvorčo zremontovane vbrannja ne vrjatuje planetu, ale može nadyhnuty tŕoh inšyh ljudej daty vlasnomu odjagovi nove žyttja, a samym staty biľš obiznanymy.</li><li>Hto z nas ne buvaje impuľsyvnym pid čas šopinğu? Nastupnogo razu, koly vy vidčujete bažannja prydbaty ščoś, zapytajte sebe: <strong>«Meni dijsno potribna cja rič?»</strong></li></ul><p>Najkrašče, ščo my možemo zrobyty — trymaty naš odjag u robočomu stani dovše ta kupuvaty menše novyh rečej.</p>

Ščo take «svidoma moda» i jak vona pov’jazana z ekologijeju

<h4><strong>Jak zapam'jatovuvaty velyki obsjagy novoї informaciї?</strong></h4>
Kožen navčaľnyj rik počynajeťsja z masy novyh predmetiv, zavdań, ljudej, zmin rozkladu ta inšoї vkraj važlyvoї informaciї. radymo vse ce ne zapam'jatovuvaty i naviť ne magataysja ce robyty — zviľniť golovu. Ljudśkyj mozok vlaštovano tak, ščo 3-4 zavdannja odnočasno my šče možemo zapam'jataty ta sfokusuvatysja na nyh, a biľše — vže ni. Najkrašča porada, jaku možna daty — zvykajte use zanotovuvaty (v telefon čy zapysnyk na paperi). Nagaduvannja + ščodenni notatky iz perelikom sprav na deń / tyždeń / misjać = spokijne navčannja ta vidsutnisť «provaliv» u vašij pam'jati.
<h4><strong>Čy možna vstygaty use?</strong></h4>
Pošyrenyj stereotyp pro možlyvisť robyty vse j odnočasno pidsyljujeťsja napivlegendarnymy istorijamy pro Cezarja, Makedonśkogo, Napoleona ta Ejnštejna, jaki movljav mogly robyty odnočasno rizni zavdannja. Problema v tomu, ščo vy — ne Cezar, a obsjagiv informaciї ta zavdań u sučasnomu sviti trohy biľše, aniž svogo času bulo u starodavnih rymljan. Mozok ljudyny — naviť sučasnoї ta progresyvnoї — ne vlaštovano tak, aby vin pracjuvav u bagatopotočnomu režymi. Tomu vykonujte zavdannja ta povsjakdenni spravy poslidovno, po čerzi, a ne odnočasno. Vstygaty use možlyvo, jakščo ne bratysja za use odrazu. Rozpodiljajte, delegujte, diliť velyki zadači na nyzku menšyh zavdań.
<h4><strong>Ščo robyty z nevidkladnymy spravamy?</strong></h4>
Mabuť vy čuly pro metodologiju GTD. Ale jakščo dlja vas takyj pokrokovyj pidhid nadto skladnyj, počniť z prostogo: «їžte žabu». Ni, ne v bukvaľnomu sensi. «Žabamy nazyvajuť dribni zavdannja, jaki ne vymagajuť biľše dekiľkoh hvylyn na їhnje vykonannja. Na vidminu vid «sloniv» (velykyh strategičnyh zavdań — jak-to kursovyj proekt čy dyplomna robota), taki «žaby» nam dovodyťsja lovyty ta vyrišuvaty ščodnja. Te, ščo možna zrobyty za 2 hvylyny, robiť tut i zaraz, a ne vidkladajte na speciaľno vidvedenyj čas.
<h4><strong>Jak planuvaty deń / tyždeń?</strong></h4>
Ščoby sklasty pokrokovyj (i golovne — realistyčnyj) plan dij na tyždeń, slid vydilyty dlja ćogo okremyj čas. Planuvannja i vykonannja roboty ne možuť vidbuvatysja paraleľno. Tomu vydiliť ščonajmenše 40-50 hv raz na dobu na planuvannja podaľšyh dij. Šče pivtory godyny zalyšte naprykinci tyžnja na analiz uśogo zroblenogo ta nevykonanogo. Investujučy u čas na planuvannja, vy cym investujete u vlasnu produktyvnisť ta zdatnisť «use vstygaty».
<h4><strong>Čy dopomožuť meni tehnologiї abo dodatky?</strong></h4>
Isnuje čymalo dodatkiv dlja planuvannja, samokontrolju ta  prostavljannja dedlajniv. Prote žodni tehnologiї ne možuť vam zaminyty tehniku myslennja. Nepravyľne vykorystannja spoviščeń pro zavdannja ta zustriči lyše škodytyme vašij produktyvnosti. Usi svoї ščodenni zavdannja podiliť na 2 prostyh pereliky — terminovi ta ne nadto terminovi spravy. Planuvannja dnja maje pidkorjatysja spravam iz «terminovogo spysku». Jakščo terminovyh sprav u cej konkretnyj deń nemaje, perehoďte do spysku neterminovyh zavdań. Vsi delegovani zavdannja čy spiľni z kymoś proekty slid zberigaty v okremyj spysok i vidmičaty tam osobu, jaka vidpovidaje za vykonannja cijeї zadači.

Važlyvym je rozuminnja togo, ščo vsi spravy zrobyty nemožlyvo. Možlyvisť vidkladaty čy pryskorjuvaty terminy vykonannja okremyh zavdań zaležno vid sytuaciї — tež cinne vminnja, jake slid opanuvaty na dodaču do čyslennyh nagaduvań u smartfoni čy systemy kontroľ zadač na paperi.
<h4><strong>Jak rozpodiljaty čas na navčannja ta vidpočynok?</strong></h4>
Dlja efektyvnosti vašomu mozku potribni fazy napružennja ta rozslablennja. Dodatkovym «bustom» dlja vašoї produktyvnosti možuť staty korotkyj son, zanjattja sportom, vminnja zupynytysja ta prydilyty čas čytannju knygy čy prosto poležaty i ničogo ne robyty.

Pam'jatajte, ščo jakisnyj son ta fizyčni vpravy pozytyvno vplyvajuť na produktyvnisť. Takož radymo pozbavytysja vid «infošumu» — vymknuty usi spoviščennja iz socmerež ta menše gortaty stričku Facebook čy peregljadaty sajty iz «terminovymy» novynamy. Naspravdi u vašomu žytti je nabagato biľše cikavogo i spravdi važlyvogo za te, hto jaki fotografiї opublikuvav čy ščo napysav u statusi.

Ne pracjujte biľše 2/3 doby — ce možna robyty 1-2 razy, ale hronično u takomu rytmi vy perejdete do hroničnoї vtomy, problem zi snom, pam'jattju ta koncentracijeju. Vidtak vaša robota stavatyme dedali neproduktyvnišoju, a znannja buduť pogano zasvojuvatysja.
<h4><strong>Ščo šče varto počytaty dlja togo, aby pokraščyty svoju produktyvnisť?</strong></h4>
Raniše naša redakcija vže torkalasja riznyh aspektiv produktyvnosti v roboti ta navčanni. Radymo vam peregljanuty taki materialy:
<ul>
<li>Pro <a href="https://nachasi.com/2018/05/17/ne-dopuskaty-emotsijnogo-vygorannya/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">ryzyky vygorjannja<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/05/pexels-photo-52608-300x200.jpeg" />Čomu važlyvo ne dopuskaty emocijnogo vygorannja na roboti</span></a> na roboti</li>
 	<li>Pro <a href="https://nachasi.com/2017/08/02/writers-block/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">podolannja «stuporu»<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/08/furniture-2436901_1280-300x200.jpg" />Bez krisel ta kotykiv — jak zdolaty «stupor» u roboti z tekstamy</span></a> v roboti z tekstamy</li>
 	<li>Pro <a href="https://nachasi.com/2017/05/30/learning-music/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">roľ muzyky<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/05/pic-300x200.jpg" />Muzyka dlja navčannja — jak ce pracjuje</span></a> u produktyvnij roboti ta vidpočynkovi</li>
 	<li>Pro <a href="https://nachasi.com/2017/04/23/office-of-dream/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">26 skladovyh<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/04/conference-room-768441_1280-300x200.jpg" />26 skladovyh dlja stvorennja ofisu mriї</span></a> dlja stvorennja ofisu, pro jakyj mrije kožen pracivnyk</li>
</ul>

<h4><strong>Jak zapam&#8217;jatovuvaty velyki obsjagy novoї informaciї?</strong></h4><p>Kožen navčaľnyj rik počynajeťsja z masy novyh predmetiv, zavdań, ljudej, zmin rozkladu ta inšoї vkraj važlyvoї informaciї. radymo vse ce ne zapam&#8217;jatovuvaty i naviť ne magataysja ce robyty — zviľniť golovu. Ljudśkyj mozok vlaštovano tak, ščo 3-4 zavdannja odnočasno my šče možemo zapam&#8217;jataty ta sfokusuvatysja na nyh, a biľše — vže ni. Najkrašča porada, jaku možna daty — zvykajte use zanotovuvaty (v telefon čy zapysnyk na paperi). Nagaduvannja + ščodenni notatky iz perelikom sprav na deń / tyždeń / misjać = spokijne navčannja ta vidsutnisť «provaliv» u vašij pam&#8217;jati.</p><h4><strong>Čy možna vstygaty use?</strong></h4><p>Pošyrenyj stereotyp pro možlyvisť robyty vse j odnočasno pidsyljujeťsja napivlegendarnymy istorijamy pro Cezarja, Makedonśkogo, Napoleona ta Ejnštejna, jaki movljav mogly robyty odnočasno rizni zavdannja. Problema v tomu, ščo vy — ne Cezar, a obsjagiv informaciї ta zavdań u sučasnomu sviti trohy biľše, aniž svogo času bulo u starodavnih rymljan. Mozok ljudyny — naviť sučasnoї ta progresyvnoї — ne vlaštovano tak, aby vin pracjuvav u bagatopotočnomu režymi. Tomu vykonujte zavdannja ta povsjakdenni spravy poslidovno, po čerzi, a ne odnočasno. Vstygaty use možlyvo, jakščo ne bratysja za use odrazu. Rozpodiljajte, delegujte, diliť velyki zadači na nyzku menšyh zavdań.</p><h4><strong>Ščo robyty z nevidkladnymy spravamy?</strong></h4><p>Mabuť vy čuly pro metodologiju GTD. Ale jakščo dlja vas takyj pokrokovyj pidhid nadto skladnyj, počniť z prostogo: «їžte žabu». Ni, ne v bukvaľnomu sensi. «Žabamy nazyvajuť dribni zavdannja, jaki ne vymagajuť biľše dekiľkoh hvylyn na їhnje vykonannja. Na vidminu vid «sloniv» (velykyh strategičnyh zavdań — jak-to kursovyj proekt čy dyplomna robota), taki «žaby» nam dovodyťsja lovyty ta vyrišuvaty ščodnja. Te, ščo možna zrobyty za 2 hvylyny, robiť tut i zaraz, a ne vidkladajte na speciaľno vidvedenyj čas.</p><h4><strong>Jak planuvaty deń / tyždeń?</strong></h4><p>Ščoby sklasty pokrokovyj (i golovne — realistyčnyj) plan dij na tyždeń, slid vydilyty dlja ćogo okremyj čas. Planuvannja i vykonannja roboty ne možuť vidbuvatysja paraleľno. Tomu vydiliť ščonajmenše 40-50 hv raz na dobu na planuvannja podaľšyh dij. Šče pivtory godyny zalyšte naprykinci tyžnja na analiz uśogo zroblenogo ta nevykonanogo. Investujučy u čas na planuvannja, vy cym investujete u vlasnu produktyvnisť ta zdatnisť «use vstygaty».</p><h4><strong>Čy dopomožuť meni tehnologiї abo dodatky?</strong></h4><p>Isnuje čymalo dodatkiv dlja planuvannja, samokontrolju ta  prostavljannja dedlajniv. Prote žodni tehnologiї ne možuť vam zaminyty tehniku myslennja. Nepravyľne vykorystannja spoviščeń pro zavdannja ta zustriči lyše škodytyme vašij produktyvnosti. Usi svoї ščodenni zavdannja podiliť na 2 prostyh pereliky — terminovi ta ne nadto terminovi spravy. Planuvannja dnja maje pidkorjatysja spravam iz «terminovogo spysku». Jakščo terminovyh sprav u cej konkretnyj deń nemaje, perehoďte do spysku neterminovyh zavdań. Vsi delegovani zavdannja čy spiľni z kymoś proekty slid zberigaty v okremyj spysok i vidmičaty tam osobu, jaka vidpovidaje za vykonannja cijeї zadači.</p><p>Važlyvym je rozuminnja togo, ščo vsi spravy zrobyty nemožlyvo. Možlyvisť vidkladaty čy pryskorjuvaty terminy vykonannja okremyh zavdań zaležno vid sytuaciї — tež cinne vminnja, jake slid opanuvaty na dodaču do čyslennyh nagaduvań u smartfoni čy systemy kontroľ zadač na paperi.</p><h4><strong>Jak rozpodiljaty čas na navčannja ta vidpočynok?</strong></h4><p>Dlja efektyvnosti vašomu mozku potribni fazy napružennja ta rozslablennja. Dodatkovym «bustom» dlja vašoї produktyvnosti možuť staty korotkyj son, zanjattja sportom, vminnja zupynytysja ta prydilyty čas čytannju knygy čy prosto poležaty i ničogo ne robyty.</p><p>Pam&#8217;jatajte, ščo jakisnyj son ta fizyčni vpravy pozytyvno vplyvajuť na produktyvnisť. Takož radymo pozbavytysja vid «infošumu» — vymknuty usi spoviščennja iz socmerež ta menše gortaty stričku Facebook čy peregljadaty sajty iz «terminovymy» novynamy. Naspravdi u vašomu žytti je nabagato biľše cikavogo i spravdi važlyvogo za te, hto jaki fotografiї opublikuvav čy ščo napysav u statusi.</p><p>Ne pracjujte biľše 2/3 doby — ce možna robyty 1-2 razy, ale hronično u takomu rytmi vy perejdete do hroničnoї vtomy, problem zi snom, pam&#8217;jattju ta koncentracijeju. Vidtak vaša robota stavatyme dedali neproduktyvnišoju, a znannja buduť pogano zasvojuvatysja.</p><h4><strong>Ščo šče varto počytaty dlja togo, aby pokraščyty svoju produktyvnisť?</strong></h4><p>Raniše naša redakcija vže torkalasja riznyh aspektiv produktyvnosti v roboti ta navčanni. Radymo vam peregljanuty taki materialy:</p><ul><li>Pro <a href="/2018/05/17/ne-dopuskaty-emotsijnogo-vygorannya/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">ryzyky vygorjannja<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2018/05/pexels-photo-52608-300x200.jpeg" />Čomu važlyvo ne dopuskaty emocijnogo vygorannja na roboti</span></a> na roboti</li><li>Pro <a href="/2017/08/02/writers-block/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">podolannja «stuporu»<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2017/08/furniture-2436901_1280-300x200.jpg" />Bez krisel ta kotykiv — jak zdolaty «stupor» u roboti z tekstamy</span></a> v roboti z tekstamy</li><li>Pro <a href="/2017/05/30/learning-music/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">roľ muzyky<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2017/05/pic-300x200.jpg" />Muzyka dlja navčannja — jak ce pracjuje</span></a> u produktyvnij roboti ta vidpočynkovi</li><li>Pro <a href="/2017/04/23/office-of-dream/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">26 skladovyh<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2017/04/conference-room-768441_1280-300x200.jpg" />26 skladovyh dlja stvorennja ofisu mriї</span></a> dlja stvorennja ofisu, pro jakyj mrije kožen pracivnyk</li></ul>

Povertajuťsja z kanikul ne lyše školjari do škil — pislja litńoї perervy beruťsja do granitu nauky j studenty u vyšah. Jak zrobyty počatok roku menš stresovym ta vse vstygaty — poradu z našoї svižoї kartky

<h4><strong>Jak zapam'jatovuvaty velyki obsjagy novoї informaciї?</strong></h4>
Kožen navčaľnyj rik počynajeťsja z masy novyh predmetiv, zavdań, ljudej, zmin rozkladu ta inšoї vkraj važlyvoї informaciї. radymo vse ce ne zapam'jatovuvaty i naviť ne magataysja ce robyty — zviľniť golovu. Ljudśkyj mozok vlaštovano tak, ščo 3-4 zavdannja odnočasno my šče možemo zapam'jataty ta sfokusuvatysja na nyh, a biľše — vže ni. Najkrašča porada, jaku možna daty — zvykajte use zanotovuvaty (v telefon čy zapysnyk na paperi). Nagaduvannja + ščodenni notatky iz perelikom sprav na deń / tyždeń / misjać = spokijne navčannja ta vidsutnisť «provaliv» u vašij pam'jati.
<h4><strong>Čy možna vstygaty use?</strong></h4>
Pošyrenyj stereotyp pro možlyvisť robyty vse j odnočasno pidsyljujeťsja napivlegendarnymy istorijamy pro Cezarja, Makedonśkogo, Napoleona ta Ejnštejna, jaki movljav mogly robyty odnočasno rizni zavdannja. Problema v tomu, ščo vy — ne Cezar, a obsjagiv informaciї ta zavdań u sučasnomu sviti trohy biľše, aniž svogo času bulo u starodavnih rymljan. Mozok ljudyny — naviť sučasnoї ta progresyvnoї — ne vlaštovano tak, aby vin pracjuvav u bagatopotočnomu režymi. Tomu vykonujte zavdannja ta povsjakdenni spravy poslidovno, po čerzi, a ne odnočasno. Vstygaty use možlyvo, jakščo ne bratysja za use odrazu. Rozpodiljajte, delegujte, diliť velyki zadači na nyzku menšyh zavdań.
<h4><strong>Ščo robyty z nevidkladnymy spravamy?</strong></h4>
Mabuť vy čuly pro metodologiju GTD. Ale jakščo dlja vas takyj pokrokovyj pidhid nadto skladnyj, počniť z prostogo: «їžte žabu». Ni, ne v bukvaľnomu sensi. «Žabamy nazyvajuť dribni zavdannja, jaki ne vymagajuť biľše dekiľkoh hvylyn na їhnje vykonannja. Na vidminu vid «sloniv» (velykyh strategičnyh zavdań — jak-to kursovyj proekt čy dyplomna robota), taki «žaby» nam dovodyťsja lovyty ta vyrišuvaty ščodnja. Te, ščo možna zrobyty za 2 hvylyny, robiť tut i zaraz, a ne vidkladajte na speciaľno vidvedenyj čas.
<h4><strong>Jak planuvaty deń / tyždeń?</strong></h4>
Ščoby sklasty pokrokovyj (i golovne — realistyčnyj) plan dij na tyždeń, slid vydilyty dlja ćogo okremyj čas. Planuvannja i vykonannja roboty ne možuť vidbuvatysja paraleľno. Tomu vydiliť ščonajmenše 40-50 hv raz na dobu na planuvannja podaľšyh dij. Šče pivtory godyny zalyšte naprykinci tyžnja na analiz uśogo zroblenogo ta nevykonanogo. Investujučy u čas na planuvannja, vy cym investujete u vlasnu produktyvnisť ta zdatnisť «use vstygaty».
<h4><strong>Čy dopomožuť meni tehnologiї abo dodatky?</strong></h4>
Isnuje čymalo dodatkiv dlja planuvannja, samokontrolju ta  prostavljannja dedlajniv. Prote žodni tehnologiї ne možuť vam zaminyty tehniku myslennja. Nepravyľne vykorystannja spoviščeń pro zavdannja ta zustriči lyše škodytyme vašij produktyvnosti. Usi svoї ščodenni zavdannja podiliť na 2 prostyh pereliky — terminovi ta ne nadto terminovi spravy. Planuvannja dnja maje pidkorjatysja spravam iz «terminovogo spysku». Jakščo terminovyh sprav u cej konkretnyj deń nemaje, perehoďte do spysku neterminovyh zavdań. Vsi delegovani zavdannja čy spiľni z kymoś proekty slid zberigaty v okremyj spysok i vidmičaty tam osobu, jaka vidpovidaje za vykonannja cijeї zadači.

Važlyvym je rozuminnja togo, ščo vsi spravy zrobyty nemožlyvo. Možlyvisť vidkladaty čy pryskorjuvaty terminy vykonannja okremyh zavdań zaležno vid sytuaciї — tež cinne vminnja, jake slid opanuvaty na dodaču do čyslennyh nagaduvań u smartfoni čy systemy kontroľ zadač na paperi.
<h4><strong>Jak rozpodiljaty čas na navčannja ta vidpočynok?</strong></h4>
Dlja efektyvnosti vašomu mozku potribni fazy napružennja ta rozslablennja. Dodatkovym «bustom» dlja vašoї produktyvnosti možuť staty korotkyj son, zanjattja sportom, vminnja zupynytysja ta prydilyty čas čytannju knygy čy prosto poležaty i ničogo ne robyty.

Pam'jatajte, ščo jakisnyj son ta fizyčni vpravy pozytyvno vplyvajuť na produktyvnisť. Takož radymo pozbavytysja vid «infošumu» — vymknuty usi spoviščennja iz socmerež ta menše gortaty stričku Facebook čy peregljadaty sajty iz «terminovymy» novynamy. Naspravdi u vašomu žytti je nabagato biľše cikavogo i spravdi važlyvogo za te, hto jaki fotografiї opublikuvav čy ščo napysav u statusi.

Ne pracjujte biľše 2/3 doby — ce možna robyty 1-2 razy, ale hronično u takomu rytmi vy perejdete do hroničnoї vtomy, problem zi snom, pam'jattju ta koncentracijeju. Vidtak vaša robota stavatyme dedali neproduktyvnišoju, a znannja buduť pogano zasvojuvatysja.
<h4><strong>Ščo šče varto počytaty dlja togo, aby pokraščyty svoju produktyvnisť?</strong></h4>
Raniše naša redakcija vže torkalasja riznyh aspektiv produktyvnosti v roboti ta navčanni. Radymo vam peregljanuty taki materialy:
<ul>
 	<li>Pro <a href="https://nachasi.com/2018/05/17/ne-dopuskaty-emotsijnogo-vygorannya/" target="_blank" rel="noopener">ryzyky vygorjannja</a> na roboti</li>
 	<li>Pro <a href="https://nachasi.com/2017/08/02/writers-block/" target="_blank" rel="noopener">podolannja «stuporu»</a> v roboti z tekstamy</li>
 	<li>Pro <a href="https://nachasi.com/2017/05/30/learning-music/" target="_blank" rel="noopener">roľ muzyky</a> u produktyvnij roboti ta vidpočynkovi</li>
 	<li>Pro <a href="https://nachasi.com/2017/04/23/office-of-dream/" target="_blank" rel="noopener">26 skladovyh</a> dlja stvorennja ofisu, pro jakyj mrije kožen pracivnyk</li>
</ul>

<h4><strong>Jak zapam&#8217;jatovuvaty velyki obsjagy novoї informaciї?</strong></h4><p>Kožen navčaľnyj rik počynajeťsja z masy novyh predmetiv, zavdań, ljudej, zmin rozkladu ta inšoї vkraj važlyvoї informaciї. radymo vse ce ne zapam&#8217;jatovuvaty i naviť ne magataysja ce robyty — zviľniť golovu. Ljudśkyj mozok vlaštovano tak, ščo 3-4 zavdannja odnočasno my šče možemo zapam&#8217;jataty ta sfokusuvatysja na nyh, a biľše — vže ni. Najkrašča porada, jaku možna daty — zvykajte use zanotovuvaty (v telefon čy zapysnyk na paperi). Nagaduvannja + ščodenni notatky iz perelikom sprav na deń / tyždeń / misjać = spokijne navčannja ta vidsutnisť «provaliv» u vašij pam&#8217;jati.</p><h4><strong>Čy možna vstygaty use?</strong></h4><p>Pošyrenyj stereotyp pro možlyvisť robyty vse j odnočasno pidsyljujeťsja napivlegendarnymy istorijamy pro Cezarja, Makedonśkogo, Napoleona ta Ejnštejna, jaki movljav mogly robyty odnočasno rizni zavdannja. Problema v tomu, ščo vy — ne Cezar, a obsjagiv informaciї ta zavdań u sučasnomu sviti trohy biľše, aniž svogo času bulo u starodavnih rymljan. Mozok ljudyny — naviť sučasnoї ta progresyvnoї — ne vlaštovano tak, aby vin pracjuvav u bagatopotočnomu režymi. Tomu vykonujte zavdannja ta povsjakdenni spravy poslidovno, po čerzi, a ne odnočasno. Vstygaty use možlyvo, jakščo ne bratysja za use odrazu. Rozpodiljajte, delegujte, diliť velyki zadači na nyzku menšyh zavdań.</p><h4><strong>Ščo robyty z nevidkladnymy spravamy?</strong></h4><p>Mabuť vy čuly pro metodologiju GTD. Ale jakščo dlja vas takyj pokrokovyj pidhid nadto skladnyj, počniť z prostogo: «їžte žabu». Ni, ne v bukvaľnomu sensi. «Žabamy nazyvajuť dribni zavdannja, jaki ne vymagajuť biľše dekiľkoh hvylyn na їhnje vykonannja. Na vidminu vid «sloniv» (velykyh strategičnyh zavdań — jak-to kursovyj proekt čy dyplomna robota), taki «žaby» nam dovodyťsja lovyty ta vyrišuvaty ščodnja. Te, ščo možna zrobyty za 2 hvylyny, robiť tut i zaraz, a ne vidkladajte na speciaľno vidvedenyj čas.</p><h4><strong>Jak planuvaty deń / tyždeń?</strong></h4><p>Ščoby sklasty pokrokovyj (i golovne — realistyčnyj) plan dij na tyždeń, slid vydilyty dlja ćogo okremyj čas. Planuvannja i vykonannja roboty ne možuť vidbuvatysja paraleľno. Tomu vydiliť ščonajmenše 40-50 hv raz na dobu na planuvannja podaľšyh dij. Šče pivtory godyny zalyšte naprykinci tyžnja na analiz uśogo zroblenogo ta nevykonanogo. Investujučy u čas na planuvannja, vy cym investujete u vlasnu produktyvnisť ta zdatnisť «use vstygaty».</p><h4><strong>Čy dopomožuť meni tehnologiї abo dodatky?</strong></h4><p>Isnuje čymalo dodatkiv dlja planuvannja, samokontrolju ta  prostavljannja dedlajniv. Prote žodni tehnologiї ne možuť vam zaminyty tehniku myslennja. Nepravyľne vykorystannja spoviščeń pro zavdannja ta zustriči lyše škodytyme vašij produktyvnosti. Usi svoї ščodenni zavdannja podiliť na 2 prostyh pereliky — terminovi ta ne nadto terminovi spravy. Planuvannja dnja maje pidkorjatysja spravam iz «terminovogo spysku». Jakščo terminovyh sprav u cej konkretnyj deń nemaje, perehoďte do spysku neterminovyh zavdań. Vsi delegovani zavdannja čy spiľni z kymoś proekty slid zberigaty v okremyj spysok i vidmičaty tam osobu, jaka vidpovidaje za vykonannja cijeї zadači.</p><p>Važlyvym je rozuminnja togo, ščo vsi spravy zrobyty nemožlyvo. Možlyvisť vidkladaty čy pryskorjuvaty terminy vykonannja okremyh zavdań zaležno vid sytuaciї — tež cinne vminnja, jake slid opanuvaty na dodaču do čyslennyh nagaduvań u smartfoni čy systemy kontroľ zadač na paperi.</p><h4><strong>Jak rozpodiljaty čas na navčannja ta vidpočynok?</strong></h4><p>Dlja efektyvnosti vašomu mozku potribni fazy napružennja ta rozslablennja. Dodatkovym «bustom» dlja vašoї produktyvnosti možuť staty korotkyj son, zanjattja sportom, vminnja zupynytysja ta prydilyty čas čytannju knygy čy prosto poležaty i ničogo ne robyty.</p><p>Pam&#8217;jatajte, ščo jakisnyj son ta fizyčni vpravy pozytyvno vplyvajuť na produktyvnisť. Takož radymo pozbavytysja vid «infošumu» — vymknuty usi spoviščennja iz socmerež ta menše gortaty stričku Facebook čy peregljadaty sajty iz «terminovymy» novynamy. Naspravdi u vašomu žytti je nabagato biľše cikavogo i spravdi važlyvogo za te, hto jaki fotografiї opublikuvav čy ščo napysav u statusi.</p><p>Ne pracjujte biľše 2/3 doby — ce možna robyty 1-2 razy, ale hronično u takomu rytmi vy perejdete do hroničnoї vtomy, problem zi snom, pam&#8217;jattju ta koncentracijeju. Vidtak vaša robota stavatyme dedali neproduktyvnišoju, a znannja buduť pogano zasvojuvatysja.</p><h4><strong>Ščo šče varto počytaty dlja togo, aby pokraščyty svoju produktyvnisť?</strong></h4><p>Raniše naša redakcija vže torkalasja riznyh aspektiv produktyvnosti v roboti ta navčanni. Radymo vam peregljanuty taki materialy:</p><ul><li>Pro <a href="/2018/05/17/ne-dopuskaty-emotsijnogo-vygorannya/" target="_blank" rel="noopener">ryzyky vygorjannja</a> na roboti</li><li>Pro <a href="/2017/08/02/writers-block/" target="_blank" rel="noopener">podolannja «stuporu»</a> v roboti z tekstamy</li><li>Pro <a href="/2017/05/30/learning-music/" target="_blank" rel="noopener">roľ muzyky</a> u produktyvnij roboti ta vidpočynkovi</li><li>Pro <a href="/2017/04/23/office-of-dream/" target="_blank" rel="noopener">26 skladovyh</a> dlja stvorennja ofisu, pro jakyj mrije kožen pracivnyk</li></ul>

Jak rozpočaty navčaľnyj rik bez stresu — porady dlja studentiv

<span style="font-weight: 400">Testove zavdannja stalo masthevom kožnoї kompaniї. A kandydativ vony trohy zamučyly. Vyjavljajeťsja sposobiv ocinyty kandydata je čymalo. Pogovorymo pro dejaki z nyh</span>

Jaki je sposoby pereviryty kandydata ta ocinyty jogo vidpovidnisť proponovanij posadi, ščoby ne zmučyty sebe ta jogo?


<h4><strong>Jak ocinyty pretendenta za dopomogoju testuvannja?</strong></h4>
<span style="font-weight: 400;">Ce — zručnyj sposib ocinky kandydata. Provodyty testuvannja možna jak viddaleno, tak i oflajn pry zustriči. Jakščo test treba projty viddaleno, to kandydatu nadsylajuť posylannja na test, a vin uže sam vybyraje čas, koly cej test prohodyty. Vidvodjaťsja dlja ćogo pevni časovi ramky. Onlajn-testuvannja praktykujuť zaraz naviť universytety.</span>

<span style="font-weight: 400;">Ščodo napovnennja testiv, je cile pole dlja idej. Vony možuť buty vyključno profesijnogo sprjamuvannja, psyhologičnogo sprjamuvannja — vse zaležyť vid togo, jakyj rezuľtat vam potriben. Test maje maty nabir rozv'jazkiv, za jakymy j ocinjujuť vidpovidnisť znań ta navyčok kandydata vašym potrebam.</span>
<h4><strong>Čy možna zastosuvaty «domašnje zavdannja» dlja ocinjuvannja kandydata?</strong></h4>
<span style="font-weight: 400;">Vyrišennja kejsiv, napysannja strategiї, detaľne vyvčennja jakyhoś materialiv — vse ce možna nadaty jak «domašnje zavdannja» iz vstanovlenym dedlajnom dlja vykonannja. Osnovna vidminnisť ćogo typu ocinky vid testovogo zavdannja — pretendent pracjuje z členamy kompaniї. Kandydatu pokazujuť prezentaciju, stavljať problemu členy komandy kompaniї, a vže pretendent maje її vyrišyty. Taki zavdannja pokazujuť ne tiľky profesionalizm kandydata, a j motyvaciju (jakščo vin / vona ne vykonaly zavdannja, napryklad).</span>
<h4><strong>Ščo take assessment-centr ta jak jogo zastosovuvaty?</strong></h4>
<span style="font-weight: 400;">Ce — ocinjuvaľnyj zahid, jakyj skladajeťsja, jak pravylo, z dekiľkoh riznoplanovyh zavdań (analityčnyh kejsiv, roľovyh igor, testiv, grupovyh dyskusij, interv’ju). Vse ce prohodyť pid nagljadom sertyfikovanogo fahivcja z ocinky ta učasnykiv procesu vidboru. Meta takogo vydu — glyboka ocinka kompetencij, svogo rodu «perevirka bojem».</span>

<span style="font-weight: 400;">Assessment-centry buvajuť grupovi (koly odnočasno ocinjujuť dekiľka kandydativ) ta indyviduaľni (pry odynyčnomu vidbori kandydativ).</span>
<h4><strong>Čy možna skorystatysja praktykoju «vyprobovuvaľnogo dnja» i jak ce vidbuvajeťsja?</strong></h4>
<span style="font-weight: 400;">Cej sposib orijentovanyj ne stiľky na ocinku kandydata, jak na te, ščob zanuryty pretendenta u specyfiku posady, daty povne rozuminnja jogo roli ta zavdań, jaki treba bude vykonuvaty. Najčastiše cej variant vykorystovujuť dlja kandydativ z nevelykym dosvidom. Ce — zručnyj sposib, jakyj dopomože ljudyni diznatyś, podyvytysja na kompaniju zseredyny, poznajomytysja z komandoju, ščoby v majbutńomu unyknuty rozčaruvannja i nevypravdanyh očikuvań dlja oboh storin možlyvogo kontraktu.</span>

<span style="font-weight: 400;">Jak bačyte, variantiv dlja ocinky kandydativ je čymalo, treba lyše bažannja ta nathnennja sprobuvaty ščoś nove v roboti vašoї kompaniї.</span>

<p>Jaki je sposoby pereviryty kandydata ta ocinyty jogo vidpovidnisť proponovanij posadi, ščoby ne zmučyty sebe ta jogo?</p><p></p><h4><strong>Jak ocinyty pretendenta za dopomogoju testuvannja?</strong></h4><p><span style="font-weight: 400;">Ce — zručnyj sposib ocinky kandydata. Provodyty testuvannja možna jak viddaleno, tak i oflajn pry zustriči. Jakščo test treba projty viddaleno, to kandydatu nadsylajuť posylannja na test, a vin uže sam vybyraje čas, koly cej test prohodyty. Vidvodjaťsja dlja ćogo pevni časovi ramky. Onlajn-testuvannja praktykujuť zaraz naviť universytety.</span></p><p><span style="font-weight: 400;">Ščodo napovnennja testiv, je cile pole dlja idej. Vony možuť buty vyključno profesijnogo sprjamuvannja, psyhologičnogo sprjamuvannja — vse zaležyť vid togo, jakyj rezuľtat vam potriben. Test maje maty nabir rozv&#8217;jazkiv, za jakymy j ocinjujuť vidpovidnisť znań ta navyčok kandydata vašym potrebam.</span></p><h4><strong>Čy možna zastosuvaty «domašnje zavdannja» dlja ocinjuvannja kandydata?</strong></h4><p><span style="font-weight: 400;">Vyrišennja kejsiv, napysannja strategiї, detaľne vyvčennja jakyhoś materialiv — vse ce možna nadaty jak «domašnje zavdannja» iz vstanovlenym dedlajnom dlja vykonannja. Osnovna vidminnisť ćogo typu ocinky vid testovogo zavdannja — pretendent pracjuje z členamy kompaniї. Kandydatu pokazujuť prezentaciju, stavljať problemu členy komandy kompaniї, a vže pretendent maje її vyrišyty. Taki zavdannja pokazujuť ne tiľky profesionalizm kandydata, a j motyvaciju (jakščo vin / vona ne vykonaly zavdannja, napryklad).</span></p><h4><strong>Ščo take assessment-centr ta jak jogo zastosovuvaty?</strong></h4><p><span style="font-weight: 400;">Ce — ocinjuvaľnyj zahid, jakyj skladajeťsja, jak pravylo, z dekiľkoh riznoplanovyh zavdań (analityčnyh kejsiv, roľovyh igor, testiv, grupovyh dyskusij, interv’ju). Vse ce prohodyť pid nagljadom sertyfikovanogo fahivcja z ocinky ta učasnykiv procesu vidboru. Meta takogo vydu — glyboka ocinka kompetencij, svogo rodu «perevirka bojem».</span></p><p><span style="font-weight: 400;">Assessment-centry buvajuť grupovi (koly odnočasno ocinjujuť dekiľka kandydativ) ta indyviduaľni (pry odynyčnomu vidbori kandydativ).</span></p><h4><strong>Čy možna skorystatysja praktykoju «vyprobovuvaľnogo dnja» i jak ce vidbuvajeťsja?</strong></h4><p><span style="font-weight: 400;">Cej sposib orijentovanyj ne stiľky na ocinku kandydata, jak na te, ščob zanuryty pretendenta u specyfiku posady, daty povne rozuminnja jogo roli ta zavdań, jaki treba bude vykonuvaty. Najčastiše cej variant vykorystovujuť dlja kandydativ z nevelykym dosvidom. Ce — zručnyj sposib, jakyj dopomože ljudyni diznatyś, podyvytysja na kompaniju zseredyny, poznajomytysja z komandoju, ščoby v majbutńomu unyknuty rozčaruvannja i nevypravdanyh očikuvań dlja oboh storin možlyvogo kontraktu.</span></p><p><span style="font-weight: 400;">Jak bačyte, variantiv dlja ocinky kandydativ je čymalo, treba lyše bažannja ta nathnennja sprobuvaty ščoś nove v roboti vašoї kompaniї.</span></p>

Obijtysja bez testovogo zavdannja — jak ocinyty kandydata na vakansiju

Vse šče plutajetesja miž virtuaľnoju, zmišanoju ta dopovnenoju reaľnistju i ne možete skazaty, ščo označaje VR, AR ta novu abreviaturu MR? Na časi vyvčyty golovni tehnologični vidminnosti cyh vydiv reaľnosti

<h4><strong>Ščo take virtuaľna reaľnisť (VR)?</strong></h4>
Virtuaľna reaľnisť (VR), jaku možna nazvaty poglyblenoju muľtymedijnoju abo komp'juternoju reaľnistju, povtorjuje seredovyšče, jake imituje fizyčnu prysutnisť v miscjah reaľnogo svitu abo ujavnogo svitu. Pry ćomu taka cyfrova reaľnisť daje zmogu korystuvačevi vzajemodijaty z cym cyfrovym svitom tak, jak vy by vzajemodijaly z reaľnym svitom. Napryklad, vy bačyte, jak «berete» ob'jekty v igrovomu seredovyšči čy bačyte їh u povnistju štučnomu seredovyšči — zavdjaky ćomu mozok spryjmaje cju kartynu jak reaľnu.

Virtuaľna reaľnisť ob'jednuje sukupnisť vražeń, jaki možuť buty stvoreni z vykorystannjam suto reaľnogo kontentu, čysto syntetyčnogo zmistu abo gibrydu oboh — namaľovanogo ta zafiksovanogo reaľnogo vydiv kontentu.

Virtuaľna reaľnisť daje čymalyj poštovh dlja promyslovogo serijnogo vypusku aksesuariv ta igrovogo obladnannja. Golovni monitory (HMD) čy okuljary VR na śogodni majuť nyzku modyfikacij ta cinovyh variantiv — vid prostogo kartonnogo samorobnogo aksesuaru Google Cardboard do šolomu HTC Vive. Ne tak davno z'javylysja novi rozrobky u sferi virtuaľnoї reaľnosti dlja peregljadu vidpovidnogo kontentu — Nokia OZO, GoPro Odissey, Google Jump, Ricoh Theta ta nyzka inšyh rozrobok.
<h4><strong>Ščo take 360°-video?</strong></h4>
Zazvyčaj taki video vidobražajuť reaľnisť iz možlyvistju odnočasnogo doviľnogo peregljadu u vsih naprjamkah. Pid čas vidtvorennja gljadač keruje naprjamom peregljadu. V osnovu pokladeno te, ščo vidbuvajeťsja dovkola korystuvača u reaľnosti. Po suti ce — versija VR, stvorena lyše na osnovi reaľnogo kontentu, a ne namaľovanogo čy štučno symuľovanogo. Dyskusija dovkola togo, čy varto zarahovuvaty panoramnyj videokontent do VR, poljagaje u tomu, ščo u ćomu video vykorystano lyše obmeženu kiľkisť reaľnogo kontentu, a ne neobmeženyj vmist vid štučnyh do reaľnyh scen.
<h4><strong>Ščo take komp'juterno-generovana virtuaľna reaľnisť? (CG VR)</strong></h4>
Jak vyplyvaje z nazvy, cej typ reaľnosti stosujeťsja vmistu VR, stvorenogo komp'juterom (tobto ne na osnovi reaľnogo kontentu). Vikipedija čy inši džerela ne majuť prjamogo vyznačennja dlja CG VR. Za suttju ce — zanurenyj dosvid, stvorenyj cilkom na osnovi komp'juternogo kontentu. CG VR može buty poperedńo vidtvorenym, otže, ne je reaktyvnym — takym čynom vin duže shožyj na 360°-video abo zdijsnjujeťsja v režymi reaľnogo času za dopomogoju igrovogo dvyguncja.

Isnuje takož tretij typ VR. Vin je gibrydom miž 360°-video ta CG, de počuttja zanurennja stvorjujeťsja za dopomogoju sumiši oboh typiv vmistu: reaľnogo ta cyfrovogo. Sogodni, jak i v kinoindustriї, v igrovij ta rozvažaľnij feri nemaje spravžńogo imeni dlja ćogo «treťogo šljahu». Ci audytoriї vykorystovujuťsja dlja koncepciї stvorennja vizuaľnyh zasobiv, vykorystovujučy pojednannja jak reaľnogo, tak i CG-kontentu.

[related_post id="8496"]
<h4><strong>Jak pracjuje dopovnena reaľnisť (AR)?</strong></h4>
Okrim virtuaľnoї, je takož dopovnena reaľnisť. Ce — žyvyj prjamyj abo neprjamyj vygljad fizyčnogo, reaľnogo seredovyšča, elementy jakogo rozšyrjujuťsja (abo dopovnjujuťsja) za dopomogoju komp'juternyh sensornyh elementiv, takyh jak zvuk, video, grafika abo dani GPS. Po suti, na reaľnyj svid nakladajuť elementy cyfrovoї kartynky. Pry ćomu reaľnyj kontent ta vmist CG ne reaguvaty odne na odnogo, jak ce vidbuvajeťsja u VR.

Napryklad, na osnovi cijeї tehnologiї kompanija IKEA rozrobyla speciaľnyj stil jak častynu svojeї konceptuaľnoї kuhni. Vin proponuje recepty na osnovi ingredijentiv na stoli, ščo je čudovym prykladom dopovnenoї reaľnosti. Google Glass stala peršoju sproboju vid Google dodaty spožyvačam dodatkovu reaľnisť u formati okuljariv.
<h4><strong>Zaraz takož počaly govoryty pro zmišanu reaľnisť (MR) — ščo ce take?</strong></h4>
Zmišana reaľnisť (MR), jaka inodi nazyvajeťsja gibrydnoju reaľnistju, — ce zlyttja reaľnyh i virtuaľnyh svitiv dlja stvorennja novyh seredovyšč ta vizualizacij. Prostiše kažučy, ce robota programy (čy mobiľnogo dodatku), koly fizyčni ta cyfrovi ob'jekty spivisnujuť i vzajemodijuť u režymi reaľnogo času paraleľno.

Za svojeju suttju vona je nakladennjam syntetyčnogo vmistu v reaľnomu sviti, jakyj vzajemodije z reaľnoju kartynoju svitu, nadajučy dodatkovi možlyvosti u nyzci sfer dijaľnosti. Napryklad, pro zmišanu reaľnisť govorymo, koly jdeťsja pro vizuaľni uľtrazvukovi zobražennja, jaki nakladajuť na pacijenta pered počatkom operaciї. Ključovoju harakterystykoju MR je te, ščo syntetyčnyj vmist ta vmist navkolyšńogo svitu možuť reaguvaty odne na odnogo — i ce vidbuvajeťsja v režymi reaľnogo času.

[related_post id="12285"]

Sered rozrobok aparatnogo zabezpečennja, pov'jazanyh iz zmišanoju reaľnistju, — šolom Microsoft HoloLens. Vtim, sama korporacija unykaje ponjattja «zmišanoї reaľnosti», natomisť zastosovujučy termin «golografični cyfrovi ob'jekty». Korporacija neščodavno predstavyla emuljator HoloLens dlja rozrobnykiv, ščoby avtory program mogly stvorjuvaty programy dlja novyh tehnologij. Z usih reaľnostej same zmišana vydajeťsja najbiľš perspektyvnoju dlja praktyčnogo zastosuvannja poza mežamy igor čy cyfrovyh rozvag u inšyh sferah žyttja.
<h4><strong>V čomu vidminnisť miž AR ta MR?</strong></h4>
Profiľni tehnologični vydannja ta doslidnyky dyskutujuť pro te, čym vidriznjajuťsja AR (dopovnena reaľnisť) ta MR (zmišana reaľnisť). Zdebiľšogo, u sferi masovyh tehnologij termin «zmišana reaľnisť» najčastiše prograje «dopovnenij». Poky ščo najšyrše vykorystovujeťsja same AR. MR peredbačaje vzajemodiju ob'jektiv na osnovi vzajemnyh zv'jazkiv (naviť jakščo častyna cyh ob'jektiv je cyfrovymy, a častyna — fizyčnymy) i je tehnologično skladnišoju dlja realizaciї na potočnomu etapi rozvytku tehnologij. Perši kroky v ćomu naprjamku počaly robyty Google ta Apple, prote poky ščo govoryty pro MR za mežamy konceptiv zarano.

<h4><strong>Ščo take virtuaľna reaľnisť (VR)?</strong></h4><p>Virtuaľna reaľnisť (VR), jaku možna nazvaty poglyblenoju muľtymedijnoju abo komp&#8217;juternoju reaľnistju, povtorjuje seredovyšče, jake imituje fizyčnu prysutnisť v miscjah reaľnogo svitu abo ujavnogo svitu. Pry ćomu taka cyfrova reaľnisť daje zmogu korystuvačevi vzajemodijaty z cym cyfrovym svitom tak, jak vy by vzajemodijaly z reaľnym svitom. Napryklad, vy bačyte, jak «berete» ob&#8217;jekty v igrovomu seredovyšči čy bačyte їh u povnistju štučnomu seredovyšči — zavdjaky ćomu mozok spryjmaje cju kartynu jak reaľnu.</p><p>Virtuaľna reaľnisť ob&#8217;jednuje sukupnisť vražeń, jaki možuť buty stvoreni z vykorystannjam suto reaľnogo kontentu, čysto syntetyčnogo zmistu abo gibrydu oboh — namaľovanogo ta zafiksovanogo reaľnogo vydiv kontentu.</p><p>Virtuaľna reaľnisť daje čymalyj poštovh dlja promyslovogo serijnogo vypusku aksesuariv ta igrovogo obladnannja. Golovni monitory (HMD) čy okuljary VR na śogodni majuť nyzku modyfikacij ta cinovyh variantiv — vid prostogo kartonnogo samorobnogo aksesuaru Google Cardboard do šolomu HTC Vive. Ne tak davno z&#8217;javylysja novi rozrobky u sferi virtuaľnoї reaľnosti dlja peregljadu vidpovidnogo kontentu — Nokia OZO, GoPro Odissey, Google Jump, Ricoh Theta ta nyzka inšyh rozrobok.</p><h4><strong>Ščo take 360°-video?</strong></h4><p>Zazvyčaj taki video vidobražajuť reaľnisť iz možlyvistju odnočasnogo doviľnogo peregljadu u vsih naprjamkah. Pid čas vidtvorennja gljadač keruje naprjamom peregljadu. V osnovu pokladeno te, ščo vidbuvajeťsja dovkola korystuvača u reaľnosti. Po suti ce — versija VR, stvorena lyše na osnovi reaľnogo kontentu, a ne namaľovanogo čy štučno symuľovanogo. Dyskusija dovkola togo, čy varto zarahovuvaty panoramnyj videokontent do VR, poljagaje u tomu, ščo u ćomu video vykorystano lyše obmeženu kiľkisť reaľnogo kontentu, a ne neobmeženyj vmist vid štučnyh do reaľnyh scen.</p><h4><strong>Ščo take komp&#8217;juterno-generovana virtuaľna reaľnisť? (CG VR)</strong></h4><p>Jak vyplyvaje z nazvy, cej typ reaľnosti stosujeťsja vmistu VR, stvorenogo komp&#8217;juterom (tobto ne na osnovi reaľnogo kontentu). Vikipedija čy inši džerela ne majuť prjamogo vyznačennja dlja CG VR. Za suttju ce — zanurenyj dosvid, stvorenyj cilkom na osnovi komp&#8217;juternogo kontentu. CG VR može buty poperedńo vidtvorenym, otže, ne je reaktyvnym — takym čynom vin duže shožyj na 360°-video abo zdijsnjujeťsja v režymi reaľnogo času za dopomogoju igrovogo dvyguncja.</p><p>Isnuje takož tretij typ VR. Vin je gibrydom miž 360°-video ta CG, de počuttja zanurennja stvorjujeťsja za dopomogoju sumiši oboh typiv vmistu: reaľnogo ta cyfrovogo. Sogodni, jak i v kinoindustriї, v igrovij ta rozvažaľnij feri nemaje spravžńogo imeni dlja ćogo «treťogo šljahu». Ci audytoriї vykorystovujuťsja dlja koncepciї stvorennja vizuaľnyh zasobiv, vykorystovujučy pojednannja jak reaľnogo, tak i CG-kontentu.</p>	<div class="related-post">		<span class="title">Čytajte takož:</span>		<a href="/ul/tech/2017/07/13/vr-ar/" class="link">Virtuaľna ta dopovnena reaľnisť — čogo čekaty do 2025 roku</a>	</div><h4><strong>Jak pracjuje dopovnena reaľnisť (AR)?</strong></h4><p>Okrim virtuaľnoї, je takož dopovnena reaľnisť. Ce — žyvyj prjamyj abo neprjamyj vygljad fizyčnogo, reaľnogo seredovyšča, elementy jakogo rozšyrjujuťsja (abo dopovnjujuťsja) za dopomogoju komp&#8217;juternyh sensornyh elementiv, takyh jak zvuk, video, grafika abo dani GPS. Po suti, na reaľnyj svid nakladajuť elementy cyfrovoї kartynky. Pry ćomu reaľnyj kontent ta vmist CG ne reaguvaty odne na odnogo, jak ce vidbuvajeťsja u VR.</p><p>Napryklad, na osnovi cijeї tehnologiї kompanija IKEA rozrobyla speciaľnyj stil jak častynu svojeї konceptuaľnoї kuhni. Vin proponuje recepty na osnovi ingredijentiv na stoli, ščo je čudovym prykladom dopovnenoї reaľnosti. Google Glass stala peršoju sproboju vid Google dodaty spožyvačam dodatkovu reaľnisť u formati okuljariv.</p><h4><strong>Zaraz takož počaly govoryty pro zmišanu reaľnisť (MR) — ščo ce take?</strong></h4><p>Zmišana reaľnisť (MR), jaka inodi nazyvajeťsja gibrydnoju reaľnistju, — ce zlyttja reaľnyh i virtuaľnyh svitiv dlja stvorennja novyh seredovyšč ta vizualizacij. Prostiše kažučy, ce robota programy (čy mobiľnogo dodatku), koly fizyčni ta cyfrovi ob&#8217;jekty spivisnujuť i vzajemodijuť u režymi reaľnogo času paraleľno.</p><p>Za svojeju suttju vona je nakladennjam syntetyčnogo vmistu v reaľnomu sviti, jakyj vzajemodije z reaľnoju kartynoju svitu, nadajučy dodatkovi možlyvosti u nyzci sfer dijaľnosti. Napryklad, pro zmišanu reaľnisť govorymo, koly jdeťsja pro vizuaľni uľtrazvukovi zobražennja, jaki nakladajuť na pacijenta pered počatkom operaciї. Ključovoju harakterystykoju MR je te, ščo syntetyčnyj vmist ta vmist navkolyšńogo svitu možuť reaguvaty odne na odnogo — i ce vidbuvajeťsja v režymi reaľnogo času.</p>	<div class="related-post">		<span class="title">Čytajte takož:</span>		<a href="/ul/tech/2017/10/10/ar-army/" class="link">Jak rozrobnyky zaprovadžujuť dopovnenu reaľnisť v armiї</a>	</div><p>Sered rozrobok aparatnogo zabezpečennja, pov&#8217;jazanyh iz zmišanoju reaľnistju, — šolom Microsoft HoloLens. Vtim, sama korporacija unykaje ponjattja «zmišanoї reaľnosti», natomisť zastosovujučy termin «golografični cyfrovi ob&#8217;jekty». Korporacija neščodavno predstavyla emuljator HoloLens dlja rozrobnykiv, ščoby avtory program mogly stvorjuvaty programy dlja novyh tehnologij. Z usih reaľnostej same zmišana vydajeťsja najbiľš perspektyvnoju dlja praktyčnogo zastosuvannja poza mežamy igor čy cyfrovyh rozvag u inšyh sferah žyttja.</p><h4><strong>V čomu vidminnisť miž AR ta MR?</strong></h4><p>Profiľni tehnologični vydannja ta doslidnyky dyskutujuť pro te, čym vidriznjajuťsja AR (dopovnena reaľnisť) ta MR (zmišana reaľnisť). Zdebiľšogo, u sferi masovyh tehnologij termin «zmišana reaľnisť» najčastiše prograje «dopovnenij». Poky ščo najšyrše vykorystovujeťsja same AR. MR peredbačaje vzajemodiju ob&#8217;jektiv na osnovi vzajemnyh zv&#8217;jazkiv (naviť jakščo častyna cyh ob&#8217;jektiv je cyfrovymy, a častyna — fizyčnymy) i je tehnologično skladnišoju dlja realizaciї na potočnomu etapi rozvytku tehnologij. Perši kroky v ćomu naprjamku počaly robyty Google ta Apple, prote poky ščo govoryty pro MR za mežamy konceptiv zarano.</p>

Ščo take VR, AR ta MR i jaka riznycja miž nymy

<h4><strong>Hto može kupuvaty cinni papery iz SŠA v Ukraїni?</strong></h4>
Vam slid buty povnolitnim, maty ukraїnśke gromadjanstvo ta buty rezydentom Ukraїny. Takož u červni 2018 roku Verhovna Rada <a href="https://nachasi.com/2018/05/03/pro-valyutu-i-yevropu-de-jure/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">shvalyla<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/05/slava-bowman-161206-unsplash-300x200.jpg" />De jure: vyvesty valjutu za kordon prostiše, v'їhaty do JeS — za dozvolom</span></a> zakon «Pro valjutu», ščo sproščuje možlyvosti dlja investuvannja. Orijentovno za pivroku, koly zakon počne dijaty, potreba u otrymanni indyviduaľnoї valjutnoї licenziї NBU vidpade. Zaraz cja licenzija potribna dlja perekazu koštiv na rahunok inozemnoї ustanovy za potribnu kiľkisť akcij.
<h4><strong>Z čogo slid počaty investuvannja v akciї amerykanśkyh korporacij?</strong></h4>
Dlja počatku operacij slid otrymaty valjutnu licenziju NBU, i ce bulo skladno — tak bulo donedavna. Iz nabuttjam čynnosti onovlenogo zakonodavstva pro valjutu ta valjutni operaciї procedura zminylasja. Počynajučy z lypnja 2017 roku ukraїnśkyj finreguljator polegšyv proceduru її otrymannja. Za najavnosti licenziї ukraїneć može perekazaty na zakordonnyj rahunok ne biľše $50 tys.

Ščoby otrymaty cej dozviľnyj dokument, slid vidkryty rahunok v odnomu z komercijnyh bankiv Ukraїny. V jakosti banku možna obraty finustanovu, de v majbutńogo investora vže je rahunok. Takož neobhidno napysaty zajavu v Nacbank na otrymannja valjutnoї licenziї i zibraty paket dokumentiv, ščo pidtverdžujuť najavnisť dohodiv:
<ul>
<li>dovidku z podatkovoї,</li>
 	<li>deklaraciju pro majnovyj stan i dohody,</li>
 	<li>oryginaly abo zavireni kopiї dokumentiv, ščo vkazujuť na metu perekazu koštiv (namir prydbaty akciї),</li>
 	<li>ugodu z brokerom.</li>
</ul>
Oformlennja valjutnoї licenziї bezkoštovne. Prote zovsim bez plateživ ne obijdeťsja, zaznačajuť v «Ekonomičnij Pravdi». Vam dovedeťsja splatyty bankivśku komisiju. Vna skladaje 5-7 tys grn, abo 0,5% vid sumy perekazu.
<h4><strong>Jak vydajuť licenziju?</strong></h4>
Pislja perevirky dokumentiv upovnovaženyj bank zrobyť zapyt v NBU na vydaču valjutnoї licenziї. Dali NBU povynen nadaty elektronnu licenziju i zrobyty zapys u rejestri indyviduaľnyh licenzij na zdijsnennja fizosobamy valjutnyh operacij. Jak zaznačajuť žurnalisty «EP», cej proces avtomatyzovanyj, tomu procedura vidbuvajeťsja dovoli švydko. Pro otrymannja licenziї bank povidomljaje klijentovi okremo.
<h4><strong>Jak pracjuvaty iz inozemnym brokerom ta platyty jomu za poslugy?</strong></h4>
Dlja kupivli akcij treba perekazuvaty groši brokeru, a vin oplačuvatyme kupivlju akcij. Znań ta navyčok u zvyčajnogo pokupcja akcij može brakuvaty — tož dopomagajuť u proceduri vyboru ta prydbannja akcij same brokery fondovogo rynku. V Ukraїni ci struktury nazyvajuť investycijnymy kompanijamy. Vony torgujuť na fondovyh biržah ta za doručennjam svoїh klijentiv kupujuť akciї.

Dlja perekazu koštiv inozemnomu brokeru potribno maty rahunok u zakordonnomu banku. Vidkryvaty taki rahunky stalo prostiše zavdjaky liberalizaciї ukraїnśkogo zakonodavstva. Dali klijent maje vidkryty brokerśkyj rahunok. Nastupnyj krok — pidpysannja ugody na depozytarni poslugy (zberigannja cinnyh paperiv). I zaveršaľnyj krok na ćomu etapi — perekaz koštiv brokeru.
<h4><strong>Jak vygljadaje proces roboty z brokerom?</strong></h4>
Pislja zaveršennja usih formaľnostej možna prydbaty sobi cinni papery Google, Facebook abo Amazon. A dopomagatyme u ćomu zakordonnyj čy ukraїnśkyj broker. Same čerez ńogo vy budete robyty zajavky na birži na kupivlju čy prodaž pevnoї kiľkosti (paketu) akcij.

Golovna perevaga inozemnogo brokera — <strong>strahuvannja vidpovidaľnosti</strong>. Kupuvaty cinni papery — ce ne lyše zdobuvaty groši na kursovij riznyci. Inkoly kompaniї bankrutujuť. Jakščo ce staneťsja, to v SŠA vidškodovujuť do $100 tys, u Jevropi — do $20 tys. Jak zaznačajuť u «Ekonomični Pravdi», inozemnyj poserednyk ne je podatkovym agentom, tomu ne peredaje informaciju pro ugody v lokaľni podatkovi organy.

Aľternatyva — ukraїnśkyj broker. Prote pam'jatajte: ukraїnśki kompaniї zazvyčaj ne torgujuť bezposeredńo na inozemnyh fondovyh biržah. Pryčyna — vysoka vartisť ta komisijni dlja takyh poslug. Same tomu ukraїnśkyj broker zazvyčaj maje zakordonnogo partnera, z jakym u ńogo dogovirni vidnosyny. Ukraїnśki kompaniї pry ćomu vystupajuť v roli subbrokeriv.

Golovna perevaga ukraїnśkogo brokera — <strong>dostupnisť komunikacij</strong>. Vidsutnisť riznyci u časovyh pojasah ta možlyvisť vykorystaty valjutnu licenziju ukraїnśkogo brokera dlja perevedennja koštiv na rahunky — takož sered perevag obslugovuvannja v ukraїnśkyh subbrokerśkyh kompanij.
<h4><strong>Skiľky koštuje robota z brokerom?</strong></h4>
Poslugy inozemnyh ta ukraїnśkyh brokeriv treba oplačuvaty. Dlja roboty iz zarubižnymy brokeramy slid buty gotovymy do vytrat ščonajmenše u $10 tys. Jak zaznačaje «EP», taka suma skladaje minimum dlja aktyvaciї brokerśkogo rahunku za kordonom. Takož beruť komisiju $10-20 za kožnu operaciju z cinnymy paperamy. Za umovy, ščo vy vkladatymeme značni košty (ščopravda, todi vamy možuť zacikavytysja u DFS, jakščo vsi ci desjatky tysjač dolariv vy znimatymete iz potočnogo bankivśkogo rahunku v Ukraїni), možna otrymaty znyžku — ale komisija za 1 akciju odnakovo ne sklade menše 1 amerykanśkogo centa. Suprovid brokerśkogo rahunku skladatyme $10 ta biľše.

Jakščo vy obraly ne zakordonnogo, a ukraїnśkogo brokera, jomu slid platyty zaležno vid rivnja oborotiv, a ne vid kiľkosti operacij z cinnymy paperamy, jak u zarubižnogo brokera. Jak informuje «EP», na fondovyh majdančykah SŠA komisija miscevogo brokera može stanovyty 0,02 amerykanśkyh centa za 1 akciju, na jevropejśkyh — do 0,3%.
<h4><strong>Jaki šče plateži peredbačeno pry operacijah iz cinnymy paperamy?</strong></h4>
Ne varto zabuvaty pro komisiju vlasne samoї birži. Londonśka fondova birža — 0,5% vid sumy ugody i platu vid oborotu torgivli. Jakščo vy oberety Nju-Jorkśku fondovu biržu, tam komisija stanovytyme dekiľka centiv za prydbannja kožnoї akciї. Za znjattja koštiv iz svogo rahunku broker tež bratyme vidsotok.

<h4><strong>Hto može kupuvaty cinni papery iz SŠA v Ukraїni?</strong></h4><p>Vam slid buty povnolitnim, maty ukraїnśke gromadjanstvo ta buty rezydentom Ukraїny. Takož u červni 2018 roku Verhovna Rada <a href="/2018/05/03/pro-valyutu-i-yevropu-de-jure/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">shvalyla<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2018/05/slava-bowman-161206-unsplash-300x200.jpg" />De jure: vyvesty valjutu za kordon prostiše, v&#8217;їhaty do JeS — za dozvolom</span></a> zakon «Pro valjutu», ščo sproščuje možlyvosti dlja investuvannja. Orijentovno za pivroku, koly zakon počne dijaty, potreba u otrymanni indyviduaľnoї valjutnoї licenziї NBU vidpade. Zaraz cja licenzija potribna dlja perekazu koštiv na rahunok inozemnoї ustanovy za potribnu kiľkisť akcij.</p><h4><strong>Z čogo slid počaty investuvannja v akciї amerykanśkyh korporacij?</strong></h4><p>Dlja počatku operacij slid otrymaty valjutnu licenziju NBU, i ce bulo skladno — tak bulo donedavna. Iz nabuttjam čynnosti onovlenogo zakonodavstva pro valjutu ta valjutni operaciї procedura zminylasja. Počynajučy z lypnja 2017 roku ukraїnśkyj finreguljator polegšyv proceduru її otrymannja. Za najavnosti licenziї ukraїneć može perekazaty na zakordonnyj rahunok ne biľše $50 tys.</p><p>Ščoby otrymaty cej dozviľnyj dokument, slid vidkryty rahunok v odnomu z komercijnyh bankiv Ukraїny. V jakosti banku možna obraty finustanovu, de v majbutńogo investora vže je rahunok. Takož neobhidno napysaty zajavu v Nacbank na otrymannja valjutnoї licenziї i zibraty paket dokumentiv, ščo pidtverdžujuť najavnisť dohodiv:</p><ul><li>dovidku z podatkovoї,</li><li>deklaraciju pro majnovyj stan i dohody,</li><li>oryginaly abo zavireni kopiї dokumentiv, ščo vkazujuť na metu perekazu koštiv (namir prydbaty akciї),</li><li>ugodu z brokerom.</li></ul><p>Oformlennja valjutnoї licenziї bezkoštovne. Prote zovsim bez plateživ ne obijdeťsja, zaznačajuť v «Ekonomičnij Pravdi». Vam dovedeťsja splatyty bankivśku komisiju. Vna skladaje 5-7 tys grn, abo 0,5% vid sumy perekazu.</p><h4><strong>Jak vydajuť licenziju?</strong></h4><p>Pislja perevirky dokumentiv upovnovaženyj bank zrobyť zapyt v NBU na vydaču valjutnoї licenziї. Dali NBU povynen nadaty elektronnu licenziju i zrobyty zapys u rejestri indyviduaľnyh licenzij na zdijsnennja fizosobamy valjutnyh operacij. Jak zaznačajuť žurnalisty «EP», cej proces avtomatyzovanyj, tomu procedura vidbuvajeťsja dovoli švydko. Pro otrymannja licenziї bank povidomljaje klijentovi okremo.</p><h4><strong>Jak pracjuvaty iz inozemnym brokerom ta platyty jomu za poslugy?</strong></h4><p>Dlja kupivli akcij treba perekazuvaty groši brokeru, a vin oplačuvatyme kupivlju akcij. Znań ta navyčok u zvyčajnogo pokupcja akcij može brakuvaty — tož dopomagajuť u proceduri vyboru ta prydbannja akcij same brokery fondovogo rynku. V Ukraїni ci struktury nazyvajuť investycijnymy kompanijamy. Vony torgujuť na fondovyh biržah ta za doručennjam svoїh klijentiv kupujuť akciї.</p><p>Dlja perekazu koštiv inozemnomu brokeru potribno maty rahunok u zakordonnomu banku. Vidkryvaty taki rahunky stalo prostiše zavdjaky liberalizaciї ukraїnśkogo zakonodavstva. Dali klijent maje vidkryty brokerśkyj rahunok. Nastupnyj krok — pidpysannja ugody na depozytarni poslugy (zberigannja cinnyh paperiv). I zaveršaľnyj krok na ćomu etapi — perekaz koštiv brokeru.</p><h4><strong>Jak vygljadaje proces roboty z brokerom?</strong></h4><p>Pislja zaveršennja usih formaľnostej možna prydbaty sobi cinni papery Google, Facebook abo Amazon. A dopomagatyme u ćomu zakordonnyj čy ukraїnśkyj broker. Same čerez ńogo vy budete robyty zajavky na birži na kupivlju čy prodaž pevnoї kiľkosti (paketu) akcij.</p><p>Golovna perevaga inozemnogo brokera — <strong>strahuvannja vidpovidaľnosti</strong>. Kupuvaty cinni papery — ce ne lyše zdobuvaty groši na kursovij riznyci. Inkoly kompaniї bankrutujuť. Jakščo ce staneťsja, to v SŠA vidškodovujuť do $100 tys, u Jevropi — do $20 tys. Jak zaznačajuť u «Ekonomični Pravdi», inozemnyj poserednyk ne je podatkovym agentom, tomu ne peredaje informaciju pro ugody v lokaľni podatkovi organy.</p><p>Aľternatyva — ukraїnśkyj broker. Prote pam&#8217;jatajte: ukraїnśki kompaniї zazvyčaj ne torgujuť bezposeredńo na inozemnyh fondovyh biržah. Pryčyna — vysoka vartisť ta komisijni dlja takyh poslug. Same tomu ukraїnśkyj broker zazvyčaj maje zakordonnogo partnera, z jakym u ńogo dogovirni vidnosyny. Ukraїnśki kompaniї pry ćomu vystupajuť v roli subbrokeriv.</p><p>Golovna perevaga ukraїnśkogo brokera — <strong>dostupnisť komunikacij</strong>. Vidsutnisť riznyci u časovyh pojasah ta možlyvisť vykorystaty valjutnu licenziju ukraїnśkogo brokera dlja perevedennja koštiv na rahunky — takož sered perevag obslugovuvannja v ukraїnśkyh subbrokerśkyh kompanij.</p><h4><strong>Skiľky koštuje robota z brokerom?</strong></h4><p>Poslugy inozemnyh ta ukraїnśkyh brokeriv treba oplačuvaty. Dlja roboty iz zarubižnymy brokeramy slid buty gotovymy do vytrat ščonajmenše u $10 tys. Jak zaznačaje «EP», taka suma skladaje minimum dlja aktyvaciї brokerśkogo rahunku za kordonom. Takož beruť komisiju $10-20 za kožnu operaciju z cinnymy paperamy. Za umovy, ščo vy vkladatymeme značni košty (ščopravda, todi vamy možuť zacikavytysja u DFS, jakščo vsi ci desjatky tysjač dolariv vy znimatymete iz potočnogo bankivśkogo rahunku v Ukraїni), možna otrymaty znyžku — ale komisija za 1 akciju odnakovo ne sklade menše 1 amerykanśkogo centa. Suprovid brokerśkogo rahunku skladatyme $10 ta biľše.</p><p>Jakščo vy obraly ne zakordonnogo, a ukraїnśkogo brokera, jomu slid platyty zaležno vid rivnja oborotiv, a ne vid kiľkosti operacij z cinnymy paperamy, jak u zarubižnogo brokera. Jak informuje «EP», na fondovyh majdančykah SŠA komisija miscevogo brokera može stanovyty 0,02 amerykanśkyh centa za 1 akciju, na jevropejśkyh — do 0,3%.</p><h4><strong>Jaki šče plateži peredbačeno pry operacijah iz cinnymy paperamy?</strong></h4><p>Ne varto zabuvaty pro komisiju vlasne samoї birži. Londonśka fondova birža — 0,5% vid sumy ugody i platu vid oborotu torgivli. Jakščo vy oberety Nju-Jorkśku fondovu biržu, tam komisija stanovytyme dekiľka centiv za prydbannja kožnoї akciї. Za znjattja koštiv iz svogo rahunku broker tež bratyme vidsotok.</p>

Fondovyj rynok, Uoll-Strit, «byky» ta «vedmedi» — vy bačyly vse ce sotni raziv u kino ta serialah, ale zavždy dumaly, ščo cej svit zakrytyj dlja zvyčajnyh gromadjan. Naspravdi z lita 2018-go prydbaty cinni papery kompanij iz SŠA možna j v Ukraїni — i oś jak ce možna zrobyty

<h4><strong>Hto može kupuvaty cinni papery iz SŠA v Ukraїni?</strong></h4>
Vam slid buty povnolitnim, maty ukraїnśke gromadjanstvo ta buty rezydentom Ukraїny. Takož u červni 2018 roku Verhovna Rada <a href="https://nachasi.com/2018/05/03/pro-valyutu-i-yevropu-de-jure/" target="_blank" rel="noopener">shvalyla</a> zakon «Pro valjutu», ščo sproščuje možlyvosti dlja investuvannja. Orijentovno za pivroku, koly zakon počne dijaty, potreba u otrymanni indyviduaľnoї valjutnoї licenziї NBU vidpade. Zaraz cja licenzija potribna dlja perekazu koštiv na rahunok inozemnoї ustanovy za potribnu kiľkisť akcij.
<h4><strong>Z čogo slid počaty investuvannja v akciї amerykanśkyh korporacij?</strong></h4>
Dlja počatku operacij slid otrymaty valjutnu licenziju NBU, i ce bulo skladno — tak bulo donedavna. Iz nabuttjam čynnosti onovlenogo zakonodavstva pro valjutu ta valjutni operaciї procedura zminylasja. Počynajučy z lypnja 2017 roku ukraїnśkyj finreguljator polegšyv proceduru її otrymannja. Za najavnosti licenziї ukraїneć može perekazaty na zakordonnyj rahunok ne biľše $50 tys.

Ščoby otrymaty cej dozviľnyj dokument, slid vidkryty rahunok v odnomu z komercijnyh bankiv Ukraїny. V jakosti banku možna obraty finustanovu, de v majbutńogo investora vže je rahunok. Takož neobhidno napysaty zajavu v Nacbank na otrymannja valjutnoї licenziї i zibraty paket dokumentiv, ščo pidtverdžujuť najavnisť dohodiv:
<ul>
 	<li>dovidku z podatkovoї,</li>
 	<li>deklaraciju pro majnovyj stan i dohody,</li>
 	<li>oryginaly abo zavireni kopiї dokumentiv, ščo vkazujuť na metu perekazu koštiv (namir prydbaty akciї),</li>
 	<li>ugodu z brokerom.</li>
</ul>
Oformlennja valjutnoї licenziї bezkoštovne. Prote zovsim bez plateživ ne obijdeťsja, zaznačajuť v «Ekonomičnij Pravdi». Vam dovedeťsja splatyty bankivśku komisiju. Vna skladaje 5-7 tys grn, abo 0,5% vid sumy perekazu.
<h4><strong>Jak vydajuť licenziju?</strong></h4>
Pislja perevirky dokumentiv upovnovaženyj bank zrobyť zapyt v NBU na vydaču valjutnoї licenziї. Dali NBU povynen nadaty elektronnu licenziju i zrobyty zapys u rejestri indyviduaľnyh licenzij na zdijsnennja fizosobamy valjutnyh operacij. Jak zaznačajuť žurnalisty «EP», cej proces avtomatyzovanyj, tomu procedura vidbuvajeťsja dovoli švydko. Pro otrymannja licenziї bank povidomljaje klijentovi okremo.
<h4><strong>Jak pracjuvaty iz inozemnym brokerom ta platyty jomu za poslugy?</strong></h4>
Dlja kupivli akcij treba perekazuvaty groši brokeru, a vin oplačuvatyme kupivlju akcij. Znań ta navyčok u zvyčajnogo pokupcja akcij može brakuvaty — tož dopomagajuť u proceduri vyboru ta prydbannja akcij same brokery fondovogo rynku. V Ukraїni ci struktury nazyvajuť investycijnymy kompanijamy. Vony torgujuť na fondovyh biržah ta za doručennjam svoїh klijentiv kupujuť akciї.

Dlja perekazu koštiv inozemnomu brokeru potribno maty rahunok u zakordonnomu banku. Vidkryvaty taki rahunky stalo prostiše zavdjaky liberalizaciї ukraїnśkogo zakonodavstva. Dali klijent maje vidkryty brokerśkyj rahunok. Nastupnyj krok — pidpysannja ugody na depozytarni poslugy (zberigannja cinnyh paperiv). I zaveršaľnyj krok na ćomu etapi — perekaz koštiv brokeru.
<h4><strong>Jak vygljadaje proces roboty z brokerom?</strong></h4>
Pislja zaveršennja usih formaľnostej možna prydbaty sobi cinni papery Google, Facebook abo Amazon. A dopomagatyme u ćomu zakordonnyj čy ukraїnśkyj broker. Same čerez ńogo vy budete robyty zajavky na birži na kupivlju čy prodaž pevnoї kiľkosti (paketu) akcij.

Golovna perevaga inozemnogo brokera — <strong>strahuvannja vidpovidaľnosti</strong>. Kupuvaty cinni papery — ce ne lyše zdobuvaty groši na kursovij riznyci. Inkoly kompaniї bankrutujuť. Jakščo ce staneťsja, to v SŠA vidškodovujuť do $100 tys, u Jevropi — do $20 tys. Jak zaznačajuť u «Ekonomični Pravdi», inozemnyj poserednyk ne je podatkovym agentom, tomu ne peredaje informaciju pro ugody v lokaľni podatkovi organy.

Aľternatyva — ukraїnśkyj broker. Prote pam'jatajte: ukraїnśki kompaniї zazvyčaj ne torgujuť bezposeredńo na inozemnyh fondovyh biržah. Pryčyna — vysoka vartisť ta komisijni dlja takyh poslug. Same tomu ukraїnśkyj broker zazvyčaj maje zakordonnogo partnera, z jakym u ńogo dogovirni vidnosyny. Ukraїnśki kompaniї pry ćomu vystupajuť v roli subbrokeriv.

Golovna perevaga ukraїnśkogo brokera — <strong>dostupnisť komunikacij</strong>. Vidsutnisť riznyci u časovyh pojasah ta možlyvisť vykorystaty valjutnu licenziju ukraїnśkogo brokera dlja perevedennja koštiv na rahunky — takož sered perevag obslugovuvannja v ukraїnśkyh subbrokerśkyh kompanij.
<h4><strong>Skiľky koštuje robota z brokerom?</strong></h4>
Poslugy inozemnyh ta ukraїnśkyh brokeriv treba oplačuvaty. Dlja roboty iz zarubižnymy brokeramy slid buty gotovymy do vytrat ščonajmenše u $10 tys. Jak zaznačaje «EP», taka suma skladaje minimum dlja aktyvaciї brokerśkogo rahunku za kordonom. Takož beruť komisiju $10-20 za kožnu operaciju z cinnymy paperamy. Za umovy, ščo vy vkladatymeme značni košty (ščopravda, todi vamy možuť zacikavytysja u DFS, jakščo vsi ci desjatky tysjač dolariv vy znimatymete iz potočnogo bankivśkogo rahunku v Ukraїni), možna otrymaty znyžku — ale komisija za 1 akciju odnakovo ne sklade menše 1 amerykanśkogo centa. Suprovid brokerśkogo rahunku skladatyme $10 ta biľše.

Jakščo vy obraly ne zakordonnogo, a ukraїnśkogo brokera, jomu slid platyty zaležno vid rivnja oborotiv, a ne vid kiľkosti operacij z cinnymy paperamy, jak u zarubižnogo brokera. Jak informuje «EP», na fondovyh majdančykah SŠA komisija miscevogo brokera može stanovyty 0,02 amerykanśkyh centa za 1 akciju, na jevropejśkyh — do 0,3%.
<h4><strong>Jaki šče plateži peredbačeno pry operacijah iz cinnymy paperamy?</strong></h4>
Ne varto zabuvaty pro komisiju vlasne samoї birži. Londonśka fondova birža — 0,5% vid sumy ugody i platu vid oborotu torgivli. Jakščo vy oberety Nju-Jorkśku fondovu biržu, tam komisija stanovytyme dekiľka centiv za prydbannja kožnoї akciї. Za znjattja koštiv iz svogo rahunku broker tež bratyme vidsotok.

<h4><strong>Hto može kupuvaty cinni papery iz SŠA v Ukraїni?</strong></h4><p>Vam slid buty povnolitnim, maty ukraїnśke gromadjanstvo ta buty rezydentom Ukraїny. Takož u červni 2018 roku Verhovna Rada <a href="/2018/05/03/pro-valyutu-i-yevropu-de-jure/" target="_blank" rel="noopener">shvalyla</a> zakon «Pro valjutu», ščo sproščuje možlyvosti dlja investuvannja. Orijentovno za pivroku, koly zakon počne dijaty, potreba u otrymanni indyviduaľnoї valjutnoї licenziї NBU vidpade. Zaraz cja licenzija potribna dlja perekazu koštiv na rahunok inozemnoї ustanovy za potribnu kiľkisť akcij.</p><h4><strong>Z čogo slid počaty investuvannja v akciї amerykanśkyh korporacij?</strong></h4><p>Dlja počatku operacij slid otrymaty valjutnu licenziju NBU, i ce bulo skladno — tak bulo donedavna. Iz nabuttjam čynnosti onovlenogo zakonodavstva pro valjutu ta valjutni operaciї procedura zminylasja. Počynajučy z lypnja 2017 roku ukraїnśkyj finreguljator polegšyv proceduru її otrymannja. Za najavnosti licenziї ukraїneć može perekazaty na zakordonnyj rahunok ne biľše $50 tys.</p><p>Ščoby otrymaty cej dozviľnyj dokument, slid vidkryty rahunok v odnomu z komercijnyh bankiv Ukraїny. V jakosti banku možna obraty finustanovu, de v majbutńogo investora vže je rahunok. Takož neobhidno napysaty zajavu v Nacbank na otrymannja valjutnoї licenziї i zibraty paket dokumentiv, ščo pidtverdžujuť najavnisť dohodiv:</p><ul><li>dovidku z podatkovoї,</li><li>deklaraciju pro majnovyj stan i dohody,</li><li>oryginaly abo zavireni kopiї dokumentiv, ščo vkazujuť na metu perekazu koštiv (namir prydbaty akciї),</li><li>ugodu z brokerom.</li></ul><p>Oformlennja valjutnoї licenziї bezkoštovne. Prote zovsim bez plateživ ne obijdeťsja, zaznačajuť v «Ekonomičnij Pravdi». Vam dovedeťsja splatyty bankivśku komisiju. Vna skladaje 5-7 tys grn, abo 0,5% vid sumy perekazu.</p><h4><strong>Jak vydajuť licenziju?</strong></h4><p>Pislja perevirky dokumentiv upovnovaženyj bank zrobyť zapyt v NBU na vydaču valjutnoї licenziї. Dali NBU povynen nadaty elektronnu licenziju i zrobyty zapys u rejestri indyviduaľnyh licenzij na zdijsnennja fizosobamy valjutnyh operacij. Jak zaznačajuť žurnalisty «EP», cej proces avtomatyzovanyj, tomu procedura vidbuvajeťsja dovoli švydko. Pro otrymannja licenziї bank povidomljaje klijentovi okremo.</p><h4><strong>Jak pracjuvaty iz inozemnym brokerom ta platyty jomu za poslugy?</strong></h4><p>Dlja kupivli akcij treba perekazuvaty groši brokeru, a vin oplačuvatyme kupivlju akcij. Znań ta navyčok u zvyčajnogo pokupcja akcij može brakuvaty — tož dopomagajuť u proceduri vyboru ta prydbannja akcij same brokery fondovogo rynku. V Ukraїni ci struktury nazyvajuť investycijnymy kompanijamy. Vony torgujuť na fondovyh biržah ta za doručennjam svoїh klijentiv kupujuť akciї.</p><p>Dlja perekazu koštiv inozemnomu brokeru potribno maty rahunok u zakordonnomu banku. Vidkryvaty taki rahunky stalo prostiše zavdjaky liberalizaciї ukraїnśkogo zakonodavstva. Dali klijent maje vidkryty brokerśkyj rahunok. Nastupnyj krok — pidpysannja ugody na depozytarni poslugy (zberigannja cinnyh paperiv). I zaveršaľnyj krok na ćomu etapi — perekaz koštiv brokeru.</p><h4><strong>Jak vygljadaje proces roboty z brokerom?</strong></h4><p>Pislja zaveršennja usih formaľnostej možna prydbaty sobi cinni papery Google, Facebook abo Amazon. A dopomagatyme u ćomu zakordonnyj čy ukraїnśkyj broker. Same čerez ńogo vy budete robyty zajavky na birži na kupivlju čy prodaž pevnoї kiľkosti (paketu) akcij.</p><p>Golovna perevaga inozemnogo brokera — <strong>strahuvannja vidpovidaľnosti</strong>. Kupuvaty cinni papery — ce ne lyše zdobuvaty groši na kursovij riznyci. Inkoly kompaniї bankrutujuť. Jakščo ce staneťsja, to v SŠA vidškodovujuť do $100 tys, u Jevropi — do $20 tys. Jak zaznačajuť u «Ekonomični Pravdi», inozemnyj poserednyk ne je podatkovym agentom, tomu ne peredaje informaciju pro ugody v lokaľni podatkovi organy.</p><p>Aľternatyva — ukraїnśkyj broker. Prote pam&#8217;jatajte: ukraїnśki kompaniї zazvyčaj ne torgujuť bezposeredńo na inozemnyh fondovyh biržah. Pryčyna — vysoka vartisť ta komisijni dlja takyh poslug. Same tomu ukraїnśkyj broker zazvyčaj maje zakordonnogo partnera, z jakym u ńogo dogovirni vidnosyny. Ukraїnśki kompaniї pry ćomu vystupajuť v roli subbrokeriv.</p><p>Golovna perevaga ukraїnśkogo brokera — <strong>dostupnisť komunikacij</strong>. Vidsutnisť riznyci u časovyh pojasah ta možlyvisť vykorystaty valjutnu licenziju ukraїnśkogo brokera dlja perevedennja koštiv na rahunky — takož sered perevag obslugovuvannja v ukraїnśkyh subbrokerśkyh kompanij.</p><h4><strong>Skiľky koštuje robota z brokerom?</strong></h4><p>Poslugy inozemnyh ta ukraїnśkyh brokeriv treba oplačuvaty. Dlja roboty iz zarubižnymy brokeramy slid buty gotovymy do vytrat ščonajmenše u $10 tys. Jak zaznačaje «EP», taka suma skladaje minimum dlja aktyvaciї brokerśkogo rahunku za kordonom. Takož beruť komisiju $10-20 za kožnu operaciju z cinnymy paperamy. Za umovy, ščo vy vkladatymeme značni košty (ščopravda, todi vamy možuť zacikavytysja u DFS, jakščo vsi ci desjatky tysjač dolariv vy znimatymete iz potočnogo bankivśkogo rahunku v Ukraїni), možna otrymaty znyžku — ale komisija za 1 akciju odnakovo ne sklade menše 1 amerykanśkogo centa. Suprovid brokerśkogo rahunku skladatyme $10 ta biľše.</p><p>Jakščo vy obraly ne zakordonnogo, a ukraїnśkogo brokera, jomu slid platyty zaležno vid rivnja oborotiv, a ne vid kiľkosti operacij z cinnymy paperamy, jak u zarubižnogo brokera. Jak informuje «EP», na fondovyh majdančykah SŠA komisija miscevogo brokera može stanovyty 0,02 amerykanśkyh centa za 1 akciju, na jevropejśkyh — do 0,3%.</p><h4><strong>Jaki šče plateži peredbačeno pry operacijah iz cinnymy paperamy?</strong></h4><p>Ne varto zabuvaty pro komisiju vlasne samoї birži. Londonśka fondova birža — 0,5% vid sumy ugody i platu vid oborotu torgivli. Jakščo vy oberety Nju-Jorkśku fondovu biržu, tam komisija stanovytyme dekiľka centiv za prydbannja kožnoї akciї. Za znjattja koštiv iz svogo rahunku broker tež bratyme vidsotok.</p>

Jak ukraїncjam kupuvaty amerykanśki akciї — i ščo dlja ćogo potribno

<h4><strong>Z čogo vse počynalosja i čomu my govorymo okremo pro cej čempionat ta cju gru?</strong></h4>
Rokiv 10-12 tomu dlja avtora cijeї kartky Dota počynalasja z oś ćogo treku vid Basshantera ta komp'juternyh klubiv (zbagnuty, naskiľky vy davno «v temi», možuť usi ohoči, peregljadajučy klip — a my poky prodovžymo):

<iframe src="https://www.youtube.com/embed/12vh55_1ul8" width="1440" height="677" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe>

Jakščo korotko: <strong>Dota 2</strong> — ce gra (abo jak її šče nazyvajuť u fahovomu sviti kibersportu «kibersportyvna dyscyplina»), jaka počynalasja jak korystuvaćkyj mod do Warcraft III. Potim mod pereris u Defence of the Ancients (vlasne perša DotA), a dali vže počalysja turniry ta okremi pryzovi. 7 rokiv provodyťsja velykyj planetarnyj čempionat z pryzovym fondom ponad $1 mln — vin nazyvajeťsja The International. Za ci 7 rokiv pryzovi vyrosly u 24 razy.

U 2018-mu Dota vže ne je spravoju pidlitkiv, jaki provodjať noči pospiľ za ekranom. Teper ce — serjoznyj kiberbiznes (hto ne v kursi, jakymy tempamy zrostaje igrova industrija — vam sjudy: <a href="https://nachasi.com/2018/08/20/igrova-industriya-do-2020/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">za posylannjam<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/08/pat-kwon-603556-unsplash-300x200.jpg" />Igrova industrija do 2020 roku — miľjardni prybutky, epoha mobiľnyh igor ta sportyvnyj biznes</span></a> počytajete prognozovani pokaznyky sfery kibersportu). Pryzovyj fond najbiľšogo zmagannja planety z cijeї dyscypliny — vže $24,8 mln. Finaľnyj obsjag my diznajemosja 25 serpnja — u deń finalu. Stoїť za vsim cym <strong>kompanija Valve</strong> — vy majete її znaty zavdjaky nyzci inšyh komandnyh igor.

Sered inšyh populjarnyh komp'juternyh mereževyh igor Dota 2 vidriznjaje toj fakt, ščo t<strong>aki pryzovi ne maje praktyčno žodna z inšyh kibersportyvnyh dyscyplin</strong>. U 2017-mu peremožcjamy svitovogo čempionatu stala komanda Team Liquid iz 5 gravciv — i kožen z nyh odrazu stav dolarovym miľjonerom. Prosto pam'jatajte ce nastupnogo razu, koly zahočete vygnaty dytynu z-za komp'jutera.

Taki velyčezni košty vdajeťsja zalučaty zavdjaky tomu, ščo igrovyj fond tut formujeťsja ne lyše kompanijamy-sponsoramy. Vse dopomagajuť zbyraty v gri zvyčajni gravci. U Dota 2 je speciaľnyj igrovyj predmet — vin nazyvajeťsja «Bojovyj Propusk», abo «Kompendium». Isnuje cej predmet z 2013 roku. Kupivlja ćogo predmetu daje gravcjam dopusk do nyzky predmetiv ta nagorod — a tym časom kompanija Valve z kožnogo prodanogo takogo artefakta viddaje 25% u pryzovyj fond. Same ce dalo zmogu z počatku 2018 roku zibraty ponad $23 mln pryzovyh — i suma prodovžuje zrostaty. Za pryz borotymuťsja 18 najkraščyh komand planety.
<h4><strong>Čomu ce važlyvo?</strong></h4>
Kibersport — odna zi sfer, v jaki naspravdi možna uvijty hoč i z 13 rokiv, i pry ćomu zarobljaty groši ta populjarnisť. Takož ne varto zabuvaty, ščo potencijnyj riveń «toksyčnosti» ta zahoplyvosti u cijeї sfery je na ščabeľ vyščym za zvyčajnyj sport, pop-muzyku čy polityku. Subkuľtura ğejmeriv vže davno ne subkuľtura, a okremyj mejnstrim. Obsjagy prybutkiv ta kapitalovkladeń, aparatnogo ta programnogo zabezpečennja i sociaľno-ekonomičnyh možlyvostej ta efektiv, z nymy pov'jazanyh, zrostajuť u cij sferi švydše za bagato tradycijnyh galuzej ekonomiky. Ignoruvaty kibersportyvni zmagannja označaje ignoruvaty te, ščo na časi u suspiľstvi. Podejkujuť, nezabarom kibersportyvni dyscypliny <a href="https://nachasi.com/2017/10/30/kibersport-olimpijsky-igry/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">možuť vključyty<span class="hint-box"><img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/10/jeshoots-com-250229-300x200.jpg" />Kibersport možuť vključyty do spysku Olimpijśkyh igor</span></a> naviť do skladu Olimpijśkyh igor.
<h4><strong>OK, zrozumilo — ale ja ne graju, de možna podyvytysja, jak vse ce vidbuvajeťsja?</strong></h4>
Najzručnišyj ta najpopuljarnišyj sposib dlja peregljadu — ce platforma strimiv Twitch, ale takož možna skorystatysja YouTube. Najbiľši fanaty zazdalegiď kupujuť kvytky na pivfinaly ta final, aby dyvytysja vse nažyvo u zalah turniru — ale navrjad čy <a href="http://www.dota2.com/international/schedule/?l=ukrainian" target="_blank" rel="noopener">z 20 po 25 serpnja</a> vy budete u Vankuveri (same tam vidbuvajeťsja ćogoričnyj final).

<strong>Peregljanuty ćogorični transljaciї možna tut:</strong>
<ul>
<li><a href="https://www.youtube.com/channel/UCTQKT5QqO3h7y32G8VzuySQ" target="_blank" rel="noopener">YouTube</a></li>
 	<li><a href="https://twitter.com/DOTA2" target="_blank" rel="noopener">Twitter</a></li>
 	<li>oficijnyj <a href="http://www.dota2.com/international/media/" target="_blank" rel="noopener">sajt</a> The International</li>
 	<li><a href="https://www.twitch.tv/dota2ti/videos/all" target="_blank" rel="noopener">Twitch</a></li>
</ul>
<img class="aligncenter size-full wp-image-43185" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex.jpg" alt="Dota" width="600" height="600">

Jakščo ž vy hočete podyvytysja <strong>transljaciju finalu</strong>, zrobyty ce v Ukraїni možna bude j oflajn — <strong>u mereži kinoteatriv Multiplex</strong>. Transljacija vidbudeťsja 21:00 u subotu, 25 serpnja u takyh kinoteatrah:
<ul>
<li>Multiplex Kyїvv Lavina Mall (vul. Berkovećka, 6D);</li>
 	<li>Multiplex Kyїv SkyMall (pr. Vatutina, 2T);</li>
 	<li>Multiplex Kyїv Prospekt (vul. Hotkevyča, 1V);</li>
 	<li>Multiplex Harkiv Dafi (vul. Geroїv Praci, 9);</li>
 	<li>Multiplex Herson Fabryka (vul. Zalaegerseğ, 18);</li>
 	<li>Multiplex Černigiv Hollywood (vul. 77-j Gvardijśkoї dyviziї, 1V);</li>
 	<li>Multiplex Dnipro Dafi (bul. Zorjanyj, 1A);</li>
 	<li>Multiplex Dnipro Karavan (vul. Nyžńodniprovśka, 17);</li>
 	<li>Multiplex Lviv Victoria Gardens (vul. Kuľparkivśka, 226 A);</li>
 	<li>Multiplex Kryvyj Rig Union (vul. Geroїv ATO, 30G).</li>
</ul>
<iframe src="https://www.youtube.com/embed/TSMk_HhBSho" width="1920" height="834" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe>
<h4><strong>Tam govorjať ščoś pro «vydovyščnu Dotu», ščo ce take?</strong></h4>
Rozrobnyky postijno udoskonaljujuť vydovyščnisť ta skladnisť gry. Robljať vony šče dekiľka raziv na kvartal za rahunok vypusku patčiv. U tak zvanij «vydovyščnij Doti» pryšvydšeno evoljuciju geroїv, rozblokuvannja speciaľnyh zdibnostej ta riveń peresuvannja j zavdannja zbytkiv suprotyvnykam pid čas gry. Takož iz kožnym onovlennjam na pole boju dodajuť artefakty dlja gravciv.

[blockquote_with_author content="The International — ce podija vydovyščnoї Dota 2, oskiľky tut vystupajuť lyše najbiľš fahovi gravci z usijeї planety, tomu j riveń skladnosti gry tut nabagato vyščyj za toj, u jakomu zvykly graty entuziasty čy novačky"]
<h4><strong>Je inša problema: ja dyvljusja transljaciju i ničogo ne rozumiju. Ce lyše v mene tak?</strong></h4>
Ni, ne lyše u vas. Cja gra dovoli švydka j skladna dlja spryjnjattja gljadačamy. Serednij profesijnyj matč mižnarodnogo turniru — ce ponad 70-80 tys klikiv ta dij pid čas igrovogo procesu dlja kožnogo iz gravciv u komandi. Cikavo, ščo ljudy-gravci možuť uporatysja z cym za rahunok prostyh trenuvań, a ot štučnyj intelekt sprobuvav — i ne zmig tak prosto opanuvaty Dota 2. Dlja pidgotovky do rivnja profesionala štučnyj intelekt vid kompaniї Ilona Maska OpenAI vykorystovuje nejromerežu na 128 tys procesoriv, jaki ščodoby «vidigrajuť» majže 200 rokiv dosvidu ljudyny — i poky ščo cej proekt zmig nablyzytysja lyše do rivnja semi-pro (napivprofesional) u gri z žyvym fahovym ğejmerom, ščo graje v Dota 2.

Uskladnjuje spryjnjattja j toj fakt, ščo na mapi pid čas igrovogo procesu vy bačyte 115 personaživ riznogo rozmiru, formy ta vygljadu, jaki vzajemodijuť miž soboju, z predmetamy ta vlastyvostjamy inšyh gravciv.

<strong>Zagalom že ce vygljadaje tak: </strong>u komandi 5 gravciv, vony ruhajuťsja igrovoju mapoju v bik vorožoї komandy, ščoby zahopyty їhnju bazu. Bazu zahyščajuť tak zvani «kripy» — štučni bijci, stvoreni žyvymy gravcjamy — ta j sami gravci komandy-supernyka. Takož tam je nyzka bašt ta zahysnyh sporud, jaki blokujuť ruh suprotyvnyka.
<h4><strong>Jak meni zrozumity, ščo vidbuvajeťsja na ekrani? V čomu sens Dota 2 i jaka kinceva meta?</strong></h4>
Oberiť komandu, za jaku vy vbolivajete. Pid čas boju kožna z komand maje zrujnuvaty «enšent» vorožoї komandy (cej element zafiksovano j u povnij nazvi cijeї gry — Defense of the Ancients). Bazu komentatory ta sami gravci nazyvajuť «tronom». <strong>«Tron» suprotyvnyka i treba zahopyty</strong>. Na peršomu rivni gravci vbyvajuť tak zvanyh «kripiv». Ce — personaži , jakymy keruje komp'juter. Dali slid pozbutysja žyvyh gravciv-suprotyvnykiv z inšoї komandy. Po miri togo, jak prosuvajeťsja bij, zrostaje «level» — tobto riveń pidgotovky kožnogo personaža. V ńogo rozvyvajuťsja pevni navyčky («skily»). Najvyšči zdibnosti personaža vidkryvaje «uľtymatyvnyj» riveń — šostyj.

Vseredyni gry kožen maje po 600 odynyć vnutrišńoigrovogo zolota. Dota 2 daje zmogu kupuvaty za ci «monety» zasoby dlja popovnennja «many» (magičnoї syly dlja keruvannja artefaktamy ta zaklynannjamy) ta zdorov'ja. Takož možna kupuvaty artefakty, jaki pokraščujuť pevni bojovi, magični čy švydkisni harakterystyky kožnogo z personaživ.
<h4><strong>Hto taki midery, saporty, keri ta hardlajnery?</strong></h4>
<strong>Midery</strong> — ti, hto graje na centraľnij liniї mapy. Mider maje volodity švydkoju reakcijeju na «kripiv» (ščoby їh včasno nejtralizovuvaty), «farmyty» zoloto (zoby komanda mogla kupuvaty igrovi artefakty).

<strong>Keri</strong> — ti, hto pracjuje po krajam mapy na drugij liniї. Keri maje maksymaľno «gromyty» budivli suprotyvnyka čy samyh personaživ z protyležnoї komandy.

<strong>Saporty</strong> — typ gravcja, jaki hodjať z keri. Saport abo «farmyť» dlja sebe zoloto, abo ekonomyť i potim skyduje dlja komandy, jaka vykorystovuje zaoščadžennja saporta.

<strong>Hardlajnery</strong> — gravci, jakyh skerovujuť operatyvno na protydiju vorožym keri. Poblyzu majuť takož perebuvaty obydva saporty ta keri komandy, ščoby v razi neobhidnosti prykryty vidstup čy zakripyty nastup.
<h4><strong>Jak budujuť strategiju gry v Dota 2?</strong></h4>
Jakščo vy kolyś graly v šahy, strategija dij komand bude vam zrozumiloju. Kažučy terminamy ščahistiv, tut je «debjut», «mitteľšpiľ» (seredyna gry) ta «endšpiľ» (rozv'jazka gry). Tiľky tut vony nazyvajuťsja zav'jazka (do 6 rivnja), mid-game ta 25-j riveń (maksymaľno dostupnyj). A dali vse vyrišuje kolektyvna čy indyviduaľna pomylka ta zdatnisť suprotyvnykiv neju skorystatysja.

Midğejm — period, koly stajeťsja biľšisť sutyčok ta gravci atakujuť najsyľnišogo nejtraľnogo kripa — vin roztašovanyj v centraľnij častyni mapy, jogo zvaty Rošan (Roshan). Skladnisť u prohodženni Rošana poljagaje v tomu, ščo jogo riveń zdorov'ja ta možlyvoї škody je maksymaľnym. Rošan maje 6 tys odynyć žyttja. Zvyčajni gravci — 1,8 tys odynyć v midğejmi ta 2,5 tys pid kineć gry. «Zavalyty» Rošana možna lyše vsijeju komandoju.

Ataka na superkripa potribna gravcjam, aby otrymaty z ńogo predmety, jaki «vypadajuť», koly istotu vbyto. Sered pereliku magičnyh artefaktiv je ajegis (Aegis of the Immortal). Do reči, fizyčna kopija ćogo artefaktu vručajeťsja komandi-peremožcju The International v jakosti golovnogo pryzu na dodaču do grošovoї vynagorody. Cej predmet daje zmogu raz za veś matč pomerty ta tut že vidrodytysja z povnoju škaloju žyttja ta «many».

<iframe src="https://www.youtube.com/embed/Nv4MpESxtsM" width="1920" height="834" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe>
<h4><strong>Jak zrozumity komentatora Dota 2?</strong></h4>
Peregljad strimu — ce ne lyše kartynka z ekranu, ale j golos komentatora. V zavdannja komentatora vhodyť doskonale znannja pravyl ta osoblyvostej gry, povedinky gravciv ta istoriї komandy j poperednih turniriv. Usju cju informaciju vin maje maksymaľno točno, lakonično ta piznavaľno j cikavo donosyty do gljadačiv, biľšisť z jakyh bačať Dota 2 čy ne vperše-vdruge u svojemu žytti.

Roľ ta povedinka komentatora pid čas perebigu matču zminjujeťsja. Spočatku vin komentuje diї ščodo «kripiv», roztašuvannja gravciv ta taktyky komand-supernykiv. Nastupna stadija —midğejm. Tut komentator maje akcentuvaty na tomu, jak, čomu ta miž kym vidbuvajuťsja zitknennja ta jaki ce maje naslidky dlja perebigu igrovogo procesu.

Takož komentatory potribni, aby vidznačyty tak zvanyj «split-puš». Ce — povorot u matči, koly bytva dilyťsja na dekiľka častyn na riznyh diljankah mapy, i pry ćomu okrema grupa gravciv namagajeťsja vidtjagnuty na sebe resursy suprotyvnyka, ščo atakuje.

Nu i zvisno, kuľminacija — zahoplennja ta rujnuvannja «tronu», abo «enšenta».
<h4><strong>Čy je na ćomu čempionati ukraїnci, za jakyh možna vbolivaty?</strong></h4>
Povnistju ukraїnśkoї komandy nemaje. Prote <strong>ukraїnśki gravci ćogorič je na turniri</strong> — vony grajuť u skladi komand <strong>Virtus.pro, Winstrike ta VGJ.Storm</strong>.

Stanom na 20 serpnja 2018-go vidomi komandy, ščo vyjšly z grupovogo etapu do zaključnoї častyny. V tak zvanij «gorišnij sitci» zigrajuť pary Virtus.pro — PSG.LGD, VGJ Storm — OG, Team Liquid — Optic Gaming ta Evil Geniuses — Team Secret. Ti, hto v cyh parnyh matčah prograje, rušať do «nyžńoї sitky». Tam vže je pary Fnatic — Team Serenity, TNC Predator — Mineski, Newbee — Winstrike ta VGJ Thunder — Vici Gaming.

<h4><strong>Z čogo vse počynalosja i čomu my govorymo okremo pro cej čempionat ta cju gru?</strong></h4><p>Rokiv 10-12 tomu dlja avtora cijeї kartky Dota počynalasja z oś ćogo treku vid Basshantera ta komp&#8217;juternyh klubiv (zbagnuty, naskiľky vy davno «v temi», možuť usi ohoči, peregljadajučy klip — a my poky prodovžymo):</p><div class="embedded-video"><iframe loading="lazy" src="https://www.youtube.com/embed/12vh55_1ul8" width="1440" height="677" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe></div><p>Jakščo korotko: <strong>Dota 2</strong> — ce gra (abo jak її šče nazyvajuť u fahovomu sviti kibersportu «kibersportyvna dyscyplina»), jaka počynalasja jak korystuvaćkyj mod do Warcraft III. Potim mod pereris u Defence of the Ancients (vlasne perša DotA), a dali vže počalysja turniry ta okremi pryzovi. 7 rokiv provodyťsja velykyj planetarnyj čempionat z pryzovym fondom ponad $1 mln — vin nazyvajeťsja The International. Za ci 7 rokiv pryzovi vyrosly u 24 razy.</p><p>U 2018-mu Dota vže ne je spravoju pidlitkiv, jaki provodjať noči pospiľ za ekranom. Teper ce — serjoznyj kiberbiznes (hto ne v kursi, jakymy tempamy zrostaje igrova industrija — vam sjudy: <a href="/2018/08/20/igrova-industriya-do-2020/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">za posylannjam<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2018/08/pat-kwon-603556-unsplash-300x200.jpg" />Igrova industrija do 2020 roku — miľjardni prybutky, epoha mobiľnyh igor ta sportyvnyj biznes</span></a> počytajete prognozovani pokaznyky sfery kibersportu). Pryzovyj fond najbiľšogo zmagannja planety z cijeї dyscypliny — vže $24,8 mln. Finaľnyj obsjag my diznajemosja 25 serpnja — u deń finalu. Stoїť za vsim cym <strong>kompanija Valve</strong> — vy majete її znaty zavdjaky nyzci inšyh komandnyh igor.</p><p>Sered inšyh populjarnyh komp&#8217;juternyh mereževyh igor Dota 2 vidriznjaje toj fakt, ščo t<strong>aki pryzovi ne maje praktyčno žodna z inšyh kibersportyvnyh dyscyplin</strong>. U 2017-mu peremožcjamy svitovogo čempionatu stala komanda Team Liquid iz 5 gravciv — i kožen z nyh odrazu stav dolarovym miľjonerom. Prosto pam&#8217;jatajte ce nastupnogo razu, koly zahočete vygnaty dytynu z-za komp&#8217;jutera.</p><p>Taki velyčezni košty vdajeťsja zalučaty zavdjaky tomu, ščo igrovyj fond tut formujeťsja ne lyše kompanijamy-sponsoramy. Vse dopomagajuť zbyraty v gri zvyčajni gravci. U Dota 2 je speciaľnyj igrovyj predmet — vin nazyvajeťsja «Bojovyj Propusk», abo «Kompendium». Isnuje cej predmet z 2013 roku. Kupivlja ćogo predmetu daje gravcjam dopusk do nyzky predmetiv ta nagorod — a tym časom kompanija Valve z kožnogo prodanogo takogo artefakta viddaje 25% u pryzovyj fond. Same ce dalo zmogu z počatku 2018 roku zibraty ponad $23 mln pryzovyh — i suma prodovžuje zrostaty. Za pryz borotymuťsja 18 najkraščyh komand planety.</p><h4><strong>Čomu ce važlyvo?</strong></h4><p>Kibersport — odna zi sfer, v jaki naspravdi možna uvijty hoč i z 13 rokiv, i pry ćomu zarobljaty groši ta populjarnisť. Takož ne varto zabuvaty, ščo potencijnyj riveń «toksyčnosti» ta zahoplyvosti u cijeї sfery je na ščabeľ vyščym za zvyčajnyj sport, pop-muzyku čy polityku. Subkuľtura ğejmeriv vže davno ne subkuľtura, a okremyj mejnstrim. Obsjagy prybutkiv ta kapitalovkladeń, aparatnogo ta programnogo zabezpečennja i sociaľno-ekonomičnyh možlyvostej ta efektiv, z nymy pov&#8217;jazanyh, zrostajuť u cij sferi švydše za bagato tradycijnyh galuzej ekonomiky. Ignoruvaty kibersportyvni zmagannja označaje ignoruvaty te, ščo na časi u suspiľstvi. Podejkujuť, nezabarom kibersportyvni dyscypliny <a href="/2017/10/30/kibersport-olimpijsky-igry/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">možuť vključyty<span class="hint-box"><img src="/wp-content/uploads/2017/10/jeshoots-com-250229-300x200.jpg" />Kibersport možuť vključyty do spysku Olimpijśkyh igor</span></a> naviť do skladu Olimpijśkyh igor.</p><h4><strong>OK, zrozumilo — ale ja ne graju, de možna podyvytysja, jak vse ce vidbuvajeťsja?</strong></h4><p>Najzručnišyj ta najpopuljarnišyj sposib dlja peregljadu — ce platforma strimiv Twitch, ale takož možna skorystatysja YouTube. Najbiľši fanaty zazdalegiď kupujuť kvytky na pivfinaly ta final, aby dyvytysja vse nažyvo u zalah turniru — ale navrjad čy <a href="http://www.dota2.com/international/schedule/?l=ukrainian" target="_blank" rel="noopener">z 20 po 25 serpnja</a> vy budete u Vankuveri (same tam vidbuvajeťsja ćogoričnyj final).</p><p><strong>Peregljanuty ćogorični transljaciї možna tut:</strong></p><ul><li><a href="https://www.youtube.com/channel/UCTQKT5QqO3h7y32G8VzuySQ" target="_blank" rel="noopener">YouTube</a></li><li><a href="https://twitter.com/DOTA2" target="_blank" rel="noopener">Twitter</a></li><li>oficijnyj <a href="http://www.dota2.com/international/media/" target="_blank" rel="noopener">sajt</a> The International</li><li><a href="https://www.twitch.tv/dota2ti/videos/all" target="_blank" rel="noopener">Twitch</a></li></ul><p><img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-43185" src="/wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex.jpg" alt="Dota" width="600" height="600" srcset="/wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex.jpg 600w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-150x150.jpg 150w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-300x300.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-90x90.jpg 90w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-180x180.jpg 180w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-160x160.jpg 160w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-320x320.jpg 320w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-152x152.jpg 152w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-304x304.jpg 304w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-280x280.jpg 280w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-560x560.jpg 560w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-100x100.jpg 100w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-200x200.jpg 200w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-65x65.jpg 65w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-130x130.jpg 130w" sizes="(max-width: 600px) 100vw, 600px" /></p><p>Jakščo ž vy hočete podyvytysja <strong>transljaciju finalu</strong>, zrobyty ce v Ukraїni možna bude j oflajn — <strong>u mereži kinoteatriv Multiplex</strong>. Transljacija vidbudeťsja 21:00 u subotu, 25 serpnja u takyh kinoteatrah:</p><ul><li>Multiplex Kyїvv Lavina Mall (vul. Berkovećka, 6D);</li><li>Multiplex Kyїv SkyMall (pr. Vatutina, 2T);</li><li>Multiplex Kyїv Prospekt (vul. Hotkevyča, 1V);</li><li>Multiplex Harkiv Dafi (vul. Geroїv Praci, 9);</li><li>Multiplex Herson Fabryka (vul. Zalaegerseğ, 18);</li><li>Multiplex Černigiv Hollywood (vul. 77-j Gvardijśkoї dyviziї, 1V);</li><li>Multiplex Dnipro Dafi (bul. Zorjanyj, 1A);</li><li>Multiplex Dnipro Karavan (vul. Nyžńodniprovśka, 17);</li><li>Multiplex Lviv Victoria Gardens (vul. Kuľparkivśka, 226 A);</li><li>Multiplex Kryvyj Rig Union (vul. Geroїv ATO, 30G).</li></ul><div class="embedded-video"><iframe loading="lazy" src="https://www.youtube.com/embed/TSMk_HhBSho" width="1920" height="834" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe></div><h4><strong>Tam govorjať ščoś pro «vydovyščnu Dotu», ščo ce take?</strong></h4><p>Rozrobnyky postijno udoskonaljujuť vydovyščnisť ta skladnisť gry. Robljať vony šče dekiľka raziv na kvartal za rahunok vypusku patčiv. U tak zvanij «vydovyščnij Doti» pryšvydšeno evoljuciju geroїv, rozblokuvannja speciaľnyh zdibnostej ta riveń peresuvannja j zavdannja zbytkiv suprotyvnykam pid čas gry. Takož iz kožnym onovlennjam na pole boju dodajuť artefakty dlja gravciv.</p>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>The International — ce podija vydovyščnoї Dota 2, oskiľky tut vystupajuť lyše najbiľš fahovi gravci z usijeї planety, tomu j riveń skladnosti gry tut nabagato vyščyj za toj, u jakomu zvykly graty entuziasty čy novačky</p>			</blockquote><h4><strong>Je inša problema: ja dyvljusja transljaciju i ničogo ne rozumiju. Ce lyše v mene tak?</strong></h4><p>Ni, ne lyše u vas. Cja gra dovoli švydka j skladna dlja spryjnjattja gljadačamy. Serednij profesijnyj matč mižnarodnogo turniru — ce ponad 70-80 tys klikiv ta dij pid čas igrovogo procesu dlja kožnogo iz gravciv u komandi. Cikavo, ščo ljudy-gravci možuť uporatysja z cym za rahunok prostyh trenuvań, a ot štučnyj intelekt sprobuvav — i ne zmig tak prosto opanuvaty Dota 2. Dlja pidgotovky do rivnja profesionala štučnyj intelekt vid kompaniї Ilona Maska OpenAI vykorystovuje nejromerežu na 128 tys procesoriv, jaki ščodoby «vidigrajuť» majže 200 rokiv dosvidu ljudyny — i poky ščo cej proekt zmig nablyzytysja lyše do rivnja semi-pro (napivprofesional) u gri z žyvym fahovym ğejmerom, ščo graje v Dota 2.</p><p>Uskladnjuje spryjnjattja j toj fakt, ščo na mapi pid čas igrovogo procesu vy bačyte 115 personaživ riznogo rozmiru, formy ta vygljadu, jaki vzajemodijuť miž soboju, z predmetamy ta vlastyvostjamy inšyh gravciv.</p><p><strong>Zagalom že ce vygljadaje tak: </strong>u komandi 5 gravciv, vony ruhajuťsja igrovoju mapoju v bik vorožoї komandy, ščoby zahopyty їhnju bazu. Bazu zahyščajuť tak zvani «kripy» — štučni bijci, stvoreni žyvymy gravcjamy — ta j sami gravci komandy-supernyka. Takož tam je nyzka bašt ta zahysnyh sporud, jaki blokujuť ruh suprotyvnyka.</p><h4><strong>Jak meni zrozumity, ščo vidbuvajeťsja na ekrani? V čomu sens Dota 2 i jaka kinceva meta?</strong></h4><p>Oberiť komandu, za jaku vy vbolivajete. Pid čas boju kožna z komand maje zrujnuvaty «enšent» vorožoї komandy (cej element zafiksovano j u povnij nazvi cijeї gry — Defense of the Ancients). Bazu komentatory ta sami gravci nazyvajuť «tronom». <strong>«Tron» suprotyvnyka i treba zahopyty</strong>. Na peršomu rivni gravci vbyvajuť tak zvanyh «kripiv». Ce — personaži , jakymy keruje komp&#8217;juter. Dali slid pozbutysja žyvyh gravciv-suprotyvnykiv z inšoї komandy. Po miri togo, jak prosuvajeťsja bij, zrostaje «level» — tobto riveń pidgotovky kožnogo personaža. V ńogo rozvyvajuťsja pevni navyčky («skily»). Najvyšči zdibnosti personaža vidkryvaje «uľtymatyvnyj» riveń — šostyj.</p><p>Vseredyni gry kožen maje po 600 odynyć vnutrišńoigrovogo zolota. Dota 2 daje zmogu kupuvaty za ci «monety» zasoby dlja popovnennja «many» (magičnoї syly dlja keruvannja artefaktamy ta zaklynannjamy) ta zdorov&#8217;ja. Takož možna kupuvaty artefakty, jaki pokraščujuť pevni bojovi, magični čy švydkisni harakterystyky kožnogo z personaživ.</p><h4><strong>Hto taki midery, saporty, keri ta hardlajnery?</strong></h4><p><strong>Midery</strong> — ti, hto graje na centraľnij liniї mapy. Mider maje volodity švydkoju reakcijeju na «kripiv» (ščoby їh včasno nejtralizovuvaty), «farmyty» zoloto (zoby komanda mogla kupuvaty igrovi artefakty).</p><p><strong>Keri</strong> — ti, hto pracjuje po krajam mapy na drugij liniї. Keri maje maksymaľno «gromyty» budivli suprotyvnyka čy samyh personaživ z protyležnoї komandy.</p><p><strong>Saporty</strong> — typ gravcja, jaki hodjať z keri. Saport abo «farmyť» dlja sebe zoloto, abo ekonomyť i potim skyduje dlja komandy, jaka vykorystovuje zaoščadžennja saporta.</p><p><strong>Hardlajnery</strong> — gravci, jakyh skerovujuť operatyvno na protydiju vorožym keri. Poblyzu majuť takož perebuvaty obydva saporty ta keri komandy, ščoby v razi neobhidnosti prykryty vidstup čy zakripyty nastup.</p><h4><strong>Jak budujuť strategiju gry v Dota 2?</strong></h4><p>Jakščo vy kolyś graly v šahy, strategija dij komand bude vam zrozumiloju. Kažučy terminamy ščahistiv, tut je «debjut», «mitteľšpiľ» (seredyna gry) ta «endšpiľ» (rozv&#8217;jazka gry). Tiľky tut vony nazyvajuťsja zav&#8217;jazka (do 6 rivnja), mid-game ta 25-j riveń (maksymaľno dostupnyj). A dali vse vyrišuje kolektyvna čy indyviduaľna pomylka ta zdatnisť suprotyvnykiv neju skorystatysja.</p><p>Midğejm — period, koly stajeťsja biľšisť sutyčok ta gravci atakujuť najsyľnišogo nejtraľnogo kripa — vin roztašovanyj v centraľnij častyni mapy, jogo zvaty Rošan (Roshan). Skladnisť u prohodženni Rošana poljagaje v tomu, ščo jogo riveń zdorov&#8217;ja ta možlyvoї škody je maksymaľnym. Rošan maje 6 tys odynyć žyttja. Zvyčajni gravci — 1,8 tys odynyć v midğejmi ta 2,5 tys pid kineć gry. «Zavalyty» Rošana možna lyše vsijeju komandoju.</p><p>Ataka na superkripa potribna gravcjam, aby otrymaty z ńogo predmety, jaki «vypadajuť», koly istotu vbyto. Sered pereliku magičnyh artefaktiv je ajegis (Aegis of the Immortal). Do reči, fizyčna kopija ćogo artefaktu vručajeťsja komandi-peremožcju The International v jakosti golovnogo pryzu na dodaču do grošovoї vynagorody. Cej predmet daje zmogu raz za veś matč pomerty ta tut že vidrodytysja z povnoju škaloju žyttja ta «many».</p><div class="embedded-video"><iframe loading="lazy" src="https://www.youtube.com/embed/Nv4MpESxtsM" width="1920" height="834" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe></div><h4><strong>Jak zrozumity komentatora Dota 2?</strong></h4><p>Peregljad strimu — ce ne lyše kartynka z ekranu, ale j golos komentatora. V zavdannja komentatora vhodyť doskonale znannja pravyl ta osoblyvostej gry, povedinky gravciv ta istoriї komandy j poperednih turniriv. Usju cju informaciju vin maje maksymaľno točno, lakonično ta piznavaľno j cikavo donosyty do gljadačiv, biľšisť z jakyh bačať Dota 2 čy ne vperše-vdruge u svojemu žytti.</p><p>Roľ ta povedinka komentatora pid čas perebigu matču zminjujeťsja. Spočatku vin komentuje diї ščodo «kripiv», roztašuvannja gravciv ta taktyky komand-supernykiv. Nastupna stadija —midğejm. Tut komentator maje akcentuvaty na tomu, jak, čomu ta miž kym vidbuvajuťsja zitknennja ta jaki ce maje naslidky dlja perebigu igrovogo procesu.</p><p>Takož komentatory potribni, aby vidznačyty tak zvanyj «split-puš». Ce — povorot u matči, koly bytva dilyťsja na dekiľka častyn na riznyh diljankah mapy, i pry ćomu okrema grupa gravciv namagajeťsja vidtjagnuty na sebe resursy suprotyvnyka, ščo atakuje.</p><p>Nu i zvisno, kuľminacija — zahoplennja ta rujnuvannja «tronu», abo «enšenta».</p><h4><strong>Čy je na ćomu čempionati ukraїnci, za jakyh možna vbolivaty?</strong></h4><p>Povnistju ukraїnśkoї komandy nemaje. Prote <strong>ukraїnśki gravci ćogorič je na turniri</strong> — vony grajuť u skladi komand <strong>Virtus.pro, Winstrike ta VGJ.Storm</strong>.</p><p>Stanom na 20 serpnja 2018-go vidomi komandy, ščo vyjšly z grupovogo etapu do zaključnoї častyny. V tak zvanij «gorišnij sitci» zigrajuť pary Virtus.pro — PSG.LGD, VGJ Storm — OG, Team Liquid — Optic Gaming ta Evil Geniuses — Team Secret. Ti, hto v cyh parnyh matčah prograje, rušať do «nyžńoї sitky». Tam vže je pary Fnatic — Team Serenity, TNC Predator — Mineski, Newbee — Winstrike ta VGJ Thunder — Vici Gaming.</p>

Rozvijujemo mify pro te, ščo gejming — ce dytjača zabavka. U rubryci vy pročytajete ogljady na igry, znajdete gru na večir u pidbirkah, diznajetesja cikavi fakty pro igrovu industriju ta zrozumijete, čomu igry zarobljajuť biľše za kinoindustriju. 

Igry

«Rak na midi» — vam ce ni pro ščo ne govoryť? Ničogo, nezabarom vy budete znaty ne lyše ce. 20 serpnja 2018 roku startuje finaľnyj etap najbiľšogo kiberturniru planety. V centri uvagy — gra Dota 2, a čempionat nazyvajeťsja The International (TI). Naviščo jogo dyvytysja i čomu kibersport — ce ne zabavka dlja pidlitkiv?

<h4><strong>Z čogo vse počynalosja i čomu my govorymo okremo pro cej čempionat ta cju gru?</strong></h4>
Rokiv 10-12 tomu dlja avtora cijeї kartky Dota počynalasja z oś ćogo treku vid Basshantera ta komp'juternyh klubiv (zbagnuty, naskiľky vy davno «v temi», možuť usi ohoči, peregljadajučy klip — a my poky prodovžymo):

<iframe src="https://www.youtube.com/embed/12vh55_1ul8" width="1440" height="677" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe>

Jakščo korotko: <strong>Dota 2</strong> — ce gra (abo jak її šče nazyvajuť u fahovomu sviti kibersportu «kibersportyvna dyscyplina»), jaka počynalasja jak korystuvaćkyj mod do Warcraft III. Potim mod pereris u Defence of the Ancients (vlasne perša DotA), a dali vže počalysja turniry ta okremi pryzovi. 7 rokiv provodyťsja velykyj planetarnyj čempionat z pryzovym fondom ponad $1 mln — vin nazyvajeťsja The International. Za ci 7 rokiv pryzovi vyrosly u 24 razy.

U 2018-mu Dota vže ne je spravoju pidlitkiv, jaki provodjať noči pospiľ za ekranom. Teper ce — serjoznyj kiberbiznes (hto ne v kursi, jakymy tempamy zrostaje igrova industrija — vam sjudy: <a href="https://nachasi.com/2018/08/20/igrova-industriya-do-2020/" target="_blank" rel="noopener">za posylannjam</a> počytajete prognozovani pokaznyky sfery kibersportu). Pryzovyj fond najbiľšogo zmagannja planety z cijeї dyscypliny — vže $24,8 mln. Finaľnyj obsjag my diznajemosja 25 serpnja — u deń finalu. Stoїť za vsim cym <strong>kompanija Valve</strong> — vy majete її znaty zavdjaky nyzci inšyh komandnyh igor.

Sered inšyh populjarnyh komp'juternyh mereževyh igor Dota 2 vidriznjaje toj fakt, ščo t<strong>aki pryzovi ne maje praktyčno žodna z inšyh kibersportyvnyh dyscyplin</strong>. U 2017-mu peremožcjamy svitovogo čempionatu stala komanda Team Liquid iz 5 gravciv — i kožen z nyh odrazu stav dolarovym miľjonerom. Prosto pam'jatajte ce nastupnogo razu, koly zahočete vygnaty dytynu z-za komp'jutera.

Taki velyčezni košty vdajeťsja zalučaty zavdjaky tomu, ščo igrovyj fond tut formujeťsja ne lyše kompanijamy-sponsoramy. Vse dopomagajuť zbyraty v gri zvyčajni gravci. U Dota 2 je speciaľnyj igrovyj predmet — vin nazyvajeťsja «Bojovyj Propusk», abo «Kompendium». Isnuje cej predmet z 2013 roku. Kupivlja ćogo predmetu daje gravcjam dopusk do nyzky predmetiv ta nagorod — a tym časom kompanija Valve z kožnogo prodanogo takogo artefakta viddaje 25% u pryzovyj fond. Same ce dalo zmogu z počatku 2018 roku zibraty ponad $23 mln pryzovyh — i suma prodovžuje zrostaty. Za pryz borotymuťsja 18 najkraščyh komand planety.
<h4><strong>Čomu ce važlyvo?</strong></h4>
Kibersport — odna zi sfer, v jaki naspravdi možna uvijty hoč i z 13 rokiv, i pry ćomu zarobljaty groši ta populjarnisť. Takož ne varto zabuvaty, ščo potencijnyj riveń «toksyčnosti» ta zahoplyvosti u cijeї sfery je na ščabeľ vyščym za zvyčajnyj sport, pop-muzyku čy polityku. Subkuľtura ğejmeriv vže davno ne subkuľtura, a okremyj mejnstrim. Obsjagy prybutkiv ta kapitalovkladeń, aparatnogo ta programnogo zabezpečennja i sociaľno-ekonomičnyh možlyvostej ta efektiv, z nymy pov'jazanyh, zrostajuť u cij sferi švydše za bagato tradycijnyh galuzej ekonomiky. Ignoruvaty kibersportyvni zmagannja označaje ignoruvaty te, ščo na časi u suspiľstvi. Podejkujuť, nezabarom kibersportyvni dyscypliny <a href="https://nachasi.com/2017/10/30/kibersport-olimpijsky-igry/" target="_blank" rel="noopener">možuť vključyty</a> naviť do skladu Olimpijśkyh igor.
<h4><strong>OK, zrozumilo — ale ja ne graju, de možna podyvytysja, jak vse ce vidbuvajeťsja?</strong></h4>
Najzručnišyj ta najpopuljarnišyj sposib dlja peregljadu — ce platforma strimiv Twitch, ale takož možna skorystatysja YouTube. Najbiľši fanaty zazdalegiď kupujuť kvytky na pivfinaly ta final, aby dyvytysja vse nažyvo u zalah turniru — ale navrjad čy <a href="http://www.dota2.com/international/schedule/?l=ukrainian" target="_blank" rel="noopener">z 20 po 25 serpnja</a> vy budete u Vankuveri (same tam vidbuvajeťsja ćogoričnyj final).

<strong>Peregljanuty ćogorični transljaciї možna tut:</strong>
<ul>
 	<li><a href="https://www.youtube.com/channel/UCTQKT5QqO3h7y32G8VzuySQ" target="_blank" rel="noopener">YouTube</a></li>
 	<li><a href="https://twitter.com/DOTA2" target="_blank" rel="noopener">Twitter</a></li>
 	<li>oficijnyj <a href="http://www.dota2.com/international/media/" target="_blank" rel="noopener">sajt</a> The International</li>
 	<li><a href="https://www.twitch.tv/dota2ti/videos/all" target="_blank" rel="noopener">Twitch</a></li>
</ul>
<img class="aligncenter size-full wp-image-43185" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex.jpg" alt="Dota" width="600" height="600" />

Jakščo ž vy hočete podyvytysja <strong>transljaciju finalu</strong>, zrobyty ce v Ukraїni možna bude j oflajn — <strong>u mereži kinoteatriv Multiplex</strong>. Transljacija vidbudeťsja 21:00 u subotu, 25 serpnja u takyh kinoteatrah:
<ul>
 	<li>Multiplex Kyїvv Lavina Mall (vul. Berkovećka, 6D);</li>
 	<li>Multiplex Kyїv SkyMall (pr. Vatutina, 2T);</li>
 	<li>Multiplex Kyїv Prospekt (vul. Hotkevyča, 1V);</li>
 	<li>Multiplex Harkiv Dafi (vul. Geroїv Praci, 9);</li>
 	<li>Multiplex Herson Fabryka (vul. Zalaegerseğ, 18);</li>
 	<li>Multiplex Černigiv Hollywood (vul. 77-j Gvardijśkoї dyviziї, 1V);</li>
 	<li>Multiplex Dnipro Dafi (bul. Zorjanyj, 1A);</li>
 	<li>Multiplex Dnipro Karavan (vul. Nyžńodniprovśka, 17);</li>
 	<li>Multiplex Lviv Victoria Gardens (vul. Kuľparkivśka, 226 A);</li>
 	<li>Multiplex Kryvyj Rig Union (vul. Geroїv ATO, 30G).</li>
</ul>
<iframe src="https://www.youtube.com/embed/TSMk_HhBSho" width="1920" height="834" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe>
<h4><strong>Tam govorjať ščoś pro «vydovyščnu Dotu», ščo ce take?</strong></h4>
Rozrobnyky postijno udoskonaljujuť vydovyščnisť ta skladnisť gry. Robljať vony šče dekiľka raziv na kvartal za rahunok vypusku patčiv. U tak zvanij «vydovyščnij Doti» pryšvydšeno evoljuciju geroїv, rozblokuvannja speciaľnyh zdibnostej ta riveń peresuvannja j zavdannja zbytkiv suprotyvnykam pid čas gry. Takož iz kožnym onovlennjam na pole boju dodajuť artefakty dlja gravciv.

[blockquote_with_author content="The International — ce podija vydovyščnoї Dota 2, oskiľky tut vystupajuť lyše najbiľš fahovi gravci z usijeї planety, tomu j riveń skladnosti gry tut nabagato vyščyj za toj, u jakomu zvykly graty entuziasty čy novačky"]
<h4><strong>Je inša problema: ja dyvljusja transljaciju i ničogo ne rozumiju. Ce lyše v mene tak?</strong></h4>
Ni, ne lyše u vas. Cja gra dovoli švydka j skladna dlja spryjnjattja gljadačamy. Serednij profesijnyj matč mižnarodnogo turniru — ce ponad 70-80 tys klikiv ta dij pid čas igrovogo procesu dlja kožnogo iz gravciv u komandi. Cikavo, ščo ljudy-gravci možuť uporatysja z cym za rahunok prostyh trenuvań, a ot štučnyj intelekt sprobuvav — i ne zmig tak prosto opanuvaty Dota 2. Dlja pidgotovky do rivnja profesionala štučnyj intelekt vid kompaniї Ilona Maska OpenAI vykorystovuje nejromerežu na 128 tys procesoriv, jaki ščodoby «vidigrajuť» majže 200 rokiv dosvidu ljudyny — i poky ščo cej proekt zmig nablyzytysja lyše do rivnja semi-pro (napivprofesional) u gri z žyvym fahovym ğejmerom, ščo graje v Dota 2.

Uskladnjuje spryjnjattja j toj fakt, ščo na mapi pid čas igrovogo procesu vy bačyte 115 personaživ riznogo rozmiru, formy ta vygljadu, jaki vzajemodijuť miž soboju, z predmetamy ta vlastyvostjamy inšyh gravciv.

<strong>Zagalom že ce vygljadaje tak: </strong>u komandi 5 gravciv, vony ruhajuťsja igrovoju mapoju v bik vorožoї komandy, ščoby zahopyty їhnju bazu. Bazu zahyščajuť tak zvani «kripy» — štučni bijci, stvoreni žyvymy gravcjamy — ta j sami gravci komandy-supernyka. Takož tam je nyzka bašt ta zahysnyh sporud, jaki blokujuť ruh suprotyvnyka.
<h4><strong>Jak meni zrozumity, ščo vidbuvajeťsja na ekrani? V čomu sens Dota 2 i jaka kinceva meta?</strong></h4>
Oberiť komandu, za jaku vy vbolivajete. Pid čas boju kožna z komand maje zrujnuvaty «enšent» vorožoї komandy (cej element zafiksovano j u povnij nazvi cijeї gry — Defense of the Ancients). Bazu komentatory ta sami gravci nazyvajuť «tronom». <strong>«Tron» suprotyvnyka i treba zahopyty</strong>. Na peršomu rivni gravci vbyvajuť tak zvanyh «kripiv». Ce — personaži , jakymy keruje komp'juter. Dali slid pozbutysja žyvyh gravciv-suprotyvnykiv z inšoї komandy. Po miri togo, jak prosuvajeťsja bij, zrostaje «level» — tobto riveń pidgotovky kožnogo personaža. V ńogo rozvyvajuťsja pevni navyčky («skily»). Najvyšči zdibnosti personaža vidkryvaje «uľtymatyvnyj» riveń — šostyj.

Vseredyni gry kožen maje po 600 odynyć vnutrišńoigrovogo zolota. Dota 2 daje zmogu kupuvaty za ci «monety» zasoby dlja popovnennja «many» (magičnoї syly dlja keruvannja artefaktamy ta zaklynannjamy) ta zdorov'ja. Takož možna kupuvaty artefakty, jaki pokraščujuť pevni bojovi, magični čy švydkisni harakterystyky kožnogo z personaživ.
<h4><strong>Hto taki midery, saporty, keri ta hardlajnery?</strong></h4>
<strong>Midery</strong> — ti, hto graje na centraľnij liniї mapy. Mider maje volodity švydkoju reakcijeju na «kripiv» (ščoby їh včasno nejtralizovuvaty), «farmyty» zoloto (zoby komanda mogla kupuvaty igrovi artefakty).

<strong>Keri</strong> — ti, hto pracjuje po krajam mapy na drugij liniї. Keri maje maksymaľno «gromyty» budivli suprotyvnyka čy samyh personaživ z protyležnoї komandy.

<strong>Saporty</strong> — typ gravcja, jaki hodjať z keri. Saport abo «farmyť» dlja sebe zoloto, abo ekonomyť i potim skyduje dlja komandy, jaka vykorystovuje zaoščadžennja saporta.

<strong>Hardlajnery</strong> — gravci, jakyh skerovujuť operatyvno na protydiju vorožym keri. Poblyzu majuť takož perebuvaty obydva saporty ta keri komandy, ščoby v razi neobhidnosti prykryty vidstup čy zakripyty nastup.
<h4><strong>Jak budujuť strategiju gry v Dota 2?</strong></h4>
Jakščo vy kolyś graly v šahy, strategija dij komand bude vam zrozumiloju. Kažučy terminamy ščahistiv, tut je «debjut», «mitteľšpiľ» (seredyna gry) ta «endšpiľ» (rozv'jazka gry). Tiľky tut vony nazyvajuťsja zav'jazka (do 6 rivnja), mid-game ta 25-j riveń (maksymaľno dostupnyj). A dali vse vyrišuje kolektyvna čy indyviduaľna pomylka ta zdatnisť suprotyvnykiv neju skorystatysja.

Midğejm — period, koly stajeťsja biľšisť sutyčok ta gravci atakujuť najsyľnišogo nejtraľnogo kripa — vin roztašovanyj v centraľnij častyni mapy, jogo zvaty Rošan (Roshan). Skladnisť u prohodženni Rošana poljagaje v tomu, ščo jogo riveń zdorov'ja ta možlyvoї škody je maksymaľnym. Rošan maje 6 tys odynyć žyttja. Zvyčajni gravci — 1,8 tys odynyć v midğejmi ta 2,5 tys pid kineć gry. «Zavalyty» Rošana možna lyše vsijeju komandoju.

Ataka na superkripa potribna gravcjam, aby otrymaty z ńogo predmety, jaki «vypadajuť», koly istotu vbyto. Sered pereliku magičnyh artefaktiv je ajegis (Aegis of the Immortal). Do reči, fizyčna kopija ćogo artefaktu vručajeťsja komandi-peremožcju The International v jakosti golovnogo pryzu na dodaču do grošovoї vynagorody. Cej predmet daje zmogu raz za veś matč pomerty ta tut že vidrodytysja z povnoju škaloju žyttja ta «many».

<iframe src="https://www.youtube.com/embed/Nv4MpESxtsM" width="1920" height="834" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe>
<h4><strong>Jak zrozumity komentatora Dota 2?</strong></h4>
Peregljad strimu — ce ne lyše kartynka z ekranu, ale j golos komentatora. V zavdannja komentatora vhodyť doskonale znannja pravyl ta osoblyvostej gry, povedinky gravciv ta istoriї komandy j poperednih turniriv. Usju cju informaciju vin maje maksymaľno točno, lakonično ta piznavaľno j cikavo donosyty do gljadačiv, biľšisť z jakyh bačať Dota 2 čy ne vperše-vdruge u svojemu žytti.

Roľ ta povedinka komentatora pid čas perebigu matču zminjujeťsja. Spočatku vin komentuje diї ščodo «kripiv», roztašuvannja gravciv ta taktyky komand-supernykiv. Nastupna stadija —midğejm. Tut komentator maje akcentuvaty na tomu, jak, čomu ta miž kym vidbuvajuťsja zitknennja ta jaki ce maje naslidky dlja perebigu igrovogo procesu.

Takož komentatory potribni, aby vidznačyty tak zvanyj «split-puš». Ce — povorot u matči, koly bytva dilyťsja na dekiľka častyn na riznyh diljankah mapy, i pry ćomu okrema grupa gravciv namagajeťsja vidtjagnuty na sebe resursy suprotyvnyka, ščo atakuje.

Nu i zvisno, kuľminacija — zahoplennja ta rujnuvannja «tronu», abo «enšenta».
<h4><strong>Čy je na ćomu čempionati ukraїnci, za jakyh možna vbolivaty?</strong></h4>
Povnistju ukraїnśkoї komandy nemaje. Prote <strong>ukraїnśki gravci ćogorič je na turniri</strong> — vony grajuť u skladi komand <strong>Virtus.pro, Winstrike ta VGJ.Storm</strong>.

Stanom na 20 serpnja 2018-go vidomi komandy, ščo vyjšly z grupovogo etapu do zaključnoї častyny. V tak zvanij «gorišnij sitci» zigrajuť pary Virtus.pro — PSG.LGD, VGJ Storm — OG, Team Liquid — Optic Gaming ta Evil Geniuses — Team Secret. Ti, hto v cyh parnyh matčah prograje, rušať do «nyžńoї sitky». Tam vže je pary Fnatic — Team Serenity, TNC Predator — Mineski, Newbee — Winstrike ta VGJ Thunder — Vici Gaming.

<h4><strong>Z čogo vse počynalosja i čomu my govorymo okremo pro cej čempionat ta cju gru?</strong></h4><p>Rokiv 10-12 tomu dlja avtora cijeї kartky Dota počynalasja z oś ćogo treku vid Basshantera ta komp&#8217;juternyh klubiv (zbagnuty, naskiľky vy davno «v temi», možuť usi ohoči, peregljadajučy klip — a my poky prodovžymo):</p><div class="embedded-video"><iframe loading="lazy" src="https://www.youtube.com/embed/12vh55_1ul8" width="1440" height="677" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe></div><p>Jakščo korotko: <strong>Dota 2</strong> — ce gra (abo jak її šče nazyvajuť u fahovomu sviti kibersportu «kibersportyvna dyscyplina»), jaka počynalasja jak korystuvaćkyj mod do Warcraft III. Potim mod pereris u Defence of the Ancients (vlasne perša DotA), a dali vže počalysja turniry ta okremi pryzovi. 7 rokiv provodyťsja velykyj planetarnyj čempionat z pryzovym fondom ponad $1 mln — vin nazyvajeťsja The International. Za ci 7 rokiv pryzovi vyrosly u 24 razy.</p><p>U 2018-mu Dota vže ne je spravoju pidlitkiv, jaki provodjať noči pospiľ za ekranom. Teper ce — serjoznyj kiberbiznes (hto ne v kursi, jakymy tempamy zrostaje igrova industrija — vam sjudy: <a href="/2018/08/20/igrova-industriya-do-2020/" target="_blank" rel="noopener">za posylannjam</a> počytajete prognozovani pokaznyky sfery kibersportu). Pryzovyj fond najbiľšogo zmagannja planety z cijeї dyscypliny — vže $24,8 mln. Finaľnyj obsjag my diznajemosja 25 serpnja — u deń finalu. Stoїť za vsim cym <strong>kompanija Valve</strong> — vy majete її znaty zavdjaky nyzci inšyh komandnyh igor.</p><p>Sered inšyh populjarnyh komp&#8217;juternyh mereževyh igor Dota 2 vidriznjaje toj fakt, ščo t<strong>aki pryzovi ne maje praktyčno žodna z inšyh kibersportyvnyh dyscyplin</strong>. U 2017-mu peremožcjamy svitovogo čempionatu stala komanda Team Liquid iz 5 gravciv — i kožen z nyh odrazu stav dolarovym miľjonerom. Prosto pam&#8217;jatajte ce nastupnogo razu, koly zahočete vygnaty dytynu z-za komp&#8217;jutera.</p><p>Taki velyčezni košty vdajeťsja zalučaty zavdjaky tomu, ščo igrovyj fond tut formujeťsja ne lyše kompanijamy-sponsoramy. Vse dopomagajuť zbyraty v gri zvyčajni gravci. U Dota 2 je speciaľnyj igrovyj predmet — vin nazyvajeťsja «Bojovyj Propusk», abo «Kompendium». Isnuje cej predmet z 2013 roku. Kupivlja ćogo predmetu daje gravcjam dopusk do nyzky predmetiv ta nagorod — a tym časom kompanija Valve z kožnogo prodanogo takogo artefakta viddaje 25% u pryzovyj fond. Same ce dalo zmogu z počatku 2018 roku zibraty ponad $23 mln pryzovyh — i suma prodovžuje zrostaty. Za pryz borotymuťsja 18 najkraščyh komand planety.</p><h4><strong>Čomu ce važlyvo?</strong></h4><p>Kibersport — odna zi sfer, v jaki naspravdi možna uvijty hoč i z 13 rokiv, i pry ćomu zarobljaty groši ta populjarnisť. Takož ne varto zabuvaty, ščo potencijnyj riveń «toksyčnosti» ta zahoplyvosti u cijeї sfery je na ščabeľ vyščym za zvyčajnyj sport, pop-muzyku čy polityku. Subkuľtura ğejmeriv vže davno ne subkuľtura, a okremyj mejnstrim. Obsjagy prybutkiv ta kapitalovkladeń, aparatnogo ta programnogo zabezpečennja i sociaľno-ekonomičnyh možlyvostej ta efektiv, z nymy pov&#8217;jazanyh, zrostajuť u cij sferi švydše za bagato tradycijnyh galuzej ekonomiky. Ignoruvaty kibersportyvni zmagannja označaje ignoruvaty te, ščo na časi u suspiľstvi. Podejkujuť, nezabarom kibersportyvni dyscypliny <a href="/2017/10/30/kibersport-olimpijsky-igry/" target="_blank" rel="noopener">možuť vključyty</a> naviť do skladu Olimpijśkyh igor.</p><h4><strong>OK, zrozumilo — ale ja ne graju, de možna podyvytysja, jak vse ce vidbuvajeťsja?</strong></h4><p>Najzručnišyj ta najpopuljarnišyj sposib dlja peregljadu — ce platforma strimiv Twitch, ale takož možna skorystatysja YouTube. Najbiľši fanaty zazdalegiď kupujuť kvytky na pivfinaly ta final, aby dyvytysja vse nažyvo u zalah turniru — ale navrjad čy <a href="http://www.dota2.com/international/schedule/?l=ukrainian" target="_blank" rel="noopener">z 20 po 25 serpnja</a> vy budete u Vankuveri (same tam vidbuvajeťsja ćogoričnyj final).</p><p><strong>Peregljanuty ćogorični transljaciї možna tut:</strong></p><ul><li><a href="https://www.youtube.com/channel/UCTQKT5QqO3h7y32G8VzuySQ" target="_blank" rel="noopener">YouTube</a></li><li><a href="https://twitter.com/DOTA2" target="_blank" rel="noopener">Twitter</a></li><li>oficijnyj <a href="http://www.dota2.com/international/media/" target="_blank" rel="noopener">sajt</a> The International</li><li><a href="https://www.twitch.tv/dota2ti/videos/all" target="_blank" rel="noopener">Twitch</a></li></ul><p><img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-43185" src="/wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex.jpg" alt="Dota" width="600" height="600" srcset="/wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex.jpg 600w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-150x150.jpg 150w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-300x300.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-90x90.jpg 90w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-180x180.jpg 180w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-160x160.jpg 160w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-320x320.jpg 320w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-152x152.jpg 152w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-304x304.jpg 304w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-280x280.jpg 280w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-560x560.jpg 560w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-100x100.jpg 100w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-200x200.jpg 200w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-65x65.jpg 65w, /wp-content/uploads/2018/08/122828-the-international-2018-multiplex-130x130.jpg 130w" sizes="(max-width: 600px) 100vw, 600px" /></p><p>Jakščo ž vy hočete podyvytysja <strong>transljaciju finalu</strong>, zrobyty ce v Ukraїni možna bude j oflajn — <strong>u mereži kinoteatriv Multiplex</strong>. Transljacija vidbudeťsja 21:00 u subotu, 25 serpnja u takyh kinoteatrah:</p><ul><li>Multiplex Kyїvv Lavina Mall (vul. Berkovećka, 6D);</li><li>Multiplex Kyїv SkyMall (pr. Vatutina, 2T);</li><li>Multiplex Kyїv Prospekt (vul. Hotkevyča, 1V);</li><li>Multiplex Harkiv Dafi (vul. Geroїv Praci, 9);</li><li>Multiplex Herson Fabryka (vul. Zalaegerseğ, 18);</li><li>Multiplex Černigiv Hollywood (vul. 77-j Gvardijśkoї dyviziї, 1V);</li><li>Multiplex Dnipro Dafi (bul. Zorjanyj, 1A);</li><li>Multiplex Dnipro Karavan (vul. Nyžńodniprovśka, 17);</li><li>Multiplex Lviv Victoria Gardens (vul. Kuľparkivśka, 226 A);</li><li>Multiplex Kryvyj Rig Union (vul. Geroїv ATO, 30G).</li></ul><div class="embedded-video"><iframe loading="lazy" src="https://www.youtube.com/embed/TSMk_HhBSho" width="1920" height="834" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe></div><h4><strong>Tam govorjať ščoś pro «vydovyščnu Dotu», ščo ce take?</strong></h4><p>Rozrobnyky postijno udoskonaljujuť vydovyščnisť ta skladnisť gry. Robljať vony šče dekiľka raziv na kvartal za rahunok vypusku patčiv. U tak zvanij «vydovyščnij Doti» pryšvydšeno evoljuciju geroїv, rozblokuvannja speciaľnyh zdibnostej ta riveń peresuvannja j zavdannja zbytkiv suprotyvnykam pid čas gry. Takož iz kožnym onovlennjam na pole boju dodajuť artefakty dlja gravciv.</p>	<blockquote class="shortcode-blockquote">		<p>The International — ce podija vydovyščnoї Dota 2, oskiľky tut vystupajuť lyše najbiľš fahovi gravci z usijeї planety, tomu j riveń skladnosti gry tut nabagato vyščyj za toj, u jakomu zvykly graty entuziasty čy novačky</p>			</blockquote><h4><strong>Je inša problema: ja dyvljusja transljaciju i ničogo ne rozumiju. Ce lyše v mene tak?</strong></h4><p>Ni, ne lyše u vas. Cja gra dovoli švydka j skladna dlja spryjnjattja gljadačamy. Serednij profesijnyj matč mižnarodnogo turniru — ce ponad 70-80 tys klikiv ta dij pid čas igrovogo procesu dlja kožnogo iz gravciv u komandi. Cikavo, ščo ljudy-gravci možuť uporatysja z cym za rahunok prostyh trenuvań, a ot štučnyj intelekt sprobuvav — i ne zmig tak prosto opanuvaty Dota 2. Dlja pidgotovky do rivnja profesionala štučnyj intelekt vid kompaniї Ilona Maska OpenAI vykorystovuje nejromerežu na 128 tys procesoriv, jaki ščodoby «vidigrajuť» majže 200 rokiv dosvidu ljudyny — i poky ščo cej proekt zmig nablyzytysja lyše do rivnja semi-pro (napivprofesional) u gri z žyvym fahovym ğejmerom, ščo graje v Dota 2.</p><p>Uskladnjuje spryjnjattja j toj fakt, ščo na mapi pid čas igrovogo procesu vy bačyte 115 personaživ riznogo rozmiru, formy ta vygljadu, jaki vzajemodijuť miž soboju, z predmetamy ta vlastyvostjamy inšyh gravciv.</p><p><strong>Zagalom že ce vygljadaje tak: </strong>u komandi 5 gravciv, vony ruhajuťsja igrovoju mapoju v bik vorožoї komandy, ščoby zahopyty їhnju bazu. Bazu zahyščajuť tak zvani «kripy» — štučni bijci, stvoreni žyvymy gravcjamy — ta j sami gravci komandy-supernyka. Takož tam je nyzka bašt ta zahysnyh sporud, jaki blokujuť ruh suprotyvnyka.</p><h4><strong>Jak meni zrozumity, ščo vidbuvajeťsja na ekrani? V čomu sens Dota 2 i jaka kinceva meta?</strong></h4><p>Oberiť komandu, za jaku vy vbolivajete. Pid čas boju kožna z komand maje zrujnuvaty «enšent» vorožoї komandy (cej element zafiksovano j u povnij nazvi cijeї gry — Defense of the Ancients). Bazu komentatory ta sami gravci nazyvajuť «tronom». <strong>«Tron» suprotyvnyka i treba zahopyty</strong>. Na peršomu rivni gravci vbyvajuť tak zvanyh «kripiv». Ce — personaži , jakymy keruje komp&#8217;juter. Dali slid pozbutysja žyvyh gravciv-suprotyvnykiv z inšoї komandy. Po miri togo, jak prosuvajeťsja bij, zrostaje «level» — tobto riveń pidgotovky kožnogo personaža. V ńogo rozvyvajuťsja pevni navyčky («skily»). Najvyšči zdibnosti personaža vidkryvaje «uľtymatyvnyj» riveń — šostyj.</p><p>Vseredyni gry kožen maje po 600 odynyć vnutrišńoigrovogo zolota. Dota 2 daje zmogu kupuvaty za ci «monety» zasoby dlja popovnennja «many» (magičnoї syly dlja keruvannja artefaktamy ta zaklynannjamy) ta zdorov&#8217;ja. Takož možna kupuvaty artefakty, jaki pokraščujuť pevni bojovi, magični čy švydkisni harakterystyky kožnogo z personaživ.</p><h4><strong>Hto taki midery, saporty, keri ta hardlajnery?</strong></h4><p><strong>Midery</strong> — ti, hto graje na centraľnij liniї mapy. Mider maje volodity švydkoju reakcijeju na «kripiv» (ščoby їh včasno nejtralizovuvaty), «farmyty» zoloto (zoby komanda mogla kupuvaty igrovi artefakty).</p><p><strong>Keri</strong> — ti, hto pracjuje po krajam mapy na drugij liniї. Keri maje maksymaľno «gromyty» budivli suprotyvnyka čy samyh personaživ z protyležnoї komandy.</p><p><strong>Saporty</strong> — typ gravcja, jaki hodjať z keri. Saport abo «farmyť» dlja sebe zoloto, abo ekonomyť i potim skyduje dlja komandy, jaka vykorystovuje zaoščadžennja saporta.</p><p><strong>Hardlajnery</strong> — gravci, jakyh skerovujuť operatyvno na protydiju vorožym keri. Poblyzu majuť takož perebuvaty obydva saporty ta keri komandy, ščoby v razi neobhidnosti prykryty vidstup čy zakripyty nastup.</p><h4><strong>Jak budujuť strategiju gry v Dota 2?</strong></h4><p>Jakščo vy kolyś graly v šahy, strategija dij komand bude vam zrozumiloju. Kažučy terminamy ščahistiv, tut je «debjut», «mitteľšpiľ» (seredyna gry) ta «endšpiľ» (rozv&#8217;jazka gry). Tiľky tut vony nazyvajuťsja zav&#8217;jazka (do 6 rivnja), mid-game ta 25-j riveń (maksymaľno dostupnyj). A dali vse vyrišuje kolektyvna čy indyviduaľna pomylka ta zdatnisť suprotyvnykiv neju skorystatysja.</p><p>Midğejm — period, koly stajeťsja biľšisť sutyčok ta gravci atakujuť najsyľnišogo nejtraľnogo kripa — vin roztašovanyj v centraľnij častyni mapy, jogo zvaty Rošan (Roshan). Skladnisť u prohodženni Rošana poljagaje v tomu, ščo jogo riveń zdorov&#8217;ja ta možlyvoї škody je maksymaľnym. Rošan maje 6 tys odynyć žyttja. Zvyčajni gravci — 1,8 tys odynyć v midğejmi ta 2,5 tys pid kineć gry. «Zavalyty» Rošana možna lyše vsijeju komandoju.</p><p>Ataka na superkripa potribna gravcjam, aby otrymaty z ńogo predmety, jaki «vypadajuť», koly istotu vbyto. Sered pereliku magičnyh artefaktiv je ajegis (Aegis of the Immortal). Do reči, fizyčna kopija ćogo artefaktu vručajeťsja komandi-peremožcju The International v jakosti golovnogo pryzu na dodaču do grošovoї vynagorody. Cej predmet daje zmogu raz za veś matč pomerty ta tut že vidrodytysja z povnoju škaloju žyttja ta «many».</p><div class="embedded-video"><iframe loading="lazy" src="https://www.youtube.com/embed/Nv4MpESxtsM" width="1920" height="834" frameborder="0" allowfullscreen="allowfullscreen"></iframe></div><h4><strong>Jak zrozumity komentatora Dota 2?</strong></h4><p>Peregljad strimu — ce ne lyše kartynka z ekranu, ale j golos komentatora. V zavdannja komentatora vhodyť doskonale znannja pravyl ta osoblyvostej gry, povedinky gravciv ta istoriї komandy j poperednih turniriv. Usju cju informaciju vin maje maksymaľno točno, lakonično ta piznavaľno j cikavo donosyty do gljadačiv, biľšisť z jakyh bačať Dota 2 čy ne vperše-vdruge u svojemu žytti.</p><p>Roľ ta povedinka komentatora pid čas perebigu matču zminjujeťsja. Spočatku vin komentuje diї ščodo «kripiv», roztašuvannja gravciv ta taktyky komand-supernykiv. Nastupna stadija —midğejm. Tut komentator maje akcentuvaty na tomu, jak, čomu ta miž kym vidbuvajuťsja zitknennja ta jaki ce maje naslidky dlja perebigu igrovogo procesu.</p><p>Takož komentatory potribni, aby vidznačyty tak zvanyj «split-puš». Ce — povorot u matči, koly bytva dilyťsja na dekiľka častyn na riznyh diljankah mapy, i pry ćomu okrema grupa gravciv namagajeťsja vidtjagnuty na sebe resursy suprotyvnyka, ščo atakuje.</p><p>Nu i zvisno, kuľminacija — zahoplennja ta rujnuvannja «tronu», abo «enšenta».</p><h4><strong>Čy je na ćomu čempionati ukraїnci, za jakyh možna vbolivaty?</strong></h4><p>Povnistju ukraїnśkoї komandy nemaje. Prote <strong>ukraїnśki gravci ćogorič je na turniri</strong> — vony grajuť u skladi komand <strong>Virtus.pro, Winstrike ta VGJ.Storm</strong>.</p><p>Stanom na 20 serpnja 2018-go vidomi komandy, ščo vyjšly z grupovogo etapu do zaključnoї častyny. V tak zvanij «gorišnij sitci» zigrajuť pary Virtus.pro — PSG.LGD, VGJ Storm — OG, Team Liquid — Optic Gaming ta Evil Geniuses — Team Secret. Ti, hto v cyh parnyh matčah prograje, rušať do «nyžńoї sitky». Tam vže je pary Fnatic — Team Serenity, TNC Predator — Mineski, Newbee — Winstrike ta VGJ Thunder — Vici Gaming.</p>

#kartky