Zavdjaky programi učasnyky vmitymuť skladaty vlasnyj biznes-plan, diznajuťsja pro uspišni proekty sociaľnogo pidpryjemnyctva, jaki vže realizovani v Ukraїni ta za kordonom, otrymajuť praktyčni korysni navyčky z menedžmentu, finansiv, marketyngu, liderstva ta prava. Takož sluhači programy otrymajuť unikaľnu bazu kontaktiv fahivciv-ekspertiv. 


<h4>Zavdannja proektu:</h4>
<ul>
<li style="font-weight: 400;">Dopomogty stvoryty vlasnyj (simejnyj) biznes v umovah vysokogo rivnja bezrobittja v Ukraїni, šljahom realizaciї organizatorśkyh zdibnostej vijśkovoslužbovciv ta formuvannja klasu zakonosluhnjanyh platnykiv podatkiv;</li>
 	<li style="font-weight: 400;">Psyhologično reabilituvaty učasnykiv proektu z metoju pidvyščennja їh motyvaciї do aktyvnoї sociaľnoї adaptaciї v gromadjanśke suspiľstvo z rynkovoju systemoju vidnosyn;</li>
 	<li style="font-weight: 400;">Spryjaty pracevlaštuvanni učasnykiv proektu z metoju pokraščennja umov žyttja simej vijśkovoslužbovciv;</li>
</ul>
Misce provedennja: mista Sumy ta Kam’janeć-Podiľśkyj.
<h4>Umovy učasti:</h4>
Učasnykamy proektu možuť staty:
<ul>
<li> bijci ATO ta vijśkovoslužbovci Zbrojnyh Syl Ukraїny, </li>
 	<li>Ministerstva vnutrišnih sprav, Služby bezpeky Ukraїny, </li>
 	<li>Deržavnoї prykordonnoї služby Ukraїny, </li>
 	<li>Deržavnoї speciaľnoї služby transportu, </li>
 	<li>Deržavnoї služby Ukraїny z nadzvyčajnyh sytuacij. </li>
</ul>
Takož učasť v proekti možuť braty dorosli členy simej vyščezaznačenyh kategorij vijśkovoslužbovciv.  Vik učasnyka proektu ne povynen perevyščuvaty 50 rokiv. Podaty zajavku na učasť možna <a href="https://goo.gl/forms/jpoliYRZ6beihjW42" target="_blank" rel="noopener">za posylannjam</a>.
<h4>Struktura programy:</h4>
<ul>
<li>Intensyvnyj biznes-kurs «Pidpryjemnyctvo: započatkuvannja vlasnoї spravy», jakyj tryvatyme z žovtnja 2018 po sičeń 2019 i skladajeťsja z 7 moduliv, kožen z jakyh tryvaje 2 dni. Intensyvnyj kurs vključaje takož samostijnu robotu miž moduljamy.</li>
 	<li>
Vesnjana mentorśka pidtrymka. Veterany pracjuvatymuť z nastavnykamy dlja pidgotovky biznes-planu z ljutogo po traveń 2019. Ukraїnśka Sociaľna Akademija ta partnery zabezpečať jak onlajn, tak i indyviduaľne nastavnyctvo. Pislja ćogo etapu kožen učasnyk      programy povynen maty dopraćovanyj biznes-plan vlasnogo proektu vidpovidno do rekomendacij eksperta.
</li>
 	<li>
Konkurs biznes planiv ta vyznačennja peremožciv, ščo otrymajuť pidtrymku. U travni 2019 veterany predstavljať svoї biznes-plany pered ekspertnoju grupoju, jaka obere 5 najkraščyh proektiv u Sumah ta Kam’janci-Podiľśkomu.  
</li>
 	<li>
Finaľna ceremonija nagorodžennja. 10 finalistiv predstavljať svoї biznes-plany v m. Kyjevi u červni 2019, z jakyh čotyry najkrašči oberuť dlja otrymannja finansuvannja dlja startu u rozmiri 1500 dolariv SŠA kožna.
</li>
 	<li>Informacijno-konsuľtacijna pidtrymka biznesu veteraniv (červeń-vereseń 2019).</li>
</ul>
Raniše redakcija Na chasi <a href="https://nachasi.com/2018/08/07/veterano-story/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">rozpovidala<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/08/26112315_2088636934744339_5961975001573603227_n-300x200.jpg" />Leonid Ostaľcev, Veterano Group: «Lamajemo stereotypy pro te, ščo veterany — ce jakiś skaženi»</a> vam pro te, jak pracjuje veteranśkyj biznes na prykladi «rodyny» brendiv Veterano.

Zavdjaky programi učasnyky vmitymuť skladaty vlasnyj biznes-plan, diznajuťsja pro uspišni proekty sociaľnogo pidpryjemnyctva, jaki vže realizovani v Ukraїni ta za kordonom, otrymajuť praktyčni korysni navyčky z menedžmentu, finansiv, marketyngu, liderstva ta prava. Takož sluhači programy otrymajuť unikaľnu bazu kontaktiv fahivciv-ekspertiv. <h4>Zavdannja proektu:</h4><ul><li style="font-weight: 400;">Dopomogty stvoryty vlasnyj (simejnyj) biznes v umovah vysokogo rivnja bezrobittja v Ukraїni, šljahom realizaciї organizatorśkyh zdibnostej vijśkovoslužbovciv ta formuvannja klasu zakonosluhnjanyh platnykiv podatkiv;</li><li style="font-weight: 400;">Psyhologično reabilituvaty učasnykiv proektu z metoju pidvyščennja їh motyvaciї do aktyvnoї sociaľnoї adaptaciї v gromadjanśke suspiľstvo z rynkovoju systemoju vidnosyn;</li><li style="font-weight: 400;">Spryjaty pracevlaštuvanni učasnykiv proektu z metoju pokraščennja umov žyttja simej vijśkovoslužbovciv;</li></ul>Misce provedennja: mista Sumy ta Kam’janeć-Podiľśkyj.<h4>Umovy učasti:</h4>Učasnykamy proektu možuť staty:<ul><li> bijci ATO ta vijśkovoslužbovci Zbrojnyh Syl Ukraїny, </li><li>Ministerstva vnutrišnih sprav, Služby bezpeky Ukraїny, </li><li>Deržavnoї prykordonnoї služby Ukraїny, </li><li>Deržavnoї speciaľnoї služby transportu, </li><li>Deržavnoї služby Ukraїny z nadzvyčajnyh sytuacij. </li></ul>Takož učasť v proekti možuť braty dorosli členy simej vyščezaznačenyh kategorij vijśkovoslužbovciv.  Vik učasnyka proektu ne povynen perevyščuvaty 50 rokiv. Podaty zajavku na učasť možna <a href="https://goo.gl/forms/jpoliYRZ6beihjW42" target="_blank" rel="noopener">za posylannjam</a>.<h4>Struktura programy:</h4><ul><li>Intensyvnyj biznes-kurs «Pidpryjemnyctvo: započatkuvannja vlasnoї spravy», jakyj tryvatyme z žovtnja 2018 po sičeń 2019 i skladajeťsja z 7 moduliv, kožen z jakyh tryvaje 2 dni. Intensyvnyj kurs vključaje takož samostijnu robotu miž moduljamy.</li><li>Vesnjana mentorśka pidtrymka. Veterany pracjuvatymuť z nastavnykamy dlja pidgotovky biznes-planu z ljutogo po traveń 2019. Ukraїnśka Sociaľna Akademija ta partnery zabezpečať jak onlajn, tak i indyviduaľne nastavnyctvo. Pislja ćogo etapu kožen učasnyk      programy povynen maty dopraćovanyj biznes-plan vlasnogo proektu vidpovidno do rekomendacij eksperta.</li><li>Konkurs biznes planiv ta vyznačennja peremožciv, ščo otrymajuť pidtrymku. U travni 2019 veterany predstavljať svoї biznes-plany pered ekspertnoju grupoju, jaka obere 5 najkraščyh proektiv u Sumah ta Kam’janci-Podiľśkomu.  </li><li>Finaľna ceremonija nagorodžennja. 10 finalistiv predstavljať svoї biznes-plany v m. Kyjevi u červni 2019, z jakyh čotyry najkrašči oberuť dlja otrymannja finansuvannja dlja startu u rozmiri 1500 dolariv SŠA kožna.</li><li>Informacijno-konsuľtacijna pidtrymka biznesu veteraniv (červeń-vereseń 2019).</li></ul>Raniše redakcija Na chasi <a href="/2018/08/07/veterano-story/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">rozpovidala<img src="/wp-content/uploads/2018/08/26112315_2088636934744339_5961975001573603227_n-300x200.jpg" />Leonid Ostaľcev, Veterano Group: «Lamajemo stereotypy pro te, ščo veterany — ce jakiś skaženi»</a> vam pro te, jak pracjuje veteranśkyj biznes na prykladi «rodyny» brendiv Veterano.

Rozpovidajemo pro vse, ščo stosujeťsja kreatyvnyh industrij Ukraїny ta svitu. Rozkažiť pro vlasnyj kejs, pročytajte rozpovidi zi svitu tvorčyh ljudej ta otrymajte porciju nathnennja. U rubryci vy znajdete cikavi možlyvosti, novyny, kejsy ta rozpovidi pro mystectvo, kuľturu, knygy, cyfrovi tehnologiї u tvorčosti toščo.

Kreatyv

Vy možete <a href="https://nachasi.com/about/">staty sponsorom</a> cijeї rubryky, a vsi materialy u cij rubryci matymuť vidpovidne brenduvannja ta baner. Zacikavylysja? <a href="mailto:adv@nachasi.com">Napyšiť nam</a>

Ukraїnśka Sociaľna Akademija za pidtrymky Kanadśko-Ukraїnśkoї Fundaciї zapuskaje programu z rozvytku pidpryjemnyćkoї dijaľnosti dlja bijciv ATO ta їh simej. Meta programy — dopomogty veteranam otrymaty neobhidni znannja ta navyčky dlja realizaciї vlasnogo biznesu

Zavdjaky programi učasnyky vmitymuť skladaty vlasnyj biznes-plan, diznajuťsja pro uspišni proekty sociaľnogo pidpryjemnyctva, jaki vže realizovani v Ukraїni ta za kordonom, otrymajuť praktyčni korysni navyčky z menedžmentu, finansiv, marketyngu, liderstva ta prava. Takož sluhači programy otrymajuť unikaľnu bazu kontaktiv fahivciv-ekspertiv. 


<h4>Zavdannja proektu:</h4>
<ul>
 	<li style="font-weight: 400;">Dopomogty stvoryty vlasnyj (simejnyj) biznes v umovah vysokogo rivnja bezrobittja v Ukraїni, šljahom realizaciї organizatorśkyh zdibnostej vijśkovoslužbovciv ta formuvannja klasu zakonosluhnjanyh platnykiv podatkiv;</li>
 	<li style="font-weight: 400;">Psyhologično reabilituvaty učasnykiv proektu z metoju pidvyščennja їh motyvaciї do aktyvnoї sociaľnoї adaptaciї v gromadjanśke suspiľstvo z rynkovoju systemoju vidnosyn;</li>
 	<li style="font-weight: 400;">Spryjaty pracevlaštuvanni učasnykiv proektu z metoju pokraščennja umov žyttja simej vijśkovoslužbovciv;</li>
</ul>
Misce provedennja: mista Sumy ta Kam’janeć-Podiľśkyj.
<h4>Umovy učasti:</h4>
Učasnykamy proektu možuť staty:
<ul>
 	<li> bijci ATO ta vijśkovoslužbovci Zbrojnyh Syl Ukraїny, </li>
 	<li>Ministerstva vnutrišnih sprav, Služby bezpeky Ukraїny, </li>
 	<li>Deržavnoї prykordonnoї služby Ukraїny, </li>
 	<li>Deržavnoї speciaľnoї služby transportu, </li>
 	<li>Deržavnoї služby Ukraїny z nadzvyčajnyh sytuacij. </li>
</ul>
Takož učasť v proekti možuť braty dorosli členy simej vyščezaznačenyh kategorij vijśkovoslužbovciv.  Vik učasnyka proektu ne povynen perevyščuvaty 50 rokiv. Podaty zajavku na učasť možna <a href="https://goo.gl/forms/jpoliYRZ6beihjW42" target="_blank" rel="noopener">za posylannjam</a>.
<h4>Struktura programy:</h4>
<ul>
 	<li>Intensyvnyj biznes-kurs «Pidpryjemnyctvo: započatkuvannja vlasnoї spravy», jakyj tryvatyme z žovtnja 2018 po sičeń 2019 i skladajeťsja z 7 moduliv, kožen z jakyh tryvaje 2 dni. Intensyvnyj kurs vključaje takož samostijnu robotu miž moduljamy.</li>
 	<li>Vesnjana mentorśka pidtrymka. Veterany pracjuvatymuť z nastavnykamy dlja pidgotovky biznes-planu z ljutogo po traveń 2019. Ukraїnśka Sociaľna Akademija ta partnery zabezpečať jak onlajn, tak i indyviduaľne nastavnyctvo. Pislja ćogo etapu kožen učasnyk      programy povynen maty dopraćovanyj biznes-plan vlasnogo proektu vidpovidno do rekomendacij eksperta.</li>
 	<li>Konkurs biznes planiv ta vyznačennja peremožciv, ščo otrymajuť pidtrymku. U travni 2019 veterany predstavljať svoї biznes-plany pered ekspertnoju grupoju, jaka obere 5 najkraščyh proektiv u Sumah ta Kam’janci-Podiľśkomu.  </li>
 	<li>Finaľna ceremonija nagorodžennja. 10 finalistiv predstavljať svoї biznes-plany v m. Kyjevi u červni 2019, z jakyh čotyry najkrašči oberuť dlja otrymannja finansuvannja dlja startu u rozmiri 1500 dolariv SŠA kožna.</li>
 	<li>Informacijno-konsuľtacijna pidtrymka biznesu veteraniv (červeń-vereseń 2019).</li>
</ul>
Raniše redakcija Na chasi <a href="https://nachasi.com/2018/08/07/veterano-story/" target="_blank" rel="noopener">rozpovidala</a> vam pro te, jak pracjuje veteranśkyj biznes na prykladi «rodyny» brendiv Veterano.

Zavdjaky programi učasnyky vmitymuť skladaty vlasnyj biznes-plan, diznajuťsja pro uspišni proekty sociaľnogo pidpryjemnyctva, jaki vže realizovani v Ukraїni ta za kordonom, otrymajuť praktyčni korysni navyčky z menedžmentu, finansiv, marketyngu, liderstva ta prava. Takož sluhači programy otrymajuť unikaľnu bazu kontaktiv fahivciv-ekspertiv. <h4>Zavdannja proektu:</h4><ul><li style="font-weight: 400;">Dopomogty stvoryty vlasnyj (simejnyj) biznes v umovah vysokogo rivnja bezrobittja v Ukraїni, šljahom realizaciї organizatorśkyh zdibnostej vijśkovoslužbovciv ta formuvannja klasu zakonosluhnjanyh platnykiv podatkiv;</li><li style="font-weight: 400;">Psyhologično reabilituvaty učasnykiv proektu z metoju pidvyščennja їh motyvaciї do aktyvnoї sociaľnoї adaptaciї v gromadjanśke suspiľstvo z rynkovoju systemoju vidnosyn;</li><li style="font-weight: 400;">Spryjaty pracevlaštuvanni učasnykiv proektu z metoju pokraščennja umov žyttja simej vijśkovoslužbovciv;</li></ul>Misce provedennja: mista Sumy ta Kam’janeć-Podiľśkyj.<h4>Umovy učasti:</h4>Učasnykamy proektu možuť staty:<ul><li> bijci ATO ta vijśkovoslužbovci Zbrojnyh Syl Ukraїny, </li><li>Ministerstva vnutrišnih sprav, Služby bezpeky Ukraїny, </li><li>Deržavnoї prykordonnoї služby Ukraїny, </li><li>Deržavnoї speciaľnoї služby transportu, </li><li>Deržavnoї služby Ukraїny z nadzvyčajnyh sytuacij. </li></ul>Takož učasť v proekti možuť braty dorosli členy simej vyščezaznačenyh kategorij vijśkovoslužbovciv.  Vik učasnyka proektu ne povynen perevyščuvaty 50 rokiv. Podaty zajavku na učasť možna <a href="https://goo.gl/forms/jpoliYRZ6beihjW42" target="_blank" rel="noopener">za posylannjam</a>.<h4>Struktura programy:</h4><ul><li>Intensyvnyj biznes-kurs «Pidpryjemnyctvo: započatkuvannja vlasnoї spravy», jakyj tryvatyme z žovtnja 2018 po sičeń 2019 i skladajeťsja z 7 moduliv, kožen z jakyh tryvaje 2 dni. Intensyvnyj kurs vključaje takož samostijnu robotu miž moduljamy.</li><li>Vesnjana mentorśka pidtrymka. Veterany pracjuvatymuť z nastavnykamy dlja pidgotovky biznes-planu z ljutogo po traveń 2019. Ukraїnśka Sociaľna Akademija ta partnery zabezpečať jak onlajn, tak i indyviduaľne nastavnyctvo. Pislja ćogo etapu kožen učasnyk      programy povynen maty dopraćovanyj biznes-plan vlasnogo proektu vidpovidno do rekomendacij eksperta.</li><li>Konkurs biznes planiv ta vyznačennja peremožciv, ščo otrymajuť pidtrymku. U travni 2019 veterany predstavljať svoї biznes-plany pered ekspertnoju grupoju, jaka obere 5 najkraščyh proektiv u Sumah ta Kam’janci-Podiľśkomu.  </li><li>Finaľna ceremonija nagorodžennja. 10 finalistiv predstavljať svoї biznes-plany v m. Kyjevi u červni 2019, z jakyh čotyry najkrašči oberuť dlja otrymannja finansuvannja dlja startu u rozmiri 1500 dolariv SŠA kožna.</li><li>Informacijno-konsuľtacijna pidtrymka biznesu veteraniv (červeń-vereseń 2019).</li></ul>Raniše redakcija Na chasi <a href="/2018/08/07/veterano-story/" target="_blank" rel="noopener">rozpovidala</a> vam pro te, jak pracjuje veteranśkyj biznes na prykladi «rodyny» brendiv Veterano.

Voїniv ATO navčatymuť sociaľnomu pidpryjemnyctvu

Jak informuje «LIGA.Biznes», nimećkyj koncern Bayer vidkryv na Žytomyrščyni zavod iz vyrobnyctva nasinnja siľśkogospodarśkyh kuľtur. Informaciju pro zapusk povidomleno na oficijnij storinci Prezydenta Ukraїny u Facebook. Nove vyrobnyctvo maje 85 postijnyh ta 220 sezonnyh robočyh misć.


<h4>Čym zajmajeťsja koncern</h4>

Jak zaznačyv prezydent, dlja budivnyctva ta zapusku ćogo pidpryjemstva nimci investuvaly $200 mln. Okrim vlasne samogo zavodu ta promyslovoї infrastruktury, takož vony vklaly košty u sporudžennja novoї dorogy ta zapusk siľśkoї ambulatoriї. Dodatkovo investory pidtrymujuť školu ta biblioteku v naselenomu punkti poruč iz zavodom.

Bayer je mižnarodnoju farmacevtyčnoju ta himičnoju kompanijeju. Vona pracjuje v Ukraїni z 1992 roku. Nimećka kompanija je velykym svitovym postačaľnykom zasobiv zahystu roslyn ta nasinnja ne lyše v Ukraїni, ale j u riznyh kraїnah svitu.

Raniše my <a href="https://nachasi.com/2018/07/15/yaponska-korporatsiya/" rel="noopener" target="_blank" class=" with_hint_js">informuvaly<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/07/elaine-casap-86020-unsplash-300x200.jpg" />Japonci prydbaly vyrobnyka nasinnja z Ukraїny dlja 3,5 tys agrofirm</a> pro ugodu miž japonśkoju kompanijeju ta ukraїnśkym vyrobnykom nasinnja dlja 3,5 tys agrofirm.

Jak informuje «LIGA.Biznes», nimećkyj koncern Bayer vidkryv na Žytomyrščyni zavod iz vyrobnyctva nasinnja siľśkogospodarśkyh kuľtur. Informaciju pro zapusk povidomleno na oficijnij storinci Prezydenta Ukraїny u Facebook. Nove vyrobnyctvo maje 85 postijnyh ta 220 sezonnyh robočyh misć.<h4>Čym zajmajeťsja koncern</h4>Jak zaznačyv prezydent, dlja budivnyctva ta zapusku ćogo pidpryjemstva nimci investuvaly $200 mln. Okrim vlasne samogo zavodu ta promyslovoї infrastruktury, takož vony vklaly košty u sporudžennja novoї dorogy ta zapusk siľśkoї ambulatoriї. Dodatkovo investory pidtrymujuť školu ta biblioteku v naselenomu punkti poruč iz zavodom.Bayer je mižnarodnoju farmacevtyčnoju ta himičnoju kompanijeju. Vona pracjuje v Ukraїni z 1992 roku. Nimećka kompanija je velykym svitovym postačaľnykom zasobiv zahystu roslyn ta nasinnja ne lyše v Ukraїni, ale j u riznyh kraїnah svitu.Raniše my <a href="/2018/07/15/yaponska-korporatsiya/" rel="noopener" target="_blank" class=" with_hint_js">informuvaly<img src="/wp-content/uploads/2018/07/elaine-casap-86020-unsplash-300x200.jpg" />Japonci prydbaly vyrobnyka nasinnja z Ukraїny dlja 3,5 tys agrofirm</a> pro ugodu miž japonśkoju kompanijeju ta ukraїnśkym vyrobnykom nasinnja dlja 3,5 tys agrofirm.

Masštabni investyciї kompanija sprjamuvala na vidkryttja novogo zavodu iz vyrobnyctva nasinnjevyh kuľtur ta selekciї, ščo roztašovanyj u Žytomyrśkij oblasti

Jak informuje «LIGA.Biznes», nimećkyj koncern Bayer vidkryv na Žytomyrščyni zavod iz vyrobnyctva nasinnja siľśkogospodarśkyh kuľtur. Informaciju pro zapusk povidomleno na oficijnij storinci Prezydenta Ukraїny u Facebook. Nove vyrobnyctvo maje 85 postijnyh ta 220 sezonnyh robočyh misć.

<h4>Čym zajmajeťsja koncern</h4>

Jak zaznačyv prezydent, dlja budivnyctva ta zapusku ćogo pidpryjemstva nimci investuvaly $200 mln. Okrim vlasne samogo zavodu ta promyslovoї infrastruktury, takož vony vklaly košty u sporudžennja novoї dorogy ta zapusk siľśkoї ambulatoriї. Dodatkovo investory pidtrymujuť školu ta biblioteku v naselenomu punkti poruč iz zavodom.

Bayer je mižnarodnoju farmacevtyčnoju ta himičnoju kompanijeju. Vona pracjuje v Ukraїni z 1992 roku. Nimećka kompanija je velykym svitovym postačaľnykom zasobiv zahystu roslyn ta nasinnja ne lyše v Ukraїni, ale j u riznyh kraїnah svitu.

Raniše my <a href="https://nachasi.com/2018/07/15/yaponska-korporatsiya/" rel="noopener" target="_blank">informuvaly</a> pro ugodu miž japonśkoju kompanijeju ta ukraїnśkym vyrobnykom nasinnja dlja 3,5 tys agrofirm.

Jak informuje «LIGA.Biznes», nimećkyj koncern Bayer vidkryv na Žytomyrščyni zavod iz vyrobnyctva nasinnja siľśkogospodarśkyh kuľtur. Informaciju pro zapusk povidomleno na oficijnij storinci Prezydenta Ukraїny u Facebook. Nove vyrobnyctvo maje 85 postijnyh ta 220 sezonnyh robočyh misć.<h4>Čym zajmajeťsja koncern</h4>Jak zaznačyv prezydent, dlja budivnyctva ta zapusku ćogo pidpryjemstva nimci investuvaly $200 mln. Okrim vlasne samogo zavodu ta promyslovoї infrastruktury, takož vony vklaly košty u sporudžennja novoї dorogy ta zapusk siľśkoї ambulatoriї. Dodatkovo investory pidtrymujuť školu ta biblioteku v naselenomu punkti poruč iz zavodom.Bayer je mižnarodnoju farmacevtyčnoju ta himičnoju kompanijeju. Vona pracjuje v Ukraїni z 1992 roku. Nimećka kompanija je velykym svitovym postačaľnykom zasobiv zahystu roslyn ta nasinnja ne lyše v Ukraїni, ale j u riznyh kraїnah svitu.Raniše my <a href="/2018/07/15/yaponska-korporatsiya/" rel="noopener" target="_blank">informuvaly</a> pro ugodu miž japonśkoju kompanijeju ta ukraїnśkym vyrobnykom nasinnja dlja 3,5 tys agrofirm.

Koncern Bayer investuvav $200 mln u nasinnjevyj zavod v Ukraїni

Noverźki investory vkladuť košty u sporudžennja 64 vitrovyh elektroustanovok. Norvegija sporudyť kompleks, ščo matyme zagaľnu potužnisť do 250 MVt. Vin roztašujeťsja na 1,3 tys ga u Hersonśkij oblasti.


<h4>Jakyj proekt realizovuvatyme Norvegija</h4>

Ugodu pro realizaciju proektu storony pidpysaly u Kyjevi u prysutnosti prezydenta Petra Porošenka ta ministerky zakordonnyh sprav Norvegiї Ine Sorejde, informuje «EP».

Stanciju planujuť zapustyty v ekspluataciju u 2019 roci. Pislja zapusku vona počne postačaty vyroblenu energiju v merežu NEK «Ukrenergo». Storony pozytyvno ocinjujuť perspektyvnyj vplyv proektu na dovkillja ta ekonomiku. «Krim prjamyh investycij, dodatkovi perevagy proektu – skoročennja škidlyvyh vykydiv SO2, ščo utvorjujuťsja vnaslidok spaljuvannja vugillja dlja vyrobnyctva energiї, ta suttjevi podatkovi vidrahuvannja na korysť miscevogo bjudžetu», — jdeťsja u pidsumkovij zajavi.

Obsjag vyrobnyctva novoї stanciї sklade ponad 900 mln kVt/god ščoroku. Ce takož dasť zmogu zabezpečyty tretynu obsjagu spožyvannja elektroenergiї v Hersonśkij oblasti. Taku informaciju pidtverdyla očiľnycja Ofisu Nacionaľnoї investycijnoї rady Julija Kovaliv. «Zeleni» taryfy na energetyku v Ukraїni dijuť z 2009 roku. 

Raniše my <a href="https://nachasi.com/2018/07/09/suma-investytsij-u-zelenu-energetyku/" rel="noopener" target="_blank" class=" with_hint_js">informuvaly<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/07/rawpixel-661940-unsplash-300x200.jpg" />Opryljudeno obsjag investycij v ukraїnśku «zelenu» energetyku</a> pro zagaľnyj obsjag kapitalovkladeń v ukraїnśku ekologično čystu energetyku.

Noverźki investory vkladuť košty u sporudžennja 64 vitrovyh elektroustanovok. Norvegija sporudyť kompleks, ščo matyme zagaľnu potužnisť do 250 MVt. Vin roztašujeťsja na 1,3 tys ga u Hersonśkij oblasti.<h4>Jakyj proekt realizovuvatyme Norvegija</h4>Ugodu pro realizaciju proektu storony pidpysaly u Kyjevi u prysutnosti prezydenta Petra Porošenka ta ministerky zakordonnyh sprav Norvegiї Ine Sorejde, informuje «EP».Stanciju planujuť zapustyty v ekspluataciju u 2019 roci. Pislja zapusku vona počne postačaty vyroblenu energiju v merežu NEK «Ukrenergo». Storony pozytyvno ocinjujuť perspektyvnyj vplyv proektu na dovkillja ta ekonomiku. «Krim prjamyh investycij, dodatkovi perevagy proektu – skoročennja škidlyvyh vykydiv SO2, ščo utvorjujuťsja vnaslidok spaljuvannja vugillja dlja vyrobnyctva energiї, ta suttjevi podatkovi vidrahuvannja na korysť miscevogo bjudžetu», — jdeťsja u pidsumkovij zajavi.Obsjag vyrobnyctva novoї stanciї sklade ponad 900 mln kVt/god ščoroku. Ce takož dasť zmogu zabezpečyty tretynu obsjagu spožyvannja elektroenergiї v Hersonśkij oblasti. Taku informaciju pidtverdyla očiľnycja Ofisu Nacionaľnoї investycijnoї rady Julija Kovaliv. «Zeleni» taryfy na energetyku v Ukraїni dijuť z 2009 roku. Raniše my <a href="/2018/07/09/suma-investytsij-u-zelenu-energetyku/" rel="noopener" target="_blank" class=" with_hint_js">informuvaly<img src="/wp-content/uploads/2018/07/rawpixel-661940-unsplash-300x200.jpg" />Opryljudeno obsjag investycij v ukraїnśku «zelenu» energetyku</a> pro zagaľnyj obsjag kapitalovkladeń v ukraїnśku ekologično čystu energetyku.

Ukraїnśka ta svitova nauka, novi gadžety, doslidžennja na meži progresu., Obgovorjujemo trendy, rozbyrajemosja u naukovyh vidkryttjah ta pojasnjujemo prostymy slovamy, a takož razom z vamy prognozujemo majbutnje. Rubryka, u jakij nas cikavyť use: vid tech-startapiv do naukovciv-eksperymentatoriv.

Nauka i tehno

Norveźka kompanija NBT investuje blyźko $400 mln u «zelenu» energetyku na Pivdni Ukraїny. Pro ce proinformuvaly u «Ekonomičnij Pravdi» z posylannjam na Ofis Nacionaľnoї investycijnoї rady Ukraїny

Noverźki investory vkladuť košty u sporudžennja 64 vitrovyh elektroustanovok. Norvegija sporudyť kompleks, ščo matyme zagaľnu potužnisť do 250 MVt. Vin roztašujeťsja na 1,3 tys ga u Hersonśkij oblasti.

<h4>Jakyj proekt realizovuvatyme Norvegija</h4>

Ugodu pro realizaciju proektu storony pidpysaly u Kyjevi u prysutnosti prezydenta Petra Porošenka ta ministerky zakordonnyh sprav Norvegiї Ine Sorejde, informuje «EP».

Stanciju planujuť zapustyty v ekspluataciju u 2019 roci. Pislja zapusku vona počne postačaty vyroblenu energiju v merežu NEK «Ukrenergo». Storony pozytyvno ocinjujuť perspektyvnyj vplyv proektu na dovkillja ta ekonomiku. «Krim prjamyh investycij, dodatkovi perevagy proektu – skoročennja škidlyvyh vykydiv SO2, ščo utvorjujuťsja vnaslidok spaljuvannja vugillja dlja vyrobnyctva energiї, ta suttjevi podatkovi vidrahuvannja na korysť miscevogo bjudžetu», — jdeťsja u pidsumkovij zajavi.

Obsjag vyrobnyctva novoї stanciї sklade ponad 900 mln kVt/god ščoroku. Ce takož dasť zmogu zabezpečyty tretynu obsjagu spožyvannja elektroenergiї v Hersonśkij oblasti. Taku informaciju pidtverdyla očiľnycja Ofisu Nacionaľnoї investycijnoї rady Julija Kovaliv. «Zeleni» taryfy na energetyku v Ukraїni dijuť z 2009 roku. 

Raniše my <a href="https://nachasi.com/2018/07/09/suma-investytsij-u-zelenu-energetyku/" rel="noopener" target="_blank">informuvaly</a> pro zagaľnyj obsjag kapitalovkladeń v ukraїnśku ekologično čystu energetyku.

Noverźki investory vkladuť košty u sporudžennja 64 vitrovyh elektroustanovok. Norvegija sporudyť kompleks, ščo matyme zagaľnu potužnisť do 250 MVt. Vin roztašujeťsja na 1,3 tys ga u Hersonśkij oblasti.<h4>Jakyj proekt realizovuvatyme Norvegija</h4>Ugodu pro realizaciju proektu storony pidpysaly u Kyjevi u prysutnosti prezydenta Petra Porošenka ta ministerky zakordonnyh sprav Norvegiї Ine Sorejde, informuje «EP».Stanciju planujuť zapustyty v ekspluataciju u 2019 roci. Pislja zapusku vona počne postačaty vyroblenu energiju v merežu NEK «Ukrenergo». Storony pozytyvno ocinjujuť perspektyvnyj vplyv proektu na dovkillja ta ekonomiku. «Krim prjamyh investycij, dodatkovi perevagy proektu – skoročennja škidlyvyh vykydiv SO2, ščo utvorjujuťsja vnaslidok spaljuvannja vugillja dlja vyrobnyctva energiї, ta suttjevi podatkovi vidrahuvannja na korysť miscevogo bjudžetu», — jdeťsja u pidsumkovij zajavi.Obsjag vyrobnyctva novoї stanciї sklade ponad 900 mln kVt/god ščoroku. Ce takož dasť zmogu zabezpečyty tretynu obsjagu spožyvannja elektroenergiї v Hersonśkij oblasti. Taku informaciju pidtverdyla očiľnycja Ofisu Nacionaľnoї investycijnoї rady Julija Kovaliv. «Zeleni» taryfy na energetyku v Ukraїni dijuť z 2009 roku. Raniše my <a href="/2018/07/09/suma-investytsij-u-zelenu-energetyku/" rel="noopener" target="_blank">informuvaly</a> pro zagaľnyj obsjag kapitalovkladeń v ukraїnśku ekologično čystu energetyku.

Norvegija investuje $400 mln u hersonśku «zelenu» energetyku

Proekt maje nazvu «Promprylad. Renovacija». Vin javljaje soboju innovacijnyj centr na bazi kolyšńoї industriaľnoї zony, jakyj pracjuje na peretyni čotyŕoh naprjamkiv rozvytku regionu: novoї ekonomiky ta urbanistyky, sučasnogo mystectva ta osvity.


<h4>Jak vygljadaje proekt</h4>

$1 212 401 — stiľky sklala suma zagaľnyh investycij, zalučenyh u proekt stanom na 2 veresnja 2018 roku. Svoї košty vnesly 21 investor. Zalučennja koštiv na onovlennja zavodu tryvaje. Zagaľna plošča skladaje ponad 36,5 tys m². Nad vtilennjam proektu pracjuje konsorcium partneriv z nyzky organizacij ta instytucij — «Teple Misto», «Inša Osvita», MitOst, «Pact Ukraїna» ta LvBS.

<iframe width="1280" height="720" src="https://www.youtube.com/embed/0JSB6MeWiGU" frameborder="0" allow="autoplay; encrypted-media" allowfullscreen></iframe>

Vkladajučy u ce počynannja, možna ne lyše dolučytysja do sociaľnyh zmin v Ivano-Frankivśku, ale j staty spivvlasnykom spravžńogo pidpryjemstva. Minimaľnyj vnesok skladaje $1 tys. Zavod maje staty oseredkom kreatyvnoї ekonomiky. Dolučytysja do proektu ta diznatysja pro ńogo usi podrobyci (vključno iz biznes-planom) možna <a href="https://promprylad.in.ua/uk" rel="noopener" target="_blank">na sajti</a>.

Raniše my <a href="https://nachasi.com/2017/11/10/urban-space-500-vidkryyut-v-tsentri-kyyeva/" rel="noopener" target="_blank" class=" with_hint_js">rozpovidaly<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/11/22859775_1959385237666316_4777384215993075613_o-300x200.jpg" />Restoran Urban Space 500 vidkryjuť v istoryčnomu centri Kyjeva</a> pro restoran Urban Space 500, jakyj majuť zapustyty u Kyjevi. Do jogo realizaciї takož pryčetna iniciatyva «Teple Misto».

Proekt maje nazvu «Promprylad. Renovacija». Vin javljaje soboju innovacijnyj centr na bazi kolyšńoї industriaľnoї zony, jakyj pracjuje na peretyni čotyŕoh naprjamkiv rozvytku regionu: novoї ekonomiky ta urbanistyky, sučasnogo mystectva ta osvity.<h4>Jak vygljadaje proekt</h4>$1 212 401 — stiľky sklala suma zagaľnyh investycij, zalučenyh u proekt stanom na 2 veresnja 2018 roku. Svoї košty vnesly 21 investor. Zalučennja koštiv na onovlennja zavodu tryvaje. Zagaľna plošča skladaje ponad 36,5 tys m². Nad vtilennjam proektu pracjuje konsorcium partneriv z nyzky organizacij ta instytucij — «Teple Misto», «Inša Osvita», MitOst, «Pact Ukraїna» ta LvBS.<div class="embedded-video"><iframe loading="lazy" width="1280" height="720" src="https://www.youtube.com/embed/0JSB6MeWiGU" frameborder="0" allow="autoplay; encrypted-media" allowfullscreen></iframe></div>Vkladajučy u ce počynannja, možna ne lyše dolučytysja do sociaľnyh zmin v Ivano-Frankivśku, ale j staty spivvlasnykom spravžńogo pidpryjemstva. Minimaľnyj vnesok skladaje $1 tys. Zavod maje staty oseredkom kreatyvnoї ekonomiky. Dolučytysja do proektu ta diznatysja pro ńogo usi podrobyci (vključno iz biznes-planom) možna <a href="https://promprylad.in.ua/uk" rel="noopener" target="_blank">na sajti</a>.Raniše my <a href="/2017/11/10/urban-space-500-vidkryyut-v-tsentri-kyyeva/" rel="noopener" target="_blank" class=" with_hint_js">rozpovidaly<img src="/wp-content/uploads/2017/11/22859775_1959385237666316_4777384215993075613_o-300x200.jpg" />Restoran Urban Space 500 vidkryjuť v istoryčnomu centri Kyjeva</a> pro restoran Urban Space 500, jakyj majuť zapustyty u Kyjevi. Do jogo realizaciї takož pryčetna iniciatyva «Teple Misto».

Ivano-frankivśkyj proekt iz revitalizaciї starogo zavodu ta stvorennja na jogo bazi klasteru kreatyvnoї ekonomiky zdobuv pidtrymku ponad 20 investoriv, kotri vklaly vže $1,2+ mln u realizaciju iniciatyvy. Informacija pro ce z'javylasja na sajti proektu

Proekt maje nazvu «Promprylad. Renovacija». Vin javljaje soboju innovacijnyj centr na bazi kolyšńoї industriaľnoї zony, jakyj pracjuje na peretyni čotyŕoh naprjamkiv rozvytku regionu: novoї ekonomiky ta urbanistyky, sučasnogo mystectva ta osvity.

<h4>Jak vygljadaje proekt</h4>

$1 212 401 — stiľky sklala suma zagaľnyh investycij, zalučenyh u proekt stanom na 2 veresnja 2018 roku. Svoї košty vnesly 21 investor. Zalučennja koštiv na onovlennja zavodu tryvaje. Zagaľna plošča skladaje ponad 36,5 tys m². Nad vtilennjam proektu pracjuje konsorcium partneriv z nyzky organizacij ta instytucij — «Teple Misto», «Inša Osvita», MitOst, «Pact Ukraїna» ta LvBS.

<iframe width="1280" height="720" src="https://www.youtube.com/embed/0JSB6MeWiGU" frameborder="0" allow="autoplay; encrypted-media" allowfullscreen></iframe>

Vkladajučy u ce počynannja, možna ne lyše dolučytysja do sociaľnyh zmin v Ivano-Frankivśku, ale j staty spivvlasnykom spravžńogo pidpryjemstva. Minimaľnyj vnesok skladaje $1 tys. Zavod maje staty oseredkom kreatyvnoї ekonomiky. Dolučytysja do proektu ta diznatysja pro ńogo usi podrobyci (vključno iz biznes-planom) možna <a href="https://promprylad.in.ua/uk" rel="noopener" target="_blank">na sajti</a>.

Raniše my <a href="https://nachasi.com/2017/11/10/urban-space-500-vidkryyut-v-tsentri-kyyeva/" rel="noopener" target="_blank">rozpovidaly</a> pro restoran Urban Space 500, jakyj majuť zapustyty u Kyjevi. Do jogo realizaciї takož pryčetna iniciatyva «Teple Misto».

Proekt maje nazvu «Promprylad. Renovacija». Vin javljaje soboju innovacijnyj centr na bazi kolyšńoї industriaľnoї zony, jakyj pracjuje na peretyni čotyŕoh naprjamkiv rozvytku regionu: novoї ekonomiky ta urbanistyky, sučasnogo mystectva ta osvity.<h4>Jak vygljadaje proekt</h4>$1 212 401 — stiľky sklala suma zagaľnyh investycij, zalučenyh u proekt stanom na 2 veresnja 2018 roku. Svoї košty vnesly 21 investor. Zalučennja koštiv na onovlennja zavodu tryvaje. Zagaľna plošča skladaje ponad 36,5 tys m². Nad vtilennjam proektu pracjuje konsorcium partneriv z nyzky organizacij ta instytucij — «Teple Misto», «Inša Osvita», MitOst, «Pact Ukraїna» ta LvBS.<div class="embedded-video"><iframe loading="lazy" width="1280" height="720" src="https://www.youtube.com/embed/0JSB6MeWiGU" frameborder="0" allow="autoplay; encrypted-media" allowfullscreen></iframe></div>Vkladajučy u ce počynannja, možna ne lyše dolučytysja do sociaľnyh zmin v Ivano-Frankivśku, ale j staty spivvlasnykom spravžńogo pidpryjemstva. Minimaľnyj vnesok skladaje $1 tys. Zavod maje staty oseredkom kreatyvnoї ekonomiky. Dolučytysja do proektu ta diznatysja pro ńogo usi podrobyci (vključno iz biznes-planom) možna <a href="https://promprylad.in.ua/uk" rel="noopener" target="_blank">na sajti</a>.Raniše my <a href="/2017/11/10/urban-space-500-vidkryyut-v-tsentri-kyyeva/" rel="noopener" target="_blank">rozpovidaly</a> pro restoran Urban Space 500, jakyj majuť zapustyty u Kyjevi. Do jogo realizaciї takož pryčetna iniciatyva «Teple Misto».

Proekt «Promprylad. Renovacija» v Ivano-Frankivśku zibrav $1,2 mln

Istoriї

Redakcija VentureBeat doslidyla sytuaciju na rynku venčurnogo investuvannja ta posivnyh investycij u startapy za I polovynu 2018 roku. Navodymo pereklad ćogo doslidžennja ukraїnśkoju iz ključovymy pokaznykamy

Davajte podyvymosja, jak perša polovyna ćogo roku sformuvala i ocinyla zagrozy ta možlyvosti dlja zasnovnykiv startapiv na rynku rannih investycij.

[color_title title="Obsjagy investovanogo kapitalu"]

Obsjag investycij u dolarovomu ekvivalenti vyris, hoča absoljutna kiľkisť ugod skorotylasja. Za I polovynu 2018 roku sumarna kiľkisť posivnyh ugod sklala $665 mln. Jakščo ekstrapoljuaty cej trend, zaznačajuť u vydanni VentureBeat, to otrymajemo do kincja roku sumu v $1,33 mlrd. Zrostannja skladaje 44% na dolarovij osnovi porivnjano z peršym pivriččjam 2017 roku. Za 6 misjaciv ćogorič vidbulosja 789 posivnyh investycijnyh ugod proty 873 ugod za analogičnyj period u 2017-mu:

<img class="aligncenter size-full wp-image-44379" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.06.18.png" alt="" width="702" height="352" />
Džerela danyh: Crunchbase ta dealroom.co
U redakciї VB zaznačajuť, ščo na rannih etapah investuvannja u Jevropy zaraz je biľše kapitalu, niž buď-koly. Obsjag investycij na rannih stadijah zrostaje z 2012 roku, hoča, zdajeťsja, stabilizujeťsja. Zi zdorovym rivnem zalučenogo kapitalu, jakyj rozgortajeťsja na etapi počatkovogo rozvytku kompanij, važlyviše vybraty partneriv, jaki daduť startapu najkrašči šansy na zrostannja.

[color_title title="Rozmir ugod"]

Rozmir investycij v ramkah raundu sjagnuv maksymumu v cykli investuvannja ta prodovžuje zrostaty. Za perši 6 misjaciv 2018-go serednij raund posivnyh investycij skladav $1,17 mln:

<img class="aligncenter size-full wp-image-44380" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.06.29.png" alt="" width="720" height="429" />
Džerelo danyh: Crunchbase
Sposterigajeťsja zrostannja na 33% u seredńomu rozmiri ugo proty analogičnogo periodu 2017 roku. Takož sposterigajeťsja zrostannja j u retrospektyvnomu rozrizi:

<img class="aligncenter size-full wp-image-44381" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.06.38.png" alt="" width="720" height="414" />
Prymitka: 2018 — lyše perše pivriččja. Džerelo: Crunchbase
Analityky zaznačajuť, ščo vse biľše kapitalu zalučajuť v ramkah menšoї kiľkosti ugod, same tomu j zrosly rozmiry raundiv. Zbiľšennja raundiv u svoju čergu vede do zrostannja ocinky kompanij. Umovy rynku j bez togo je spryjatlyvymy. Pry ćomu varto volity menšoї ocinky vid jakisnišogo investora, aniž maksymaľnoї ocinky vid investoriv iz sumnivnoju reputacijeju čy vysokym naborom ryzykiv. Vysoka ocinka neobov'jazkovo stane peredumovoju dlja zalučennja kraščyh rozrobnykiv čy otrymannja biľšoї kiľkosti viddanyh klijentiv.

[color_title title="Rozpodil investycij v ekosystemi jevropejśkyh startapiv"]

Interes do kryptoproektiv pryzviv do togo, ščo do pereliku providnyh jevropejśkyh startap-mist potrapyv Cuğ — vin zaminyv Berlin na tretij pozyciї za obsjagom realizovanyh ugod:

<img class="aligncenter size-full wp-image-44382" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.04.png" alt="" width="720" height="357" />
Džerelo: Crunchbase
49% posivnyh investycij v dolarovomu pererahunku zoseredylysja sered proektiv u TOP-4 mist z ćogo pereliku. Rešta ugod rozpodilena miž nyzkoju inšyh. Oś jak vygljadaje dynamika porivnjano iz 2017 rokom ta jogo I pivriččjam:

<img class="aligncenter size-full wp-image-44383" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.14.png" alt="" width="720" height="410" />
Džerelo: Crunchbase
London zberigaje liderśki pozyciї naviť popry «Brekzit» — i v absoljutnomu, i v porivnjaľnomu vyrazi. Švejcarśkyj Cuğ teper stav pomitnym gravcem — vybuh interesu do kryptoproektiv u «Kryptodolyni» častkovo spryčynyv cej uspih.

Za Berlinom «ženeťsja» Kembridž — važlyvisť jogo poljagaje v kadrovomu potenciali ta zalučenni talantiv u sferi tehnologij iz miscevogo universytetu. Odnak same London — popry vsi bataliї dovkola vyhodu z JeS — zalyšajeťsja vdalym vyborom dlja startapu z venčurnym kapitalom. Ekosystema u zv'jazci iz Oksfordom ta Kembridžem obganjaje biľšisť jevropejśkyh mist.Tut vysoka koncentracija venčurnogo kapitalu, biznes-jangoliv ta akseleratoriv. Zvidsy vyjšly 13 iz 34 jevropejśkyh «jedynorogiv». Tut dobre šukaty mentoriv, kadry, groši ta možlyvosti — hoča v inšyh častynah Jevropy cilkom možlyvo pošuk kadriv vidbuvajeťsja švydše.

[color_title title="Vik startapiv, jaki dosjagly stadiї posivnyh investycij"]

Serednij vik startapiv, jaki vyhodjať na stadiju posivnyh investycij, skladaje 2 roky ta 3 mis:

<img class="aligncenter size-full wp-image-44384" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.27.png" alt="" width="720" height="417" />
Džerelo: Crunchbase
Serednij ta mediannyj vik startapiv, kotri vyhodjať na zalučennja posivnyh koštiv, zrosly, jakščo porivnjuvaty z analogičnym periodom 2017 roku. Tak samo zrosly j vymogy ščodo zalučennja kapitalu v raundi ta rivnja zrilosti proektu:

<img class="aligncenter size-full wp-image-44385" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.40.png" alt="" width="720" height="419" />
Džerelo: Crunchbase
Trend m'jako nahylenyj vgoru, ščo svidčyť pro nevelyku zaležnisť miž zbiľšennjam viku ta zbiľšennjam kapitalu na posivnij stadiї. Znyžennja bar'jeriv dlja stvorennja kompaniї (AWS, frilansery, zbiľšennja kiľkosti organizacijnyh ta finansovyh možlyvostej) pryzvely do zmenšennja potreby v kapitali vid storonnih investoriv. Vidtak pid čas zapusku startapiv slid perekonatysja, ščo same kapital je vašym osnovnym obmežuvaľnym čynnykom, perš niž šukaty posivni investyciї.

[color_title title="Šljah do raundu seriї A"]

Finansuvannja v ramkah seriї A prodovžuje zrostaty, oskiľky zrostaje takož riveń očikuvanń investoriv vid startapiv. Nezvažajučy na te, ščo javno sposterigajeťsja postijne zrostannja finansuvannja za rahunok posivnogo kapitalu, odne z očikuvanyh pytań dlja buď-jakogo pidpryjemcja na stadiї rozrobky: «jak nam potrapyty do seriї A?» Dyvljačyś na počatok roboty, kontroľni pokaznyky ta prognozovani dohody, možna otrymaty perebiľšenu ocinku. Tož varto rozgljanuty tempy zmin na rynku finansuvannja v peršomu raundi za mynuli pivtora roky:

<img class="aligncenter size-full wp-image-44386" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.53.png" alt="" width="720" height="414" />
Džerelo danyh: Crunchbase
Serednij rozmir kapitalu dlja stadiї A rozpodileno pryblyzno takym čynom, zaznačajuť u VB:

<img class="aligncenter size-full wp-image-44387" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.08.03.png" alt="" width="720" height="416" />
Džerelo danyh: Crunchbase
Navedenyj vyšče grafik na kontrasti iz rozmiramy posivnyh raundiv demonstruje, ščo nemaje neznačuščogo obsjagu kapitalu, zalučenogo za mežamy «tradycijnogo» posivnogo raundu — vid biznes-jangoliv, pre-seed investycij toščo. Za danymy za poperedni 2,5 roky, v seredńomu, aby distatysja raundu seriї A, startapam potribni 4 roky.

Nikoly do śogodni v Jevropi ne bulo nastiľky spryjatlyvoї sytuaciї dlja startapiv, jak teper — ce stosujeťsja same zalučennja posivnyh investycij na počatkovomu etapi, zalučennja kapitalu na rannij stadiї. I ce popry zbiľšennja tryvalosti periodu do vyhodu na stadiju raundu A. Krim togo, vse častiše kontroľni pokaznyky kompanij pryv'jazani do velyčyny ta tryvalosti fiannsuvannja u peršomu raundi.

[color_title title="Vysnovky"]

[related_post id="97"]

Za perše pivriččja u Jevropi sposterigalysja taki trendy ščodo posivnogo kapitalu.

Jevropejśkyj rynok prodovžyv zrostannja. Majže podvoїlasja kikisť vyhodiv na biržu dlja kompanij, porivnjano iz pokaznykom kiľkosti IPO dlja SŠA za 2017 ta 2016 roky. Stanom na serpeń 2018-go u Jevropi vidbulosja 27 IPO na zagaľnu sumu v $32,5 mlrd. V toj že čas u SŠA billion — lyše 14 IPO na sumu v $25 mlrd. Ne osnovnym, prote vagomy faktorom dlja aktyvnišogo zalučennja posivnogo kapitalu jevropejśkymy startapamy ta kompanijamy stala vyšče gnučkisť ta likvidnisť rynku v JeS, ščo dopomagaje zalučaty talanty, znahodyty zasnovnykiv, zbiľšuvaty viddaču vid investuvannja koštiv ta zmicnjuvaty doviru j potužnisť jevropejśkogo rynku startapiv ta ekosystemy tehnologičnyh kompanij v ćomu regioni.

Posivni investyciї peretvorylysja na «novyj raund A». Cej trend ne je vyznačaľnym dlja 2018-go čy prytamannym lyše ćomu roku, odnak vin nabuvaje oznak stabiľnogo. Istoryčno startapy na stadiї do vyhodu na pevni pokaznyky vvažalysja kompanijamy na posivnyh investycijah. Teper investory zmenšujuť ryzyky šljahom zbiľšennja sumu čekiv, pryv'jazujučy obsjag posivnoї investyciї do dosjagnennja pevnyh pokaznykiv.

Raundy seriї A peremistylysja do formatu «piznih posivnyh» investycij. Zbiľšylasja kiľkisť ta obsjag investycij v raundi ta na posivnij stadiї, rozmyvajučy mežu ta vidminnosti miž cymy 2 typamy investuvannja. Vidbuvajeťsja ce čerez nyzku pryčyn. Sered nyh — kompaniї na stadiї posivnyh investycij vse častiše shoži na kompaniї na stadiї raundu A; konkurencija na stadiї raundu A zmušuje investoriv vypysuvaty konkurentni čeky za pokaznykamy ta obsjagamy investuvannja; čymalo venčurnyh kapitalistiv stvorjujuť biľši za obsjagamy fondy, zmušujučy їh vkladaty košty v raundy «A».

Tak zvani pre-seed investyciї, jaki raniše buly specyfičnym javyščem, prytamannym Kremnijevij Dolyni ta Nju-Jorku, teper peremistylysja do nyzky okremyh fondiv (za vynjatkom inkubatoriv ta akseleratoriv). Osnovnyj naprjamok їhńoї roboty v Jevropi — generuvannja na rannih stadijah nevelykyh, ale važlyvyh obsjagiv investycij. Raniše zasnovnykam startapiv dovelos pozyčaty košty u druziv, rodyčiv čy vypadkovyh investoriv-novačkiv, a takož aktyvno vykorystovuvaty butstrepinğ, ščoby «dožyty» do posivnogo raundu. Teper instytucijni investory svidomo vyjšly na segment startapiv iz ranńoju stadijeju produktu čy poslugy i často rjatujuť zasnovnykiv vid vytrat na pobudovu tehnologičnogo produktu vže na rannij stadiї iz obmeženymy bjudžetamy.

Davajte podyvymosja, jak perša polovyna ćogo roku sformuvala i ocinyla zagrozy ta možlyvosti dlja zasnovnykiv startapiv na rynku rannih investycij.	<h3>					Obsjagy investovanogo kapitalu			</h3>Obsjag investycij u dolarovomu ekvivalenti vyris, hoča absoljutna kiľkisť ugod skorotylasja. Za I polovynu 2018 roku sumarna kiľkisť posivnyh ugod sklala $665 mln. Jakščo ekstrapoljuaty cej trend, zaznačajuť u vydanni VentureBeat, to otrymajemo do kincja roku sumu v $1,33 mlrd. Zrostannja skladaje 44% na dolarovij osnovi porivnjano z peršym pivriččjam 2017 roku. Za 6 misjaciv ćogorič vidbulosja 789 posivnyh investycijnyh ugod proty 873 ugod za analogičnyj period u 2017-mu:<img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-44379" src="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.06.18.png" alt="" width="702" height="352" srcset="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.06.18.png 702w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.06.18-300x150.png 300w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.06.18-650x326.png 650w" sizes="(max-width: 702px) 100vw, 702px" />Džerela danyh: Crunchbase ta dealroom.coU redakciї VB zaznačajuť, ščo na rannih etapah investuvannja u Jevropy zaraz je biľše kapitalu, niž buď-koly. Obsjag investycij na rannih stadijah zrostaje z 2012 roku, hoča, zdajeťsja, stabilizujeťsja. Zi zdorovym rivnem zalučenogo kapitalu, jakyj rozgortajeťsja na etapi počatkovogo rozvytku kompanij, važlyviše vybraty partneriv, jaki daduť startapu najkrašči šansy na zrostannja.	<h3>					Rozmir ugod			</h3>Rozmir investycij v ramkah raundu sjagnuv maksymumu v cykli investuvannja ta prodovžuje zrostaty. Za perši 6 misjaciv 2018-go serednij raund posivnyh investycij skladav $1,17 mln:<img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-44380" src="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.06.29.png" alt="" width="720" height="429" srcset="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.06.29.png 720w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.06.29-300x179.png 300w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.06.29-650x387.png 650w" sizes="(max-width: 720px) 100vw, 720px" />Džerelo danyh: CrunchbaseSposterigajeťsja zrostannja na 33% u seredńomu rozmiri ugo proty analogičnogo periodu 2017 roku. Takož sposterigajeťsja zrostannja j u retrospektyvnomu rozrizi:<img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-44381" src="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.06.38.png" alt="" width="720" height="414" srcset="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.06.38.png 720w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.06.38-300x173.png 300w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.06.38-650x374.png 650w" sizes="(max-width: 720px) 100vw, 720px" />Prymitka: 2018 — lyše perše pivriččja. Džerelo: CrunchbaseAnalityky zaznačajuť, ščo vse biľše kapitalu zalučajuť v ramkah menšoї kiľkosti ugod, same tomu j zrosly rozmiry raundiv. Zbiľšennja raundiv u svoju čergu vede do zrostannja ocinky kompanij. Umovy rynku j bez togo je spryjatlyvymy. Pry ćomu varto volity menšoї ocinky vid jakisnišogo investora, aniž maksymaľnoї ocinky vid investoriv iz sumnivnoju reputacijeju čy vysokym naborom ryzykiv. Vysoka ocinka neobov&#8217;jazkovo stane peredumovoju dlja zalučennja kraščyh rozrobnykiv čy otrymannja biľšoї kiľkosti viddanyh klijentiv.	<h3>					Rozpodil investycij v ekosystemi jevropejśkyh startapiv			</h3>Interes do kryptoproektiv pryzviv do togo, ščo do pereliku providnyh jevropejśkyh startap-mist potrapyv Cuğ — vin zaminyv Berlin na tretij pozyciї za obsjagom realizovanyh ugod:<img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-44382" src="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.04.png" alt="" width="720" height="357" srcset="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.04.png 720w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.04-300x149.png 300w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.04-650x322.png 650w" sizes="(max-width: 720px) 100vw, 720px" />Džerelo: Crunchbase49% posivnyh investycij v dolarovomu pererahunku zoseredylysja sered proektiv u TOP-4 mist z ćogo pereliku. Rešta ugod rozpodilena miž nyzkoju inšyh. Oś jak vygljadaje dynamika porivnjano iz 2017 rokom ta jogo I pivriččjam:<img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-44383" src="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.14.png" alt="" width="720" height="410" srcset="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.14.png 720w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.14-300x171.png 300w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.14-650x370.png 650w" sizes="(max-width: 720px) 100vw, 720px" />Džerelo: CrunchbaseLondon zberigaje liderśki pozyciї naviť popry «Brekzit» — i v absoljutnomu, i v porivnjaľnomu vyrazi. Švejcarśkyj Cuğ teper stav pomitnym gravcem — vybuh interesu do kryptoproektiv u «Kryptodolyni» častkovo spryčynyv cej uspih.Za Berlinom «ženeťsja» Kembridž — važlyvisť jogo poljagaje v kadrovomu potenciali ta zalučenni talantiv u sferi tehnologij iz miscevogo universytetu. Odnak same London — popry vsi bataliї dovkola vyhodu z JeS — zalyšajeťsja vdalym vyborom dlja startapu z venčurnym kapitalom. Ekosystema u zv&#8217;jazci iz Oksfordom ta Kembridžem obganjaje biľšisť jevropejśkyh mist.Tut vysoka koncentracija venčurnogo kapitalu, biznes-jangoliv ta akseleratoriv. Zvidsy vyjšly 13 iz 34 jevropejśkyh «jedynorogiv». Tut dobre šukaty mentoriv, kadry, groši ta možlyvosti — hoča v inšyh častynah Jevropy cilkom možlyvo pošuk kadriv vidbuvajeťsja švydše.	<h3>					Vik startapiv, jaki dosjagly stadiї posivnyh investycij			</h3>Serednij vik startapiv, jaki vyhodjať na stadiju posivnyh investycij, skladaje 2 roky ta 3 mis:<img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-44384" src="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.27.png" alt="" width="720" height="417" srcset="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.27.png 720w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.27-300x174.png 300w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.27-650x376.png 650w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.27-630x365.png 630w" sizes="(max-width: 720px) 100vw, 720px" />Džerelo: CrunchbaseSerednij ta mediannyj vik startapiv, kotri vyhodjať na zalučennja posivnyh koštiv, zrosly, jakščo porivnjuvaty z analogičnym periodom 2017 roku. Tak samo zrosly j vymogy ščodo zalučennja kapitalu v raundi ta rivnja zrilosti proektu:<img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-44385" src="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.40.png" alt="" width="720" height="419" srcset="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.40.png 720w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.40-300x175.png 300w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.40-650x378.png 650w" sizes="(max-width: 720px) 100vw, 720px" />Džerelo: CrunchbaseTrend m&#8217;jako nahylenyj vgoru, ščo svidčyť pro nevelyku zaležnisť miž zbiľšennjam viku ta zbiľšennjam kapitalu na posivnij stadiї. Znyžennja bar&#8217;jeriv dlja stvorennja kompaniї (AWS, frilansery, zbiľšennja kiľkosti organizacijnyh ta finansovyh možlyvostej) pryzvely do zmenšennja potreby v kapitali vid storonnih investoriv. Vidtak pid čas zapusku startapiv slid perekonatysja, ščo same kapital je vašym osnovnym obmežuvaľnym čynnykom, perš niž šukaty posivni investyciї.	<h3>					Šljah do raundu seriї A			</h3>Finansuvannja v ramkah seriї A prodovžuje zrostaty, oskiľky zrostaje takož riveń očikuvanń investoriv vid startapiv. Nezvažajučy na te, ščo javno sposterigajeťsja postijne zrostannja finansuvannja za rahunok posivnogo kapitalu, odne z očikuvanyh pytań dlja buď-jakogo pidpryjemcja na stadiї rozrobky: «jak nam potrapyty do seriї A?» Dyvljačyś na počatok roboty, kontroľni pokaznyky ta prognozovani dohody, možna otrymaty perebiľšenu ocinku. Tož varto rozgljanuty tempy zmin na rynku finansuvannja v peršomu raundi za mynuli pivtora roky:<img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-44386" src="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.53.png" alt="" width="720" height="414" srcset="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.53.png 720w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.53-300x173.png 300w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.07.53-650x374.png 650w" sizes="(max-width: 720px) 100vw, 720px" />Džerelo danyh: CrunchbaseSerednij rozmir kapitalu dlja stadiї A rozpodileno pryblyzno takym čynom, zaznačajuť u VB:<img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-44387" src="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.08.03.png" alt="" width="720" height="416" srcset="/wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.08.03.png 720w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.08.03-300x173.png 300w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.08.03-650x376.png 650w, /wp-content/uploads/2018/09/Znimok-ekrana-2018-09-03-o-16.08.03-630x365.png 630w" sizes="(max-width: 720px) 100vw, 720px" />Džerelo danyh: CrunchbaseNavedenyj vyšče grafik na kontrasti iz rozmiramy posivnyh raundiv demonstruje, ščo nemaje neznačuščogo obsjagu kapitalu, zalučenogo za mežamy «tradycijnogo» posivnogo raundu — vid biznes-jangoliv, pre-seed investycij toščo. Za danymy za poperedni 2,5 roky, v seredńomu, aby distatysja raundu seriї A, startapam potribni 4 roky.Nikoly do śogodni v Jevropi ne bulo nastiľky spryjatlyvoї sytuaciї dlja startapiv, jak teper — ce stosujeťsja same zalučennja posivnyh investycij na počatkovomu etapi, zalučennja kapitalu na rannij stadiї. I ce popry zbiľšennja tryvalosti periodu do vyhodu na stadiju raundu A. Krim togo, vse častiše kontroľni pokaznyky kompanij pryv&#8217;jazani do velyčyny ta tryvalosti fiannsuvannja u peršomu raundi.	<h3>					Vysnovky			</h3>	<div class="related-post">		Čytajte takož:		<a href="/ul/city/2017/04/21/business-cities/" class="link">13 družnih mist dlja startapiv</a>	</div>Za perše pivriččja u Jevropi sposterigalysja taki trendy ščodo posivnogo kapitalu.Jevropejśkyj rynok prodovžyv zrostannja. Majže podvoїlasja kikisť vyhodiv na biržu dlja kompanij, porivnjano iz pokaznykom kiľkosti IPO dlja SŠA za 2017 ta 2016 roky. Stanom na serpeń 2018-go u Jevropi vidbulosja 27 IPO na zagaľnu sumu v $32,5 mlrd. V toj že čas u SŠA billion — lyše 14 IPO na sumu v $25 mlrd. Ne osnovnym, prote vagomy faktorom dlja aktyvnišogo zalučennja posivnogo kapitalu jevropejśkymy startapamy ta kompanijamy stala vyšče gnučkisť ta likvidnisť rynku v JeS, ščo dopomagaje zalučaty talanty, znahodyty zasnovnykiv, zbiľšuvaty viddaču vid investuvannja koštiv ta zmicnjuvaty doviru j potužnisť jevropejśkogo rynku startapiv ta ekosystemy tehnologičnyh kompanij v ćomu regioni.Posivni investyciї peretvorylysja na «novyj raund A». Cej trend ne je vyznačaľnym dlja 2018-go čy prytamannym lyše ćomu roku, odnak vin nabuvaje oznak stabiľnogo. Istoryčno startapy na stadiї do vyhodu na pevni pokaznyky vvažalysja kompanijamy na posivnyh investycijah. Teper investory zmenšujuť ryzyky šljahom zbiľšennja sumu čekiv, pryv&#8217;jazujučy obsjag posivnoї investyciї do dosjagnennja pevnyh pokaznykiv.Raundy seriї A peremistylysja do formatu «piznih posivnyh» investycij. Zbiľšylasja kiľkisť ta obsjag investycij v raundi ta na posivnij stadiї, rozmyvajučy mežu ta vidminnosti miž cymy 2 typamy investuvannja. Vidbuvajeťsja ce čerez nyzku pryčyn. Sered nyh — kompaniї na stadiї posivnyh investycij vse častiše shoži na kompaniї na stadiї raundu A; konkurencija na stadiї raundu A zmušuje investoriv vypysuvaty konkurentni čeky za pokaznykamy ta obsjagamy investuvannja; čymalo venčurnyh kapitalistiv stvorjujuť biľši za obsjagamy fondy, zmušujučy їh vkladaty košty v raundy «A».Tak zvani pre-seed investyciї, jaki raniše buly specyfičnym javyščem, prytamannym Kremnijevij Dolyni ta Nju-Jorku, teper peremistylysja do nyzky okremyh fondiv (za vynjatkom inkubatoriv ta akseleratoriv). Osnovnyj naprjamok їhńoї roboty v Jevropi — generuvannja na rannih stadijah nevelykyh, ale važlyvyh obsjagiv investycij. Raniše zasnovnykam startapiv dovelos pozyčaty košty u druziv, rodyčiv čy vypadkovyh investoriv-novačkiv, a takož aktyvno vykorystovuvaty butstrepinğ, ščoby «dožyty» do posivnogo raundu. Teper instytucijni investory svidomo vyjšly na segment startapiv iz ranńoju stadijeju produktu čy poslugy i často rjatujuť zasnovnykiv vid vytrat na pobudovu tehnologičnogo produktu vže na rannij stadiї iz obmeženymy bjudžetamy.

Posivni investyciї ta venčurnyj kapital u Jevropi — ščo varto znaty u 2018-mu

V rezuľtati prohodžennja startapy otrymajuť do 30 tys jevro posivnyh investycij, šyroku merežu kontaktiv, prosuvannja i rekomendaciї ščodo masštabuvannja na vsi kraїny Jevropy. U konkursi buly podani 48 zajavok z jakyh 20 projšly v trydennu boroťbu za pravo projty u final. Mižnarodnyj vidbir startapiv provodyť muľtynacionaľna komanda najbiľšogo V2V-akseleratora Jevropy Startup Wise Guys. Za svoju 7-ričnu istoriju kompanija proinvestuvala 15 molodyh innovacijnyh kompanij z Ukraїny. povidomljaje pres-služba konkursu.


<h4>Hto uvijšov do čysla peremožciv</h4>

Za pidsumkamy pitč-batla žuri vyznačylo try komandy peremožciv dlja B2B SaaS- i odnu dlja Fintech-naprjamu.

SaaS naprjamok:
<ul>
<li>Zirity — veb- i mobiľnyj AR-dodatok dlja prymirjuvannja okuljariv u režymi reaľnogo času.</li>
 	<li>StudyDive — onlajn-platforma dlja vyboru korotkostrokovyh i dovgostrokovyh osvitnih program (kursiv, treningiv, seminariv).</li>
 	<li>NUWORK — HR-instrumentarij dlja pošuku personalu v HoReCa-sferi.</li>
</ul>
FinTech naprjamok:
<ul>
<li>Geologic Group — geolokacijni rišennja dlja pidvyščennja rivnja bezpeky pry nadanni bankivśkyh servisiv.</li>
</ul>

Vperše za istoriju Startup Wise Guys muľtynacionaľna komanda odnogo z najbiľšyh akseleratoriv Jevropy provodyla vidbirkovyj tur v Ukraїni. Peremožci buduť učasnykamy Selection Bootcamp Riga 2018 SaaS — 10-12 veresnja, Fintech — 24.09-26.09. Takož vsi startapy-peremožci otrymaly tehničnu dopomogu dlja doopracjuvannja rišeń vid TSEH 2.0.

<img class="aligncenter size-full wp-image-44015" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/08/swg_team.jpg" alt="Do finalu najbiľšogo V2V akseleratora Jevropy potrapyly 4 startapy z Ukraїny" width="1200" height="794">

[blockquote_with_author name="Kristobal Alonso" position="CEO Startup Wise Guys" content="Ukraїnci vže ne raz pokazuvaly odyn z najbiľš vysokyh pokaznykiv «vyžyvannja» za pidsumkamy akseleratyvnyh program Startup Wise Guys. U najblyžči 2 roky my planujemo investuvaty vid 1 do 2 mln jevro v rozvytok ukraїnśkyh Saas i Fintech startapiv"]

Nagadajemo, raniše my <a href="https://nachasi.com/2018/08/17/cargofy-potrapyv-do-reytynhu-inc/" rel="noopener" target="_blank" class=" with_hint_js">informuvaly<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/08/rhys-moult-328651-unsplash-300x200.jpg" />Ukraїnśkyj startap Cargofy potrapyv do TOP-1000 kompanij SŠA</a> pro ukraїnśkyj startap, ščo uvijšov do TOP-1000 innovacijnyh kompanij SŠA.

V rezuľtati prohodžennja startapy otrymajuť do 30 tys jevro posivnyh investycij, šyroku merežu kontaktiv, prosuvannja i rekomendaciї ščodo masštabuvannja na vsi kraїny Jevropy. U konkursi buly podani 48 zajavok z jakyh 20 projšly v trydennu boroťbu za pravo projty u final. Mižnarodnyj vidbir startapiv provodyť muľtynacionaľna komanda najbiľšogo V2V-akseleratora Jevropy Startup Wise Guys. Za svoju 7-ričnu istoriju kompanija proinvestuvala 15 molodyh innovacijnyh kompanij z Ukraїny. povidomljaje pres-služba konkursu.<h4>Hto uvijšov do čysla peremožciv</h4>Za pidsumkamy pitč-batla žuri vyznačylo try komandy peremožciv dlja B2B SaaS- i odnu dlja Fintech-naprjamu.SaaS naprjamok:<ul><li>Zirity — veb- i mobiľnyj AR-dodatok dlja prymirjuvannja okuljariv u režymi reaľnogo času.</li><li>StudyDive — onlajn-platforma dlja vyboru korotkostrokovyh i dovgostrokovyh osvitnih program (kursiv, treningiv, seminariv).</li><li>NUWORK — HR-instrumentarij dlja pošuku personalu v HoReCa-sferi.</li></ul>FinTech naprjamok:<ul><li>Geologic Group — geolokacijni rišennja dlja pidvyščennja rivnja bezpeky pry nadanni bankivśkyh servisiv.</li></ul>Vperše za istoriju Startup Wise Guys muľtynacionaľna komanda odnogo z najbiľšyh akseleratoriv Jevropy provodyla vidbirkovyj tur v Ukraїni. Peremožci buduť učasnykamy Selection Bootcamp Riga 2018 SaaS — 10-12 veresnja, Fintech — 24.09-26.09. Takož vsi startapy-peremožci otrymaly tehničnu dopomogu dlja doopracjuvannja rišeń vid TSEH 2.0.<img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-44015" src="/wp-content/uploads/2018/08/swg_team.jpg" alt="Do finalu najbiľšogo V2V akseleratora Jevropy potrapyly 4 startapy z Ukraїny" width="1200" height="794" srcset="/wp-content/uploads/2018/08/swg_team.jpg 1200w, /wp-content/uploads/2018/08/swg_team-300x200.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/08/swg_team-768x508.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/08/swg_team-1024x678.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/08/swg_team-650x430.jpg 650w, /wp-content/uploads/2018/08/swg_team-1118x740.jpg 1118w" sizes="(max-width: 1200px) 100vw, 1200px" />	<blockquote class="shortcode-blockquote">		Ukraїnci vže ne raz pokazuvaly odyn z najbiľš vysokyh pokaznykiv «vyžyvannja» za pidsumkamy akseleratyvnyh program Startup Wise Guys. U najblyžči 2 roky my planujemo investuvaty vid 1 do 2 mln jevro v rozvytok ukraїnśkyh Saas i Fintech startapiv					<cite>									Kristobal Alonso, CEO Startup Wise Guys							</cite>			</blockquote>Nagadajemo, raniše my <a href="/2018/08/17/cargofy-potrapyv-do-reytynhu-inc/" rel="noopener" target="_blank" class=" with_hint_js">informuvaly<img src="/wp-content/uploads/2018/08/rhys-moult-328651-unsplash-300x200.jpg" />Ukraїnśkyj startap Cargofy potrapyv do TOP-1000 kompanij SŠA</a> pro ukraїnśkyj startap, ščo uvijšov do TOP-1000 innovacijnyh kompanij SŠA.

U Kyjevi zaveršyvsja turnir Ukraine Startup Hunt, jakyj stav peršym etapom vidboru startapiv dlja učasti v mižnarodnyh programah akseleratora Startup Wise Guys. 20 ukraїnśkyh komand protjagom tŕoh dniv borolysja, ščoby potrapyty do finaľnoї častyny vidboru, jakyj projde u veresni 2018-go

V rezuľtati prohodžennja startapy otrymajuť do 30 tys jevro posivnyh investycij, šyroku merežu kontaktiv, prosuvannja i rekomendaciї ščodo masštabuvannja na vsi kraїny Jevropy. U konkursi buly podani 48 zajavok z jakyh 20 projšly v trydennu boroťbu za pravo projty u final. Mižnarodnyj vidbir startapiv provodyť muľtynacionaľna komanda najbiľšogo V2V-akseleratora Jevropy Startup Wise Guys. Za svoju 7-ričnu istoriju kompanija proinvestuvala 15 molodyh innovacijnyh kompanij z Ukraїny. povidomljaje pres-služba konkursu.

<h4>Hto uvijšov do čysla peremožciv</h4>

Za pidsumkamy pitč-batla žuri vyznačylo try komandy peremožciv dlja B2B SaaS- i odnu dlja Fintech-naprjamu.

SaaS naprjamok:
<ul>
 	<li>Zirity — veb- i mobiľnyj AR-dodatok dlja prymirjuvannja okuljariv u režymi reaľnogo času.</li>
 	<li>StudyDive — onlajn-platforma dlja vyboru korotkostrokovyh i dovgostrokovyh osvitnih program (kursiv, treningiv, seminariv).</li>
 	<li>NUWORK — HR-instrumentarij dlja pošuku personalu v HoReCa-sferi.</li>
</ul>
FinTech naprjamok:
<ul>
 	<li>Geologic Group — geolokacijni rišennja dlja pidvyščennja rivnja bezpeky pry nadanni bankivśkyh servisiv.</li>
</ul>

Vperše za istoriju Startup Wise Guys muľtynacionaľna komanda odnogo z najbiľšyh akseleratoriv Jevropy provodyla vidbirkovyj tur v Ukraїni. Peremožci buduť učasnykamy Selection Bootcamp Riga 2018 SaaS — 10-12 veresnja, Fintech — 24.09-26.09. Takož vsi startapy-peremožci otrymaly tehničnu dopomogu dlja doopracjuvannja rišeń vid TSEH 2.0.

<img class="aligncenter size-full wp-image-44015" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/08/swg_team.jpg" alt="Do finalu najbiľšogo V2V akseleratora Jevropy potrapyly 4 startapy z Ukraїny" width="1200" height="794" />

[blockquote_with_author name="Kristobal Alonso" position="CEO Startup Wise Guys" content="Ukraїnci vže ne raz pokazuvaly odyn z najbiľš vysokyh pokaznykiv «vyžyvannja» za pidsumkamy akseleratyvnyh program Startup Wise Guys. U najblyžči 2 roky my planujemo investuvaty vid 1 do 2 mln jevro v rozvytok ukraїnśkyh Saas i Fintech startapiv"]

Nagadajemo, raniše my <a href="https://nachasi.com/2018/08/17/cargofy-potrapyv-do-reytynhu-inc/" rel="noopener" target="_blank">informuvaly</a> pro ukraїnśkyj startap, ščo uvijšov do TOP-1000 innovacijnyh kompanij SŠA.

V rezuľtati prohodžennja startapy otrymajuť do 30 tys jevro posivnyh investycij, šyroku merežu kontaktiv, prosuvannja i rekomendaciї ščodo masštabuvannja na vsi kraїny Jevropy. U konkursi buly podani 48 zajavok z jakyh 20 projšly v trydennu boroťbu za pravo projty u final. Mižnarodnyj vidbir startapiv provodyť muľtynacionaľna komanda najbiľšogo V2V-akseleratora Jevropy Startup Wise Guys. Za svoju 7-ričnu istoriju kompanija proinvestuvala 15 molodyh innovacijnyh kompanij z Ukraїny. povidomljaje pres-služba konkursu.<h4>Hto uvijšov do čysla peremožciv</h4>Za pidsumkamy pitč-batla žuri vyznačylo try komandy peremožciv dlja B2B SaaS- i odnu dlja Fintech-naprjamu.SaaS naprjamok:<ul><li>Zirity — veb- i mobiľnyj AR-dodatok dlja prymirjuvannja okuljariv u režymi reaľnogo času.</li><li>StudyDive — onlajn-platforma dlja vyboru korotkostrokovyh i dovgostrokovyh osvitnih program (kursiv, treningiv, seminariv).</li><li>NUWORK — HR-instrumentarij dlja pošuku personalu v HoReCa-sferi.</li></ul>FinTech naprjamok:<ul><li>Geologic Group — geolokacijni rišennja dlja pidvyščennja rivnja bezpeky pry nadanni bankivśkyh servisiv.</li></ul>Vperše za istoriju Startup Wise Guys muľtynacionaľna komanda odnogo z najbiľšyh akseleratoriv Jevropy provodyla vidbirkovyj tur v Ukraїni. Peremožci buduť učasnykamy Selection Bootcamp Riga 2018 SaaS — 10-12 veresnja, Fintech — 24.09-26.09. Takož vsi startapy-peremožci otrymaly tehničnu dopomogu dlja doopracjuvannja rišeń vid TSEH 2.0.<img loading="lazy" class="aligncenter size-full wp-image-44015" src="/wp-content/uploads/2018/08/swg_team.jpg" alt="Do finalu najbiľšogo V2V akseleratora Jevropy potrapyly 4 startapy z Ukraїny" width="1200" height="794" srcset="/wp-content/uploads/2018/08/swg_team.jpg 1200w, /wp-content/uploads/2018/08/swg_team-300x200.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/08/swg_team-768x508.jpg 768w, /wp-content/uploads/2018/08/swg_team-1024x678.jpg 1024w, /wp-content/uploads/2018/08/swg_team-650x430.jpg 650w, /wp-content/uploads/2018/08/swg_team-1118x740.jpg 1118w" sizes="(max-width: 1200px) 100vw, 1200px" />	<blockquote class="shortcode-blockquote">		Ukraїnci vže ne raz pokazuvaly odyn z najbiľš vysokyh pokaznykiv «vyžyvannja» za pidsumkamy akseleratyvnyh program Startup Wise Guys. U najblyžči 2 roky my planujemo investuvaty vid 1 do 2 mln jevro v rozvytok ukraїnśkyh Saas i Fintech startapiv					<cite>									Kristobal Alonso, CEO Startup Wise Guys							</cite>			</blockquote>Nagadajemo, raniše my <a href="/2018/08/17/cargofy-potrapyv-do-reytynhu-inc/" rel="noopener" target="_blank">informuvaly</a> pro ukraїnśkyj startap, ščo uvijšov do TOP-1000 innovacijnyh kompanij SŠA.

Do finalu vid V2V-akseleratora z JeS potrapyly 4 ukraїnśkyh startapy

Modus Grupe perebuvaje u postijnomu pošuku novyh možlyvostej dlja investuvannja u «zeleni» proekty po vsij Jevropi, povidomyly u kompaniї. Sogodni u fokusi uvagy kompaniї — same Ukraїna iz značnym potencialom rozvytku vidnovljuvanoї energetyky ta spryjatlyvym zakonodavčym polem, kudy j investujuť košty. Na časi diznatysja biľše pro investycijnyj proekt inozemciv na Žytomyrščyni.


<h4>Jae ta koly investujuť u budivnyctvo novogo ob'jektu sonjačnoї energetyky</h4>
Realizacija proektu peredbačajeťsja u drugij polovyni 2019 roku. Jak vidomo, u portfeli Modus Grupe — sonjačni stanciї u Lytvi i Bilorusi. Nyzka takyh proektiv vprovadžujeťsja takož v Ispaniї ta Poľšči. Okrim SES, kompanija zajmajeťsja vstanovlennjam šče j biogazovyh stancij. Realizacija zaznačenogo proektu u sferi aľternatyvnoї energetyky stane šče odnym krokom dlja zmicnennja partnerstva Ukraїny ta Lytvy u «čystij» energetyci, zakriplenogo pidpysannjam vidpovidnogo Memorandumu u grudni 2017 roku, perekonani storony proektu.

Nagadajemo, ščo Lytva <a href="https://nachasi.com/2017/12/15/lytva-investuye/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">investuje<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/12/ship-1726812_1280-300x200.jpg" />Lytva investuje u proekt modernizaciї ukraїnśkyh morśkyh portiv</a> u proekt modernizaciї ukraїnśkyh morśkyh portiv. Proekt peredbačaje stvorennja partnerstva miž deržavoju ta pryvatnymy kompanijamy. Rišennja počaly rozrobljaty šče u 2014 roci za učasti lytovśkyh ekspertiv.

Modus Grupe perebuvaje u postijnomu pošuku novyh možlyvostej dlja investuvannja u «zeleni» proekty po vsij Jevropi, povidomyly u kompaniї. Sogodni u fokusi uvagy kompaniї — same Ukraїna iz značnym potencialom rozvytku vidnovljuvanoї energetyky ta spryjatlyvym zakonodavčym polem, kudy j investujuť košty. Na časi diznatysja biľše pro investycijnyj proekt inozemciv na Žytomyrščyni.<h4>Jae ta koly investujuť u budivnyctvo novogo ob&#8217;jektu sonjačnoї energetyky</h4>Realizacija proektu peredbačajeťsja u drugij polovyni 2019 roku. Jak vidomo, u portfeli Modus Grupe — sonjačni stanciї u Lytvi i Bilorusi. Nyzka takyh proektiv vprovadžujeťsja takož v Ispaniї ta Poľšči. Okrim SES, kompanija zajmajeťsja vstanovlennjam šče j biogazovyh stancij. Realizacija zaznačenogo proektu u sferi aľternatyvnoї energetyky stane šče odnym krokom dlja zmicnennja partnerstva Ukraїny ta Lytvy u «čystij» energetyci, zakriplenogo pidpysannjam vidpovidnogo Memorandumu u grudni 2017 roku, perekonani storony proektu.Nagadajemo, ščo Lytva <a href="/2017/12/15/lytva-investuye/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">investuje<img src="/wp-content/uploads/2017/12/ship-1726812_1280-300x200.jpg" />Lytva investuje u proekt modernizaciї ukraїnśkyh morśkyh portiv</a> u proekt modernizaciї ukraїnśkyh morśkyh portiv. Proekt peredbačaje stvorennja partnerstva miž deržavoju ta pryvatnymy kompanijamy. Rišennja počaly rozrobljaty šče u 2014 roci za učasti lytovśkyh ekspertiv.

Na Žytomyrščyni lytovśka grupa kompanij «Modus Grupe» maje namir vstanovyty sonjačnu elektrostanciju potužnistju 35 MVt vartistju €30 mln. Pro ce jdeťsja na oficijnomu sajti Derženergoefektyvnosti

Modus Grupe perebuvaje u postijnomu pošuku novyh možlyvostej dlja investuvannja u «zeleni» proekty po vsij Jevropi, povidomyly u kompaniї. Sogodni u fokusi uvagy kompaniї — same Ukraїna iz značnym potencialom rozvytku vidnovljuvanoї energetyky ta spryjatlyvym zakonodavčym polem, kudy j investujuť košty. Na časi diznatysja biľše pro investycijnyj proekt inozemciv na Žytomyrščyni.

<h4>Jae ta koly investujuť u budivnyctvo novogo ob'jektu sonjačnoї energetyky</h4>
Realizacija proektu peredbačajeťsja u drugij polovyni 2019 roku. Jak vidomo, u portfeli Modus Grupe — sonjačni stanciї u Lytvi i Bilorusi. Nyzka takyh proektiv vprovadžujeťsja takož v Ispaniї ta Poľšči. Okrim SES, kompanija zajmajeťsja vstanovlennjam šče j biogazovyh stancij. Realizacija zaznačenogo proektu u sferi aľternatyvnoї energetyky stane šče odnym krokom dlja zmicnennja partnerstva Ukraїny ta Lytvy u «čystij» energetyci, zakriplenogo pidpysannjam vidpovidnogo Memorandumu u grudni 2017 roku, perekonani storony proektu.

Nagadajemo, ščo Lytva <a href="https://nachasi.com/2017/12/15/lytva-investuye/" target="_blank" rel="noopener">investuje</a> u proekt modernizaciї ukraїnśkyh morśkyh portiv. Proekt peredbačaje stvorennja partnerstva miž deržavoju ta pryvatnymy kompanijamy. Rišennja počaly rozrobljaty šče u 2014 roci za učasti lytovśkyh ekspertiv.

Modus Grupe perebuvaje u postijnomu pošuku novyh možlyvostej dlja investuvannja u «zeleni» proekty po vsij Jevropi, povidomyly u kompaniї. Sogodni u fokusi uvagy kompaniї — same Ukraїna iz značnym potencialom rozvytku vidnovljuvanoї energetyky ta spryjatlyvym zakonodavčym polem, kudy j investujuť košty. Na časi diznatysja biľše pro investycijnyj proekt inozemciv na Žytomyrščyni.<h4>Jae ta koly investujuť u budivnyctvo novogo ob&#8217;jektu sonjačnoї energetyky</h4>Realizacija proektu peredbačajeťsja u drugij polovyni 2019 roku. Jak vidomo, u portfeli Modus Grupe — sonjačni stanciї u Lytvi i Bilorusi. Nyzka takyh proektiv vprovadžujeťsja takož v Ispaniї ta Poľšči. Okrim SES, kompanija zajmajeťsja vstanovlennjam šče j biogazovyh stancij. Realizacija zaznačenogo proektu u sferi aľternatyvnoї energetyky stane šče odnym krokom dlja zmicnennja partnerstva Ukraїny ta Lytvy u «čystij» energetyci, zakriplenogo pidpysannjam vidpovidnogo Memorandumu u grudni 2017 roku, perekonani storony proektu.Nagadajemo, ščo Lytva <a href="/2017/12/15/lytva-investuye/" target="_blank" rel="noopener">investuje</a> u proekt modernizaciї ukraїnśkyh morśkyh portiv. Proekt peredbačaje stvorennja partnerstva miž deržavoju ta pryvatnymy kompanijamy. Rišennja počaly rozrobljaty šče u 2014 roci za učasti lytovśkyh ekspertiv.

Lytovci investujuť €30 mln u sonjačnu energetyku na Žytomyrščyni

<h4>Hto može kupuvaty cinni papery iz SŠA v Ukraїni?</h4>
Vam slid buty povnolitnim, maty ukraїnśke gromadjanstvo ta buty rezydentom Ukraїny. Takož u červni 2018 roku Verhovna Rada <a href="https://nachasi.com/2018/05/03/pro-valyutu-i-yevropu-de-jure/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">shvalyla<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/05/slava-bowman-161206-unsplash-300x200.jpg" />De jure: vyvesty valjutu za kordon prostiše, v'їhaty do JeS — za dozvolom</a> zakon «Pro valjutu», ščo sproščuje možlyvosti dlja investuvannja. Orijentovno za pivroku, koly zakon počne dijaty, potreba u otrymanni indyviduaľnoї valjutnoї licenziї NBU vidpade. Zaraz cja licenzija potribna dlja perekazu koštiv na rahunok inozemnoї ustanovy za potribnu kiľkisť akcij.
<h4>Z čogo slid počaty investuvannja v akciї amerykanśkyh korporacij?</h4>
Dlja počatku operacij slid otrymaty valjutnu licenziju NBU, i ce bulo skladno — tak bulo donedavna. Iz nabuttjam čynnosti onovlenogo zakonodavstva pro valjutu ta valjutni operaciї procedura zminylasja. Počynajučy z lypnja 2017 roku ukraїnśkyj finreguljator polegšyv proceduru її otrymannja. Za najavnosti licenziї ukraїneć može perekazaty na zakordonnyj rahunok ne biľše $50 tys.

Ščoby otrymaty cej dozviľnyj dokument, slid vidkryty rahunok v odnomu z komercijnyh bankiv Ukraїny. V jakosti banku možna obraty finustanovu, de v majbutńogo investora vže je rahunok. Takož neobhidno napysaty zajavu v Nacbank na otrymannja valjutnoї licenziї i zibraty paket dokumentiv, ščo pidtverdžujuť najavnisť dohodiv:
<ul>
<li>dovidku z podatkovoї,</li>
 	<li>deklaraciju pro majnovyj stan i dohody,</li>
 	<li>oryginaly abo zavireni kopiї dokumentiv, ščo vkazujuť na metu perekazu koštiv (namir prydbaty akciї),</li>
 	<li>ugodu z brokerom.</li>
</ul>
Oformlennja valjutnoї licenziї bezkoštovne. Prote zovsim bez plateživ ne obijdeťsja, zaznačajuť v «Ekonomičnij Pravdi». Vam dovedeťsja splatyty bankivśku komisiju. Vna skladaje 5-7 tys grn, abo 0,5% vid sumy perekazu.
<h4>Jak vydajuť licenziju?</h4>
Pislja perevirky dokumentiv upovnovaženyj bank zrobyť zapyt v NBU na vydaču valjutnoї licenziї. Dali NBU povynen nadaty elektronnu licenziju i zrobyty zapys u rejestri indyviduaľnyh licenzij na zdijsnennja fizosobamy valjutnyh operacij. Jak zaznačajuť žurnalisty «EP», cej proces avtomatyzovanyj, tomu procedura vidbuvajeťsja dovoli švydko. Pro otrymannja licenziї bank povidomljaje klijentovi okremo.
<h4>Jak pracjuvaty iz inozemnym brokerom ta platyty jomu za poslugy?</h4>
Dlja kupivli akcij treba perekazuvaty groši brokeru, a vin oplačuvatyme kupivlju akcij. Znań ta navyčok u zvyčajnogo pokupcja akcij može brakuvaty — tož dopomagajuť u proceduri vyboru ta prydbannja akcij same brokery fondovogo rynku. V Ukraїni ci struktury nazyvajuť investycijnymy kompanijamy. Vony torgujuť na fondovyh biržah ta za doručennjam svoїh klijentiv kupujuť akciї.

Dlja perekazu koštiv inozemnomu brokeru potribno maty rahunok u zakordonnomu banku. Vidkryvaty taki rahunky stalo prostiše zavdjaky liberalizaciї ukraїnśkogo zakonodavstva. Dali klijent maje vidkryty brokerśkyj rahunok. Nastupnyj krok — pidpysannja ugody na depozytarni poslugy (zberigannja cinnyh paperiv). I zaveršaľnyj krok na ćomu etapi — perekaz koštiv brokeru.
<h4>Jak vygljadaje proces roboty z brokerom?</h4>
Pislja zaveršennja usih formaľnostej možna prydbaty sobi cinni papery Google, Facebook abo Amazon. A dopomagatyme u ćomu zakordonnyj čy ukraїnśkyj broker. Same čerez ńogo vy budete robyty zajavky na birži na kupivlju čy prodaž pevnoї kiľkosti (paketu) akcij.

Golovna perevaga inozemnogo brokera — strahuvannja vidpovidaľnosti. Kupuvaty cinni papery — ce ne lyše zdobuvaty groši na kursovij riznyci. Inkoly kompaniї bankrutujuť. Jakščo ce staneťsja, to v SŠA vidškodovujuť do $100 tys, u Jevropi — do $20 tys. Jak zaznačajuť u «Ekonomični Pravdi», inozemnyj poserednyk ne je podatkovym agentom, tomu ne peredaje informaciju pro ugody v lokaľni podatkovi organy.

Aľternatyva — ukraїnśkyj broker. Prote pam'jatajte: ukraїnśki kompaniї zazvyčaj ne torgujuť bezposeredńo na inozemnyh fondovyh biržah. Pryčyna — vysoka vartisť ta komisijni dlja takyh poslug. Same tomu ukraїnśkyj broker zazvyčaj maje zakordonnogo partnera, z jakym u ńogo dogovirni vidnosyny. Ukraїnśki kompaniї pry ćomu vystupajuť v roli subbrokeriv.

Golovna perevaga ukraїnśkogo brokera — dostupnisť komunikacij. Vidsutnisť riznyci u časovyh pojasah ta možlyvisť vykorystaty valjutnu licenziju ukraїnśkogo brokera dlja perevedennja koštiv na rahunky — takož sered perevag obslugovuvannja v ukraїnśkyh subbrokerśkyh kompanij.
<h4>Skiľky koštuje robota z brokerom?</h4>
Poslugy inozemnyh ta ukraїnśkyh brokeriv treba oplačuvaty. Dlja roboty iz zarubižnymy brokeramy slid buty gotovymy do vytrat ščonajmenše u $10 tys. Jak zaznačaje «EP», taka suma skladaje minimum dlja aktyvaciї brokerśkogo rahunku za kordonom. Takož beruť komisiju $10-20 za kožnu operaciju z cinnymy paperamy. Za umovy, ščo vy vkladatymeme značni košty (ščopravda, todi vamy možuť zacikavytysja u DFS, jakščo vsi ci desjatky tysjač dolariv vy znimatymete iz potočnogo bankivśkogo rahunku v Ukraїni), možna otrymaty znyžku — ale komisija za 1 akciju odnakovo ne sklade menše 1 amerykanśkogo centa. Suprovid brokerśkogo rahunku skladatyme $10 ta biľše.

Jakščo vy obraly ne zakordonnogo, a ukraїnśkogo brokera, jomu slid platyty zaležno vid rivnja oborotiv, a ne vid kiľkosti operacij z cinnymy paperamy, jak u zarubižnogo brokera. Jak informuje «EP», na fondovyh majdančykah SŠA komisija miscevogo brokera može stanovyty 0,02 amerykanśkyh centa za 1 akciju, na jevropejśkyh — do 0,3%.
<h4>Jaki šče plateži peredbačeno pry operacijah iz cinnymy paperamy?</h4>
Ne varto zabuvaty pro komisiju vlasne samoї birži. Londonśka fondova birža — 0,5% vid sumy ugody i platu vid oborotu torgivli. Jakščo vy oberety Nju-Jorkśku fondovu biržu, tam komisija stanovytyme dekiľka centiv za prydbannja kožnoї akciї. Za znjattja koštiv iz svogo rahunku broker tež bratyme vidsotok.

<h4>Hto može kupuvaty cinni papery iz SŠA v Ukraїni?</h4>Vam slid buty povnolitnim, maty ukraїnśke gromadjanstvo ta buty rezydentom Ukraїny. Takož u červni 2018 roku Verhovna Rada <a href="/2018/05/03/pro-valyutu-i-yevropu-de-jure/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">shvalyla<img src="/wp-content/uploads/2018/05/slava-bowman-161206-unsplash-300x200.jpg" />De jure: vyvesty valjutu za kordon prostiše, v&#8217;їhaty do JeS — za dozvolom</a> zakon «Pro valjutu», ščo sproščuje možlyvosti dlja investuvannja. Orijentovno za pivroku, koly zakon počne dijaty, potreba u otrymanni indyviduaľnoї valjutnoї licenziї NBU vidpade. Zaraz cja licenzija potribna dlja perekazu koštiv na rahunok inozemnoї ustanovy za potribnu kiľkisť akcij.<h4>Z čogo slid počaty investuvannja v akciї amerykanśkyh korporacij?</h4>Dlja počatku operacij slid otrymaty valjutnu licenziju NBU, i ce bulo skladno — tak bulo donedavna. Iz nabuttjam čynnosti onovlenogo zakonodavstva pro valjutu ta valjutni operaciї procedura zminylasja. Počynajučy z lypnja 2017 roku ukraїnśkyj finreguljator polegšyv proceduru її otrymannja. Za najavnosti licenziї ukraїneć može perekazaty na zakordonnyj rahunok ne biľše $50 tys.Ščoby otrymaty cej dozviľnyj dokument, slid vidkryty rahunok v odnomu z komercijnyh bankiv Ukraїny. V jakosti banku možna obraty finustanovu, de v majbutńogo investora vže je rahunok. Takož neobhidno napysaty zajavu v Nacbank na otrymannja valjutnoї licenziї i zibraty paket dokumentiv, ščo pidtverdžujuť najavnisť dohodiv:<ul><li>dovidku z podatkovoї,</li><li>deklaraciju pro majnovyj stan i dohody,</li><li>oryginaly abo zavireni kopiї dokumentiv, ščo vkazujuť na metu perekazu koštiv (namir prydbaty akciї),</li><li>ugodu z brokerom.</li></ul>Oformlennja valjutnoї licenziї bezkoštovne. Prote zovsim bez plateživ ne obijdeťsja, zaznačajuť v «Ekonomičnij Pravdi». Vam dovedeťsja splatyty bankivśku komisiju. Vna skladaje 5-7 tys grn, abo 0,5% vid sumy perekazu.<h4>Jak vydajuť licenziju?</h4>Pislja perevirky dokumentiv upovnovaženyj bank zrobyť zapyt v NBU na vydaču valjutnoї licenziї. Dali NBU povynen nadaty elektronnu licenziju i zrobyty zapys u rejestri indyviduaľnyh licenzij na zdijsnennja fizosobamy valjutnyh operacij. Jak zaznačajuť žurnalisty «EP», cej proces avtomatyzovanyj, tomu procedura vidbuvajeťsja dovoli švydko. Pro otrymannja licenziї bank povidomljaje klijentovi okremo.<h4>Jak pracjuvaty iz inozemnym brokerom ta platyty jomu za poslugy?</h4>Dlja kupivli akcij treba perekazuvaty groši brokeru, a vin oplačuvatyme kupivlju akcij. Znań ta navyčok u zvyčajnogo pokupcja akcij može brakuvaty — tož dopomagajuť u proceduri vyboru ta prydbannja akcij same brokery fondovogo rynku. V Ukraїni ci struktury nazyvajuť investycijnymy kompanijamy. Vony torgujuť na fondovyh biržah ta za doručennjam svoїh klijentiv kupujuť akciї.Dlja perekazu koštiv inozemnomu brokeru potribno maty rahunok u zakordonnomu banku. Vidkryvaty taki rahunky stalo prostiše zavdjaky liberalizaciї ukraїnśkogo zakonodavstva. Dali klijent maje vidkryty brokerśkyj rahunok. Nastupnyj krok — pidpysannja ugody na depozytarni poslugy (zberigannja cinnyh paperiv). I zaveršaľnyj krok na ćomu etapi — perekaz koštiv brokeru.<h4>Jak vygljadaje proces roboty z brokerom?</h4>Pislja zaveršennja usih formaľnostej možna prydbaty sobi cinni papery Google, Facebook abo Amazon. A dopomagatyme u ćomu zakordonnyj čy ukraїnśkyj broker. Same čerez ńogo vy budete robyty zajavky na birži na kupivlju čy prodaž pevnoї kiľkosti (paketu) akcij.Golovna perevaga inozemnogo brokera — strahuvannja vidpovidaľnosti. Kupuvaty cinni papery — ce ne lyše zdobuvaty groši na kursovij riznyci. Inkoly kompaniї bankrutujuť. Jakščo ce staneťsja, to v SŠA vidškodovujuť do $100 tys, u Jevropi — do $20 tys. Jak zaznačajuť u «Ekonomični Pravdi», inozemnyj poserednyk ne je podatkovym agentom, tomu ne peredaje informaciju pro ugody v lokaľni podatkovi organy.Aľternatyva — ukraїnśkyj broker. Prote pam&#8217;jatajte: ukraїnśki kompaniї zazvyčaj ne torgujuť bezposeredńo na inozemnyh fondovyh biržah. Pryčyna — vysoka vartisť ta komisijni dlja takyh poslug. Same tomu ukraїnśkyj broker zazvyčaj maje zakordonnogo partnera, z jakym u ńogo dogovirni vidnosyny. Ukraїnśki kompaniї pry ćomu vystupajuť v roli subbrokeriv.Golovna perevaga ukraїnśkogo brokera — dostupnisť komunikacij. Vidsutnisť riznyci u časovyh pojasah ta možlyvisť vykorystaty valjutnu licenziju ukraїnśkogo brokera dlja perevedennja koštiv na rahunky — takož sered perevag obslugovuvannja v ukraїnśkyh subbrokerśkyh kompanij.<h4>Skiľky koštuje robota z brokerom?</h4>Poslugy inozemnyh ta ukraїnśkyh brokeriv treba oplačuvaty. Dlja roboty iz zarubižnymy brokeramy slid buty gotovymy do vytrat ščonajmenše u $10 tys. Jak zaznačaje «EP», taka suma skladaje minimum dlja aktyvaciї brokerśkogo rahunku za kordonom. Takož beruť komisiju $10-20 za kožnu operaciju z cinnymy paperamy. Za umovy, ščo vy vkladatymeme značni košty (ščopravda, todi vamy možuť zacikavytysja u DFS, jakščo vsi ci desjatky tysjač dolariv vy znimatymete iz potočnogo bankivśkogo rahunku v Ukraїni), možna otrymaty znyžku — ale komisija za 1 akciju odnakovo ne sklade menše 1 amerykanśkogo centa. Suprovid brokerśkogo rahunku skladatyme $10 ta biľše.Jakščo vy obraly ne zakordonnogo, a ukraїnśkogo brokera, jomu slid platyty zaležno vid rivnja oborotiv, a ne vid kiľkosti operacij z cinnymy paperamy, jak u zarubižnogo brokera. Jak informuje «EP», na fondovyh majdančykah SŠA komisija miscevogo brokera može stanovyty 0,02 amerykanśkyh centa za 1 akciju, na jevropejśkyh — do 0,3%.<h4>Jaki šče plateži peredbačeno pry operacijah iz cinnymy paperamy?</h4>Ne varto zabuvaty pro komisiju vlasne samoї birži. Londonśka fondova birža — 0,5% vid sumy ugody i platu vid oborotu torgivli. Jakščo vy oberety Nju-Jorkśku fondovu biržu, tam komisija stanovytyme dekiľka centiv za prydbannja kožnoї akciї. Za znjattja koštiv iz svogo rahunku broker tež bratyme vidsotok.

Fondovyj rynok, Uoll-Strit, «byky» ta «vedmedi» — vy bačyly vse ce sotni raziv u kino ta serialah, ale zavždy dumaly, ščo cej svit zakrytyj dlja zvyčajnyh gromadjan. Naspravdi z lita 2018-go prydbaty cinni papery kompanij iz SŠA možna j v Ukraїni — i oś jak ce možna zrobyty

<h4>Hto može kupuvaty cinni papery iz SŠA v Ukraїni?</h4>
Vam slid buty povnolitnim, maty ukraїnśke gromadjanstvo ta buty rezydentom Ukraїny. Takož u červni 2018 roku Verhovna Rada <a href="https://nachasi.com/2018/05/03/pro-valyutu-i-yevropu-de-jure/" target="_blank" rel="noopener">shvalyla</a> zakon «Pro valjutu», ščo sproščuje možlyvosti dlja investuvannja. Orijentovno za pivroku, koly zakon počne dijaty, potreba u otrymanni indyviduaľnoї valjutnoї licenziї NBU vidpade. Zaraz cja licenzija potribna dlja perekazu koštiv na rahunok inozemnoї ustanovy za potribnu kiľkisť akcij.
<h4>Z čogo slid počaty investuvannja v akciї amerykanśkyh korporacij?</h4>
Dlja počatku operacij slid otrymaty valjutnu licenziju NBU, i ce bulo skladno — tak bulo donedavna. Iz nabuttjam čynnosti onovlenogo zakonodavstva pro valjutu ta valjutni operaciї procedura zminylasja. Počynajučy z lypnja 2017 roku ukraїnśkyj finreguljator polegšyv proceduru її otrymannja. Za najavnosti licenziї ukraїneć može perekazaty na zakordonnyj rahunok ne biľše $50 tys.

Ščoby otrymaty cej dozviľnyj dokument, slid vidkryty rahunok v odnomu z komercijnyh bankiv Ukraїny. V jakosti banku možna obraty finustanovu, de v majbutńogo investora vže je rahunok. Takož neobhidno napysaty zajavu v Nacbank na otrymannja valjutnoї licenziї i zibraty paket dokumentiv, ščo pidtverdžujuť najavnisť dohodiv:
<ul>
 	<li>dovidku z podatkovoї,</li>
 	<li>deklaraciju pro majnovyj stan i dohody,</li>
 	<li>oryginaly abo zavireni kopiї dokumentiv, ščo vkazujuť na metu perekazu koštiv (namir prydbaty akciї),</li>
 	<li>ugodu z brokerom.</li>
</ul>
Oformlennja valjutnoї licenziї bezkoštovne. Prote zovsim bez plateživ ne obijdeťsja, zaznačajuť v «Ekonomičnij Pravdi». Vam dovedeťsja splatyty bankivśku komisiju. Vna skladaje 5-7 tys grn, abo 0,5% vid sumy perekazu.
<h4>Jak vydajuť licenziju?</h4>
Pislja perevirky dokumentiv upovnovaženyj bank zrobyť zapyt v NBU na vydaču valjutnoї licenziї. Dali NBU povynen nadaty elektronnu licenziju i zrobyty zapys u rejestri indyviduaľnyh licenzij na zdijsnennja fizosobamy valjutnyh operacij. Jak zaznačajuť žurnalisty «EP», cej proces avtomatyzovanyj, tomu procedura vidbuvajeťsja dovoli švydko. Pro otrymannja licenziї bank povidomljaje klijentovi okremo.
<h4>Jak pracjuvaty iz inozemnym brokerom ta platyty jomu za poslugy?</h4>
Dlja kupivli akcij treba perekazuvaty groši brokeru, a vin oplačuvatyme kupivlju akcij. Znań ta navyčok u zvyčajnogo pokupcja akcij može brakuvaty — tož dopomagajuť u proceduri vyboru ta prydbannja akcij same brokery fondovogo rynku. V Ukraїni ci struktury nazyvajuť investycijnymy kompanijamy. Vony torgujuť na fondovyh biržah ta za doručennjam svoїh klijentiv kupujuť akciї.

Dlja perekazu koštiv inozemnomu brokeru potribno maty rahunok u zakordonnomu banku. Vidkryvaty taki rahunky stalo prostiše zavdjaky liberalizaciї ukraїnśkogo zakonodavstva. Dali klijent maje vidkryty brokerśkyj rahunok. Nastupnyj krok — pidpysannja ugody na depozytarni poslugy (zberigannja cinnyh paperiv). I zaveršaľnyj krok na ćomu etapi — perekaz koštiv brokeru.
<h4>Jak vygljadaje proces roboty z brokerom?</h4>
Pislja zaveršennja usih formaľnostej možna prydbaty sobi cinni papery Google, Facebook abo Amazon. A dopomagatyme u ćomu zakordonnyj čy ukraїnśkyj broker. Same čerez ńogo vy budete robyty zajavky na birži na kupivlju čy prodaž pevnoї kiľkosti (paketu) akcij.

Golovna perevaga inozemnogo brokera — strahuvannja vidpovidaľnosti. Kupuvaty cinni papery — ce ne lyše zdobuvaty groši na kursovij riznyci. Inkoly kompaniї bankrutujuť. Jakščo ce staneťsja, to v SŠA vidškodovujuť do $100 tys, u Jevropi — do $20 tys. Jak zaznačajuť u «Ekonomični Pravdi», inozemnyj poserednyk ne je podatkovym agentom, tomu ne peredaje informaciju pro ugody v lokaľni podatkovi organy.

Aľternatyva — ukraїnśkyj broker. Prote pam'jatajte: ukraїnśki kompaniї zazvyčaj ne torgujuť bezposeredńo na inozemnyh fondovyh biržah. Pryčyna — vysoka vartisť ta komisijni dlja takyh poslug. Same tomu ukraїnśkyj broker zazvyčaj maje zakordonnogo partnera, z jakym u ńogo dogovirni vidnosyny. Ukraїnśki kompaniї pry ćomu vystupajuť v roli subbrokeriv.

Golovna perevaga ukraїnśkogo brokera — dostupnisť komunikacij. Vidsutnisť riznyci u časovyh pojasah ta možlyvisť vykorystaty valjutnu licenziju ukraїnśkogo brokera dlja perevedennja koštiv na rahunky — takož sered perevag obslugovuvannja v ukraїnśkyh subbrokerśkyh kompanij.
<h4>Skiľky koštuje robota z brokerom?</h4>
Poslugy inozemnyh ta ukraїnśkyh brokeriv treba oplačuvaty. Dlja roboty iz zarubižnymy brokeramy slid buty gotovymy do vytrat ščonajmenše u $10 tys. Jak zaznačaje «EP», taka suma skladaje minimum dlja aktyvaciї brokerśkogo rahunku za kordonom. Takož beruť komisiju $10-20 za kožnu operaciju z cinnymy paperamy. Za umovy, ščo vy vkladatymeme značni košty (ščopravda, todi vamy možuť zacikavytysja u DFS, jakščo vsi ci desjatky tysjač dolariv vy znimatymete iz potočnogo bankivśkogo rahunku v Ukraїni), možna otrymaty znyžku — ale komisija za 1 akciju odnakovo ne sklade menše 1 amerykanśkogo centa. Suprovid brokerśkogo rahunku skladatyme $10 ta biľše.

Jakščo vy obraly ne zakordonnogo, a ukraїnśkogo brokera, jomu slid platyty zaležno vid rivnja oborotiv, a ne vid kiľkosti operacij z cinnymy paperamy, jak u zarubižnogo brokera. Jak informuje «EP», na fondovyh majdančykah SŠA komisija miscevogo brokera može stanovyty 0,02 amerykanśkyh centa za 1 akciju, na jevropejśkyh — do 0,3%.
<h4>Jaki šče plateži peredbačeno pry operacijah iz cinnymy paperamy?</h4>
Ne varto zabuvaty pro komisiju vlasne samoї birži. Londonśka fondova birža — 0,5% vid sumy ugody i platu vid oborotu torgivli. Jakščo vy oberety Nju-Jorkśku fondovu biržu, tam komisija stanovytyme dekiľka centiv za prydbannja kožnoї akciї. Za znjattja koštiv iz svogo rahunku broker tež bratyme vidsotok.

<h4>Hto može kupuvaty cinni papery iz SŠA v Ukraїni?</h4>Vam slid buty povnolitnim, maty ukraїnśke gromadjanstvo ta buty rezydentom Ukraїny. Takož u červni 2018 roku Verhovna Rada <a href="/2018/05/03/pro-valyutu-i-yevropu-de-jure/" target="_blank" rel="noopener">shvalyla</a> zakon «Pro valjutu», ščo sproščuje možlyvosti dlja investuvannja. Orijentovno za pivroku, koly zakon počne dijaty, potreba u otrymanni indyviduaľnoї valjutnoї licenziї NBU vidpade. Zaraz cja licenzija potribna dlja perekazu koštiv na rahunok inozemnoї ustanovy za potribnu kiľkisť akcij.<h4>Z čogo slid počaty investuvannja v akciї amerykanśkyh korporacij?</h4>Dlja počatku operacij slid otrymaty valjutnu licenziju NBU, i ce bulo skladno — tak bulo donedavna. Iz nabuttjam čynnosti onovlenogo zakonodavstva pro valjutu ta valjutni operaciї procedura zminylasja. Počynajučy z lypnja 2017 roku ukraїnśkyj finreguljator polegšyv proceduru її otrymannja. Za najavnosti licenziї ukraїneć može perekazaty na zakordonnyj rahunok ne biľše $50 tys.Ščoby otrymaty cej dozviľnyj dokument, slid vidkryty rahunok v odnomu z komercijnyh bankiv Ukraїny. V jakosti banku možna obraty finustanovu, de v majbutńogo investora vže je rahunok. Takož neobhidno napysaty zajavu v Nacbank na otrymannja valjutnoї licenziї i zibraty paket dokumentiv, ščo pidtverdžujuť najavnisť dohodiv:<ul><li>dovidku z podatkovoї,</li><li>deklaraciju pro majnovyj stan i dohody,</li><li>oryginaly abo zavireni kopiї dokumentiv, ščo vkazujuť na metu perekazu koštiv (namir prydbaty akciї),</li><li>ugodu z brokerom.</li></ul>Oformlennja valjutnoї licenziї bezkoštovne. Prote zovsim bez plateživ ne obijdeťsja, zaznačajuť v «Ekonomičnij Pravdi». Vam dovedeťsja splatyty bankivśku komisiju. Vna skladaje 5-7 tys grn, abo 0,5% vid sumy perekazu.<h4>Jak vydajuť licenziju?</h4>Pislja perevirky dokumentiv upovnovaženyj bank zrobyť zapyt v NBU na vydaču valjutnoї licenziї. Dali NBU povynen nadaty elektronnu licenziju i zrobyty zapys u rejestri indyviduaľnyh licenzij na zdijsnennja fizosobamy valjutnyh operacij. Jak zaznačajuť žurnalisty «EP», cej proces avtomatyzovanyj, tomu procedura vidbuvajeťsja dovoli švydko. Pro otrymannja licenziї bank povidomljaje klijentovi okremo.<h4>Jak pracjuvaty iz inozemnym brokerom ta platyty jomu za poslugy?</h4>Dlja kupivli akcij treba perekazuvaty groši brokeru, a vin oplačuvatyme kupivlju akcij. Znań ta navyčok u zvyčajnogo pokupcja akcij može brakuvaty — tož dopomagajuť u proceduri vyboru ta prydbannja akcij same brokery fondovogo rynku. V Ukraїni ci struktury nazyvajuť investycijnymy kompanijamy. Vony torgujuť na fondovyh biržah ta za doručennjam svoїh klijentiv kupujuť akciї.Dlja perekazu koštiv inozemnomu brokeru potribno maty rahunok u zakordonnomu banku. Vidkryvaty taki rahunky stalo prostiše zavdjaky liberalizaciї ukraїnśkogo zakonodavstva. Dali klijent maje vidkryty brokerśkyj rahunok. Nastupnyj krok — pidpysannja ugody na depozytarni poslugy (zberigannja cinnyh paperiv). I zaveršaľnyj krok na ćomu etapi — perekaz koštiv brokeru.<h4>Jak vygljadaje proces roboty z brokerom?</h4>Pislja zaveršennja usih formaľnostej možna prydbaty sobi cinni papery Google, Facebook abo Amazon. A dopomagatyme u ćomu zakordonnyj čy ukraїnśkyj broker. Same čerez ńogo vy budete robyty zajavky na birži na kupivlju čy prodaž pevnoї kiľkosti (paketu) akcij.Golovna perevaga inozemnogo brokera — strahuvannja vidpovidaľnosti. Kupuvaty cinni papery — ce ne lyše zdobuvaty groši na kursovij riznyci. Inkoly kompaniї bankrutujuť. Jakščo ce staneťsja, to v SŠA vidškodovujuť do $100 tys, u Jevropi — do $20 tys. Jak zaznačajuť u «Ekonomični Pravdi», inozemnyj poserednyk ne je podatkovym agentom, tomu ne peredaje informaciju pro ugody v lokaľni podatkovi organy.Aľternatyva — ukraїnśkyj broker. Prote pam&#8217;jatajte: ukraїnśki kompaniї zazvyčaj ne torgujuť bezposeredńo na inozemnyh fondovyh biržah. Pryčyna — vysoka vartisť ta komisijni dlja takyh poslug. Same tomu ukraїnśkyj broker zazvyčaj maje zakordonnogo partnera, z jakym u ńogo dogovirni vidnosyny. Ukraїnśki kompaniї pry ćomu vystupajuť v roli subbrokeriv.Golovna perevaga ukraїnśkogo brokera — dostupnisť komunikacij. Vidsutnisť riznyci u časovyh pojasah ta možlyvisť vykorystaty valjutnu licenziju ukraїnśkogo brokera dlja perevedennja koštiv na rahunky — takož sered perevag obslugovuvannja v ukraїnśkyh subbrokerśkyh kompanij.<h4>Skiľky koštuje robota z brokerom?</h4>Poslugy inozemnyh ta ukraїnśkyh brokeriv treba oplačuvaty. Dlja roboty iz zarubižnymy brokeramy slid buty gotovymy do vytrat ščonajmenše u $10 tys. Jak zaznačaje «EP», taka suma skladaje minimum dlja aktyvaciї brokerśkogo rahunku za kordonom. Takož beruť komisiju $10-20 za kožnu operaciju z cinnymy paperamy. Za umovy, ščo vy vkladatymeme značni košty (ščopravda, todi vamy možuť zacikavytysja u DFS, jakščo vsi ci desjatky tysjač dolariv vy znimatymete iz potočnogo bankivśkogo rahunku v Ukraїni), možna otrymaty znyžku — ale komisija za 1 akciju odnakovo ne sklade menše 1 amerykanśkogo centa. Suprovid brokerśkogo rahunku skladatyme $10 ta biľše.Jakščo vy obraly ne zakordonnogo, a ukraїnśkogo brokera, jomu slid platyty zaležno vid rivnja oborotiv, a ne vid kiľkosti operacij z cinnymy paperamy, jak u zarubižnogo brokera. Jak informuje «EP», na fondovyh majdančykah SŠA komisija miscevogo brokera može stanovyty 0,02 amerykanśkyh centa za 1 akciju, na jevropejśkyh — do 0,3%.<h4>Jaki šče plateži peredbačeno pry operacijah iz cinnymy paperamy?</h4>Ne varto zabuvaty pro komisiju vlasne samoї birži. Londonśka fondova birža — 0,5% vid sumy ugody i platu vid oborotu torgivli. Jakščo vy oberety Nju-Jorkśku fondovu biržu, tam komisija stanovytyme dekiľka centiv za prydbannja kožnoї akciї. Za znjattja koštiv iz svogo rahunku broker tež bratyme vidsotok.

Jak ukraїncjam kupuvaty amerykanśki akciї — i ščo dlja ćogo potribno

Golovni vymogy do kandydativ vid Sector X: komanda z ambicijamy pidkorjuvaty zahidnyj rynok ta gotovyj MVP dlja V2S-produktu.


<h4>Jak pracjuvatyme akselerator Sector X</h4>

Programa akseleratora Sector X rozroblena takym čynom, ščob u startapiv z'javylysja reaľni rezuľtaty, jaki buduť pokazovymy dlja venčurnyh investoriv, a same: korystuvači v SŠA, prodažu v SŠA, zrostannja v SŠA.

Komanda akseleratora rozrobljaje indyviduaľnu kartu progresu startapu, jaka dopomože ruhatysja v potribnomu naprjamku i dosjagaty postavlenyh KPI. Indyviduaľnyj treker bude suprovodžuvaty startapy po karti protjagom usijeї akseleraciї, ščo dozvolyť їm dosjagty rezuľtativ v najkorotši terminy. Zamisť tradycijnyh dlja biľšosti akseleratoriv zagaľnyh lekcij na knyžkovi temy, mentory-praktyky z bagatoričnym dosvidom pidpryjemnyćkoї dijaľnosti buduť provodyty tematyčni vorkšopy, sprjamovani na dosjagnennja konkretnyh rezuľtativ. U toj čas jak dosvidčena sales team, jaka pracjuje na rynku SŠA, dopomože zdijsnyty startapam perši prodaži.

<img class="size-full wp-image-42351 aligncenter" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/08/sektor-x-1.jpg" alt="Perša mižnarodna akseleracijna platforma Sector X vidkryla nabir na naprjam B2C" width="612" height="408">

Bonusom pid čas akseleraciї stanuť investyciї v rozmiri do $25 tys ta ofis dlja roboty v UNIT.City. Podaty zajavku i otrymaty biľš detaľnu informaciju možna <a href="https://sectorx.city/ua/b2c" target="_blank" rel="noopener">na sajti</a>.

Nagadajemo, raniše my <a href="https://nachasi.com/2018/07/10/20-tys-dlya-startapu/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">informuvaly<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/07/rawpixel-661919-unsplash-300x200.jpg" />Zaveršujeťsja nabir do Product Idea Accelerator — startapy možuť otrymaty $20 tys</a> pro nabir do produktovogo akseleratora, de startapy mogly otrymaty do $20 tys.

Golovni vymogy do kandydativ vid Sector X: komanda z ambicijamy pidkorjuvaty zahidnyj rynok ta gotovyj MVP dlja V2S-produktu. <h4>Jak pracjuvatyme akselerator Sector X</h4>Programa akseleratora Sector X rozroblena takym čynom, ščob u startapiv z&#8217;javylysja reaľni rezuľtaty, jaki buduť pokazovymy dlja venčurnyh investoriv, a same: korystuvači v SŠA, prodažu v SŠA, zrostannja v SŠA.Komanda akseleratora rozrobljaje indyviduaľnu kartu progresu startapu, jaka dopomože ruhatysja v potribnomu naprjamku i dosjagaty postavlenyh KPI. Indyviduaľnyj treker bude suprovodžuvaty startapy po karti protjagom usijeї akseleraciї, ščo dozvolyť їm dosjagty rezuľtativ v najkorotši terminy. Zamisť tradycijnyh dlja biľšosti akseleratoriv zagaľnyh lekcij na knyžkovi temy, mentory-praktyky z bagatoričnym dosvidom pidpryjemnyćkoї dijaľnosti buduť provodyty tematyčni vorkšopy, sprjamovani na dosjagnennja konkretnyh rezuľtativ. U toj čas jak dosvidčena sales team, jaka pracjuje na rynku SŠA, dopomože zdijsnyty startapam perši prodaži.<img loading="lazy" class="size-full wp-image-42351 aligncenter" src="/wp-content/uploads/2018/08/sektor-x-1.jpg" alt="Perša mižnarodna akseleracijna platforma Sector X vidkryla nabir na naprjam B2C" width="612" height="408" srcset="/wp-content/uploads/2018/08/sektor-x-1.jpg 612w, /wp-content/uploads/2018/08/sektor-x-1-300x200.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/08/sektor-x-1-600x400.jpg 600w" sizes="(max-width: 612px) 100vw, 612px" />Bonusom pid čas akseleraciї stanuť investyciї v rozmiri do $25 tys ta ofis dlja roboty v UNIT.City. Podaty zajavku i otrymaty biľš detaľnu informaciju možna <a href="https://sectorx.city/ua/b2c" target="_blank" rel="noopener">na sajti</a>.Nagadajemo, raniše my <a href="/2018/07/10/20-tys-dlya-startapu/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">informuvaly<img src="/wp-content/uploads/2018/07/rawpixel-661919-unsplash-300x200.jpg" />Zaveršujeťsja nabir do Product Idea Accelerator — startapy možuť otrymaty $20 tys</a> pro nabir do produktovogo akseleratora, de startapy mogly otrymaty do $20 tys.

Akseleracijna platforma Sector X, jaka raniše vže vidkryla nabir v V2V akselerator, teper zaprošuje komandy na naprjam V2S. Fokus naprjamku — vyvedennja startapiv z Ukraїny ta Shidnoї Jevropy na rynok SŠA

Golovni vymogy do kandydativ vid Sector X: komanda z ambicijamy pidkorjuvaty zahidnyj rynok ta gotovyj MVP dlja V2S-produktu.

<h4>Jak pracjuvatyme akselerator Sector X</h4>

Programa akseleratora Sector X rozroblena takym čynom, ščob u startapiv z'javylysja reaľni rezuľtaty, jaki buduť pokazovymy dlja venčurnyh investoriv, a same: korystuvači v SŠA, prodažu v SŠA, zrostannja v SŠA.

Komanda akseleratora rozrobljaje indyviduaľnu kartu progresu startapu, jaka dopomože ruhatysja v potribnomu naprjamku i dosjagaty postavlenyh KPI. Indyviduaľnyj treker bude suprovodžuvaty startapy po karti protjagom usijeї akseleraciї, ščo dozvolyť їm dosjagty rezuľtativ v najkorotši terminy. Zamisť tradycijnyh dlja biľšosti akseleratoriv zagaľnyh lekcij na knyžkovi temy, mentory-praktyky z bagatoričnym dosvidom pidpryjemnyćkoї dijaľnosti buduť provodyty tematyčni vorkšopy, sprjamovani na dosjagnennja konkretnyh rezuľtativ. U toj čas jak dosvidčena sales team, jaka pracjuje na rynku SŠA, dopomože zdijsnyty startapam perši prodaži.

<img class="size-full wp-image-42351 aligncenter" src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/08/sektor-x-1.jpg" alt="Perša mižnarodna akseleracijna platforma Sector X vidkryla nabir na naprjam B2C" width="612" height="408" />

Bonusom pid čas akseleraciї stanuť investyciї v rozmiri do $25 tys ta ofis dlja roboty v UNIT.City. Podaty zajavku i otrymaty biľš detaľnu informaciju možna <a href="https://sectorx.city/ua/b2c" target="_blank" rel="noopener">na sajti</a>.

Nagadajemo, raniše my <a href="https://nachasi.com/2018/07/10/20-tys-dlya-startapu/" target="_blank" rel="noopener">informuvaly</a> pro nabir do produktovogo akseleratora, de startapy mogly otrymaty do $20 tys.

Golovni vymogy do kandydativ vid Sector X: komanda z ambicijamy pidkorjuvaty zahidnyj rynok ta gotovyj MVP dlja V2S-produktu. <h4>Jak pracjuvatyme akselerator Sector X</h4>Programa akseleratora Sector X rozroblena takym čynom, ščob u startapiv z&#8217;javylysja reaľni rezuľtaty, jaki buduť pokazovymy dlja venčurnyh investoriv, a same: korystuvači v SŠA, prodažu v SŠA, zrostannja v SŠA.Komanda akseleratora rozrobljaje indyviduaľnu kartu progresu startapu, jaka dopomože ruhatysja v potribnomu naprjamku i dosjagaty postavlenyh KPI. Indyviduaľnyj treker bude suprovodžuvaty startapy po karti protjagom usijeї akseleraciї, ščo dozvolyť їm dosjagty rezuľtativ v najkorotši terminy. Zamisť tradycijnyh dlja biľšosti akseleratoriv zagaľnyh lekcij na knyžkovi temy, mentory-praktyky z bagatoričnym dosvidom pidpryjemnyćkoї dijaľnosti buduť provodyty tematyčni vorkšopy, sprjamovani na dosjagnennja konkretnyh rezuľtativ. U toj čas jak dosvidčena sales team, jaka pracjuje na rynku SŠA, dopomože zdijsnyty startapam perši prodaži.<img loading="lazy" class="size-full wp-image-42351 aligncenter" src="/wp-content/uploads/2018/08/sektor-x-1.jpg" alt="Perša mižnarodna akseleracijna platforma Sector X vidkryla nabir na naprjam B2C" width="612" height="408" srcset="/wp-content/uploads/2018/08/sektor-x-1.jpg 612w, /wp-content/uploads/2018/08/sektor-x-1-300x200.jpg 300w, /wp-content/uploads/2018/08/sektor-x-1-600x400.jpg 600w" sizes="(max-width: 612px) 100vw, 612px" />Bonusom pid čas akseleraciї stanuť investyciї v rozmiri do $25 tys ta ofis dlja roboty v UNIT.City. Podaty zajavku i otrymaty biľš detaľnu informaciju možna <a href="https://sectorx.city/ua/b2c" target="_blank" rel="noopener">na sajti</a>.Nagadajemo, raniše my <a href="/2018/07/10/20-tys-dlya-startapu/" target="_blank" rel="noopener">informuvaly</a> pro nabir do produktovogo akseleratora, de startapy mogly otrymaty do $20 tys.

Mižnarodna akseleracijna platforma Sector X vidkryla nabir na naprjam B2C

Dlja porivnjannja, za pidsumkamy vśogo 2017 roku v finteh investuvaly $38,1 mlrd. Golovni dosjagnennja peršogo pivriččja vključaly v sebe uspišne zaveršennja dvoh značnyh ugod: rekordne zrostannja Ant Finance u drugomu kvartali 2018 roku, ščo sklalo $14 mlrd, ta prydbannja kompaniї WorldPay kompanijeju Vantiv za $12,9 mlrd u peršomu kvartali 2018 roku.



<h4>Ščo pryzvelo do takogo zrostannja</h4>
Analityky KPMG vidznačajuť, ščo velyki ugody, ščo ukladalysja na vsih stadijah, sluguvaly drajverom dlja investycij u finansovi tehnologiї u peršij polovyni 2018 roku. Ale nastiľky ž vyznačnym je i spektr investycij: sposterigajeťsja zrostannja interesu do riznomanitnyh pidgaluzej u sferi finteh, vključajučy dani, ŠI ta regteh.

Venčurni investory zalyšajuťsja zacikavlenymy u finansuvanni finteh startapiv. Aktyvnisť u sferi zlyttja ta poglynannja (M&A) takož zrostaje, oskiľky vse biľše zrilyh kompanij finteh šukajuť možlyvosti vyhodu z investycijnyh proektiv.
<h4>Ščo vidbuvalosja z amerykanśkymy finteh kompanijamy</h4>
Amerykanśki kompaniї u galuzi finteh demonstrujuť značne zrostannja venčurnogo finansuvannja, jake perevyščylo $5 mlrd u peršomu pivričči 2018 roku

Obsjag ugod amerykanśkyh finteh kompanij  iz zalučennjam venčurnogo kapitalu prodovžyv zrostaty perevažno za rahunok vidrodžennja investycij z boku «biznes-angeliv», «posivnyh» investycij ta ugod venčurnogo finansuvannja, ščo ukladalysja na rannih stadijah. Investory švydko vkladaly košty u startapy u novyh pidgaluzjah finteh, jaki ščojno z’javylyś, vključajučy regteh ta investycijnyj banking. Paraleľno vony prodovžuvaly investuvaty u zrili kompaniї na piznih stadijah, taki jak Robinhood, čyja ugoda na sumu $363 mln bula odnijeju z najbiľšyh ugod VC za perše pivriččja 2018 roku.
<h4>Sytuacija na jevropejśkomu rynku</h4>
Sukupnyj obsjag investycij u finteh kompaniї v Jevropi sjagnuv $26 mlrd u peršij polovyni 2018 roku. Comu spryjaly ukladannja  4- h velykyh ugod za učastju kompanij:
<ul>
<li>WorldPay</li>
 	<li>Nets</li>
 	<li>iZettle</li>
 	<li>programne zabezpečennja IRIS</li>
</ul>
Častka cyh ugod u zagaľnij sumi jevropejśkyh ugod skladaje $22,4 mlrd.
Nezvažajučy na možlyvi zanepokojennja z pryvodu Brexit, Velyka Brytanija je liderom u vkladanni koštiv u galuź finteh v Jevropi, investuvavšy $16,1 mlrd i zdijsnyvšy p'jať z Top-10 ugod u ćomu regioni.

<h4>Jaki značni investyciї zdijsnyly v Aziї</h4>
Investyciї na azijśkomu rynku dosjagly $16,8 mlrd zavdjaky ugodi Ant Financial
Ce stalosja za rahunok značnogo obsjagu venčurnogo finansuvannja Seriї C na sumu $14 mlrd za učastju Ant Financial. Jakščo ne braty do uvagy cju mega-ugodu, v Aziї buly zdijsneni j inši značni investyciї v galuzi finteh, vključajučy ščokvartaľne zbiľšennja obsjagiv investycij v Indiї, Avstraliї ta Singapuri.
Blokčejn ta ŠI, a takož reguljatorni ta strahovi tehnologiї, zalyšalysja ključovymy priorytetnymy naprjamamy dlja finteh investoriv v Aziї.
Cytuacija v Ukraїni
U zviti skazano, ščo ukraїnśka finteh industrija zalyšajeťsja ne dostatńo rozvynenoju čerez slabkisť finansovogo sektora, z odnogo boku, ta brak investycij v kraїnu, z inšogo.
Prote naviť za takyh umov finteh rynok v Ukraїni rozvyvajeťsja veľmy dynamično. Na počatku 2018 roku v Ukraїni — ponad 80 finteh-kompanij, blyźko 60% z jakyh buly utvoreni protjagom tŕoh ostannih rokiv.
Osnovnymy naprjamkamy dijaľnosti takyh kompanij je plateži i grošovi perekazy.
V SŠA najbiľše investujuť v blokčejn
Blokčejn u peršij polovyni 2018 roku zalyšavsja odnym z ob’jektiv pidvyščenoї uvagy z boku investoriv. U peršomu pivričči 2018 roku vidbulysja velyki raundy investycij v kompaniї blokčejn, u tomu čysli raundy investycij na sumu $100 mln+ u kompaniї R3 i Circle Internet Finance u SŠA ta na sumu $77 mln u kompaniju Ledger u Franciї.
Nagadajemo, raniše my <a href="https://nachasi.com/2018/04/23/fintech-or-banks/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">pysaly<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/chris-liverani-552649-unsplash-300x200.jpg" />Jak dialog bankiv ta fintehu vede do rozvytku vsijeї finansovoї galuzi</a>, jak dialog bankiv ta fintehu vede do rozvytku vsijeї finansovoї galuzi.

Dlja porivnjannja, za pidsumkamy vśogo 2017 roku v finteh investuvaly $38,1 mlrd. Golovni dosjagnennja peršogo pivriččja vključaly v sebe uspišne zaveršennja dvoh značnyh ugod: rekordne zrostannja Ant Finance u drugomu kvartali 2018 roku, ščo sklalo $14 mlrd, ta prydbannja kompaniї WorldPay kompanijeju Vantiv za $12,9 mlrd u peršomu kvartali 2018 roku.<h4>Ščo pryzvelo do takogo zrostannja</h4>Analityky KPMG vidznačajuť, ščo velyki ugody, ščo ukladalysja na vsih stadijah, sluguvaly drajverom dlja investycij u finansovi tehnologiї u peršij polovyni 2018 roku. Ale nastiľky ž vyznačnym je i spektr investycij: sposterigajeťsja zrostannja interesu do riznomanitnyh pidgaluzej u sferi finteh, vključajučy dani, ŠI ta regteh.Venčurni investory zalyšajuťsja zacikavlenymy u finansuvanni finteh startapiv. Aktyvnisť u sferi zlyttja ta poglynannja (M&#038;A) takož zrostaje, oskiľky vse biľše zrilyh kompanij finteh šukajuť možlyvosti vyhodu z investycijnyh proektiv.<h4>Ščo vidbuvalosja z amerykanśkymy finteh kompanijamy</h4>Amerykanśki kompaniї u galuzi finteh demonstrujuť značne zrostannja venčurnogo finansuvannja, jake perevyščylo $5 mlrd u peršomu pivričči 2018 rokuObsjag ugod amerykanśkyh finteh kompanij  iz zalučennjam venčurnogo kapitalu prodovžyv zrostaty perevažno za rahunok vidrodžennja investycij z boku «biznes-angeliv», «posivnyh» investycij ta ugod venčurnogo finansuvannja, ščo ukladalysja na rannih stadijah. Investory švydko vkladaly košty u startapy u novyh pidgaluzjah finteh, jaki ščojno z’javylyś, vključajučy regteh ta investycijnyj banking. Paraleľno vony prodovžuvaly investuvaty u zrili kompaniї na piznih stadijah, taki jak Robinhood, čyja ugoda na sumu $363 mln bula odnijeju z najbiľšyh ugod VC za perše pivriččja 2018 roku.<h4>Sytuacija na jevropejśkomu rynku</h4>Sukupnyj obsjag investycij u finteh kompaniї v Jevropi sjagnuv $26 mlrd u peršij polovyni 2018 roku. Comu spryjaly ukladannja  4- h velykyh ugod za učastju kompanij:<ul><li>WorldPay</li><li>Nets</li><li>iZettle</li><li>programne zabezpečennja IRIS</li></ul>Častka cyh ugod u zagaľnij sumi jevropejśkyh ugod skladaje $22,4 mlrd.Nezvažajučy na možlyvi zanepokojennja z pryvodu Brexit, Velyka Brytanija je liderom u vkladanni koštiv u galuź finteh v Jevropi, investuvavšy $16,1 mlrd i zdijsnyvšy p&#8217;jať z Top-10 ugod u ćomu regioni.<h4>Jaki značni investyciї zdijsnyly v Aziї</h4>Investyciї na azijśkomu rynku dosjagly $16,8 mlrd zavdjaky ugodi Ant FinancialCe stalosja za rahunok značnogo obsjagu venčurnogo finansuvannja Seriї C na sumu $14 mlrd za učastju Ant Financial. Jakščo ne braty do uvagy cju mega-ugodu, v Aziї buly zdijsneni j inši značni investyciї v galuzi finteh, vključajučy ščokvartaľne zbiľšennja obsjagiv investycij v Indiї, Avstraliї ta Singapuri.Blokčejn ta ŠI, a takož reguljatorni ta strahovi tehnologiї, zalyšalysja ključovymy priorytetnymy naprjamamy dlja finteh investoriv v Aziї.Cytuacija v UkraїniU zviti skazano, ščo ukraїnśka finteh industrija zalyšajeťsja ne dostatńo rozvynenoju čerez slabkisť finansovogo sektora, z odnogo boku, ta brak investycij v kraїnu, z inšogo.Prote naviť za takyh umov finteh rynok v Ukraїni rozvyvajeťsja veľmy dynamično. Na počatku 2018 roku v Ukraїni — ponad 80 finteh-kompanij, blyźko 60% z jakyh buly utvoreni protjagom tŕoh ostannih rokiv.Osnovnymy naprjamkamy dijaľnosti takyh kompanij je plateži i grošovi perekazy.V SŠA najbiľše investujuť v blokčejnBlokčejn u peršij polovyni 2018 roku zalyšavsja odnym z ob’jektiv pidvyščenoї uvagy z boku investoriv. U peršomu pivričči 2018 roku vidbulysja velyki raundy investycij v kompaniї blokčejn, u tomu čysli raundy investycij na sumu $100 mln+ u kompaniї R3 i Circle Internet Finance u SŠA ta na sumu $77 mln u kompaniju Ledger u Franciї.Nagadajemo, raniše my <a href="/2018/04/23/fintech-or-banks/" target="_blank" rel="noopener" class=" with_hint_js">pysaly<img src="/wp-content/uploads/2018/04/chris-liverani-552649-unsplash-300x200.jpg" />Jak dialog bankiv ta fintehu vede do rozvytku vsijeї finansovoї galuzi</a>, jak dialog bankiv ta fintehu vede do rozvytku vsijeї finansovoї galuzi.

U I pivričči 2018 roku zagaľnyj obsjag investycij v finteh-kompaniї u vśomu sviti dosjag $57,9 mlrd. Pro ce jdeťsja v zviti The Pulse of Fintech 2018, opublikovanomu audytorśkoju kompanijeju KPMG

Dlja porivnjannja, za pidsumkamy vśogo 2017 roku v finteh investuvaly $38,1 mlrd. Golovni dosjagnennja peršogo pivriččja vključaly v sebe uspišne zaveršennja dvoh značnyh ugod: rekordne zrostannja Ant Finance u drugomu kvartali 2018 roku, ščo sklalo $14 mlrd, ta prydbannja kompaniї WorldPay kompanijeju Vantiv za $12,9 mlrd u peršomu kvartali 2018 roku.


<h4>Ščo pryzvelo do takogo zrostannja</h4>
Analityky KPMG vidznačajuť, ščo velyki ugody, ščo ukladalysja na vsih stadijah, sluguvaly drajverom dlja investycij u finansovi tehnologiї u peršij polovyni 2018 roku. Ale nastiľky ž vyznačnym je i spektr investycij: sposterigajeťsja zrostannja interesu do riznomanitnyh pidgaluzej u sferi finteh, vključajučy dani, ŠI ta regteh.

Venčurni investory zalyšajuťsja zacikavlenymy u finansuvanni finteh startapiv. Aktyvnisť u sferi zlyttja ta poglynannja (M&amp;A) takož zrostaje, oskiľky vse biľše zrilyh kompanij finteh šukajuť možlyvosti vyhodu z investycijnyh proektiv.
<h4>Ščo vidbuvalosja z amerykanśkymy finteh kompanijamy</h4>
Amerykanśki kompaniї u galuzi finteh demonstrujuť značne zrostannja venčurnogo finansuvannja, jake perevyščylo $5 mlrd u peršomu pivričči 2018 roku

Obsjag ugod amerykanśkyh finteh kompanij  iz zalučennjam venčurnogo kapitalu prodovžyv zrostaty perevažno za rahunok vidrodžennja investycij z boku «biznes-angeliv», «posivnyh» investycij ta ugod venčurnogo finansuvannja, ščo ukladalysja na rannih stadijah. Investory švydko vkladaly košty u startapy u novyh pidgaluzjah finteh, jaki ščojno z’javylyś, vključajučy regteh ta investycijnyj banking. Paraleľno vony prodovžuvaly investuvaty u zrili kompaniї na piznih stadijah, taki jak Robinhood, čyja ugoda na sumu $363 mln bula odnijeju z najbiľšyh ugod VC za perše pivriččja 2018 roku.
<h4>Sytuacija na jevropejśkomu rynku</h4>
Sukupnyj obsjag investycij u finteh kompaniї v Jevropi sjagnuv $26 mlrd u peršij polovyni 2018 roku. Comu spryjaly ukladannja  4- h velykyh ugod za učastju kompanij:
<ul>
 	<li>WorldPay</li>
 	<li>Nets</li>
 	<li>iZettle</li>
 	<li>programne zabezpečennja IRIS</li>
</ul>
Častka cyh ugod u zagaľnij sumi jevropejśkyh ugod skladaje $22,4 mlrd.
Nezvažajučy na možlyvi zanepokojennja z pryvodu Brexit, Velyka Brytanija je liderom u vkladanni koštiv u galuź finteh v Jevropi, investuvavšy $16,1 mlrd i zdijsnyvšy p'jať z Top-10 ugod u ćomu regioni.

<h4>Jaki značni investyciї zdijsnyly v Aziї</h4>
Investyciї na azijśkomu rynku dosjagly $16,8 mlrd zavdjaky ugodi Ant Financial
Ce stalosja za rahunok značnogo obsjagu venčurnogo finansuvannja Seriї C na sumu $14 mlrd za učastju Ant Financial. Jakščo ne braty do uvagy cju mega-ugodu, v Aziї buly zdijsneni j inši značni investyciї v galuzi finteh, vključajučy ščokvartaľne zbiľšennja obsjagiv investycij v Indiї, Avstraliї ta Singapuri.
Blokčejn ta ŠI, a takož reguljatorni ta strahovi tehnologiї, zalyšalysja ključovymy priorytetnymy naprjamamy dlja finteh investoriv v Aziї.
Cytuacija v Ukraїni
U zviti skazano, ščo ukraїnśka finteh industrija zalyšajeťsja ne dostatńo rozvynenoju čerez slabkisť finansovogo sektora, z odnogo boku, ta brak investycij v kraїnu, z inšogo.
Prote naviť za takyh umov finteh rynok v Ukraїni rozvyvajeťsja veľmy dynamično. Na počatku 2018 roku v Ukraїni — ponad 80 finteh-kompanij, blyźko 60% z jakyh buly utvoreni protjagom tŕoh ostannih rokiv.
Osnovnymy naprjamkamy dijaľnosti takyh kompanij je plateži i grošovi perekazy.
V SŠA najbiľše investujuť v blokčejn
Blokčejn u peršij polovyni 2018 roku zalyšavsja odnym z ob’jektiv pidvyščenoї uvagy z boku investoriv. U peršomu pivričči 2018 roku vidbulysja velyki raundy investycij v kompaniї blokčejn, u tomu čysli raundy investycij na sumu $100 mln+ u kompaniї R3 i Circle Internet Finance u SŠA ta na sumu $77 mln u kompaniju Ledger u Franciї.
Nagadajemo, raniše my <a href="https://nachasi.com/2018/04/23/fintech-or-banks/" target="_blank" rel="noopener">pysaly</a>, jak dialog bankiv ta fintehu vede do rozvytku vsijeї finansovoї galuzi.

Dlja porivnjannja, za pidsumkamy vśogo 2017 roku v finteh investuvaly $38,1 mlrd. Golovni dosjagnennja peršogo pivriččja vključaly v sebe uspišne zaveršennja dvoh značnyh ugod: rekordne zrostannja Ant Finance u drugomu kvartali 2018 roku, ščo sklalo $14 mlrd, ta prydbannja kompaniї WorldPay kompanijeju Vantiv za $12,9 mlrd u peršomu kvartali 2018 roku.<h4>Ščo pryzvelo do takogo zrostannja</h4>Analityky KPMG vidznačajuť, ščo velyki ugody, ščo ukladalysja na vsih stadijah, sluguvaly drajverom dlja investycij u finansovi tehnologiї u peršij polovyni 2018 roku. Ale nastiľky ž vyznačnym je i spektr investycij: sposterigajeťsja zrostannja interesu do riznomanitnyh pidgaluzej u sferi finteh, vključajučy dani, ŠI ta regteh.Venčurni investory zalyšajuťsja zacikavlenymy u finansuvanni finteh startapiv. Aktyvnisť u sferi zlyttja ta poglynannja (M&amp;A) takož zrostaje, oskiľky vse biľše zrilyh kompanij finteh šukajuť možlyvosti vyhodu z investycijnyh proektiv.<h4>Ščo vidbuvalosja z amerykanśkymy finteh kompanijamy</h4>Amerykanśki kompaniї u galuzi finteh demonstrujuť značne zrostannja venčurnogo finansuvannja, jake perevyščylo $5 mlrd u peršomu pivričči 2018 rokuObsjag ugod amerykanśkyh finteh kompanij  iz zalučennjam venčurnogo kapitalu prodovžyv zrostaty perevažno za rahunok vidrodžennja investycij z boku «biznes-angeliv», «posivnyh» investycij ta ugod venčurnogo finansuvannja, ščo ukladalysja na rannih stadijah. Investory švydko vkladaly košty u startapy u novyh pidgaluzjah finteh, jaki ščojno z’javylyś, vključajučy regteh ta investycijnyj banking. Paraleľno vony prodovžuvaly investuvaty u zrili kompaniї na piznih stadijah, taki jak Robinhood, čyja ugoda na sumu $363 mln bula odnijeju z najbiľšyh ugod VC za perše pivriččja 2018 roku.<h4>Sytuacija na jevropejśkomu rynku</h4>Sukupnyj obsjag investycij u finteh kompaniї v Jevropi sjagnuv $26 mlrd u peršij polovyni 2018 roku. Comu spryjaly ukladannja  4- h velykyh ugod za učastju kompanij:<ul><li>WorldPay</li><li>Nets</li><li>iZettle</li><li>programne zabezpečennja IRIS</li></ul>Častka cyh ugod u zagaľnij sumi jevropejśkyh ugod skladaje $22,4 mlrd.Nezvažajučy na možlyvi zanepokojennja z pryvodu Brexit, Velyka Brytanija je liderom u vkladanni koštiv u galuź finteh v Jevropi, investuvavšy $16,1 mlrd i zdijsnyvšy p&#8217;jať z Top-10 ugod u ćomu regioni.<h4>Jaki značni investyciї zdijsnyly v Aziї</h4>Investyciї na azijśkomu rynku dosjagly $16,8 mlrd zavdjaky ugodi Ant FinancialCe stalosja za rahunok značnogo obsjagu venčurnogo finansuvannja Seriї C na sumu $14 mlrd za učastju Ant Financial. Jakščo ne braty do uvagy cju mega-ugodu, v Aziї buly zdijsneni j inši značni investyciї v galuzi finteh, vključajučy ščokvartaľne zbiľšennja obsjagiv investycij v Indiї, Avstraliї ta Singapuri.Blokčejn ta ŠI, a takož reguljatorni ta strahovi tehnologiї, zalyšalysja ključovymy priorytetnymy naprjamamy dlja finteh investoriv v Aziї.Cytuacija v UkraїniU zviti skazano, ščo ukraїnśka finteh industrija zalyšajeťsja ne dostatńo rozvynenoju čerez slabkisť finansovogo sektora, z odnogo boku, ta brak investycij v kraїnu, z inšogo.Prote naviť za takyh umov finteh rynok v Ukraїni rozvyvajeťsja veľmy dynamično. Na počatku 2018 roku v Ukraїni — ponad 80 finteh-kompanij, blyźko 60% z jakyh buly utvoreni protjagom tŕoh ostannih rokiv.Osnovnymy naprjamkamy dijaľnosti takyh kompanij je plateži i grošovi perekazy.V SŠA najbiľše investujuť v blokčejnBlokčejn u peršij polovyni 2018 roku zalyšavsja odnym z ob’jektiv pidvyščenoї uvagy z boku investoriv. U peršomu pivričči 2018 roku vidbulysja velyki raundy investycij v kompaniї blokčejn, u tomu čysli raundy investycij na sumu $100 mln+ u kompaniї R3 i Circle Internet Finance u SŠA ta na sumu $77 mln u kompaniju Ledger u Franciї.Nagadajemo, raniše my <a href="/2018/04/23/fintech-or-banks/" target="_blank" rel="noopener">pysaly</a>, jak dialog bankiv ta fintehu vede do rozvytku vsijeї finansovoї galuzi.

Svitovi investyciї v fintech dosjagly $58 mlrd

Pro domovlenisť miž Ukraїnoju ta Norvegijeju ščodo novogo energetyčnogo proektu informuje «Liga.Biznes» iz posylannjam na posoľstvo Ukraїny u Norvegiї. Merežu planujuť sporudyty za norveźki košty, ale iz zalučennjam ukraїnśkyh kompanij.


<h4>Jak planujuť sporudžuvaty merežu</h4>

Na peršomu etapi realizaciї proektu norveźka kompanija planuje zbuduvaty blyźko 70 ustanovok, ščo vydobuvatymuť energiju vitru. Sukupna potužnisť kompleksu sklade do 250 MVt.

«Obsjagy elektroenergiї, jaki buduť vyrobljaty ci stanciї, daduť zmogu zabezpečyty elektroenergijeju ne menše 50 tys domogospodarstv», — povidomyly u pres-službi posoľstva. Takož stalo vidomo, ščo sukupnyj obsjag investycij na peršyj etap realizaciї proektu sklade ponad 370 mln jevro. U roli subpidrjadnykiv vystupljať ukraїnśki kompaniї.

Jak nagaduje «Liga», u 2018-mu takož v Ukraїni počne pracjuvaty norveźka kompanija Scatec Solar. Vona maje v planah zvesty nyzku kompleksiv stancij na sonjačnyh batarejah. Їhnja sukupna potužnisť maje sklasty vid 200 do 300 MVt. Ci plany v razi її realizaciї daduť vid 200 do 300 mln jevro investycij dlja ukraїnśkogo tehničnogo sektoru ekonomiky.

Raniše my <a href="https://nachasi.com/2018/04/04/e3-6-mln-na-realizatsiyu-reform/" rel="noopener" target="_blank" class=" with_hint_js">povidomljaly<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2018/04/mikita-karasiou-591387-unsplash-300x200.jpg" />Norvegija nadaje Ukraїni €3,6 mln na realizaciju reform</a>, ščo Norvegija nadasť dodatkovi košty na realizaciju reform v Ukraїni.

Pro domovlenisť miž Ukraїnoju ta Norvegijeju ščodo novogo energetyčnogo proektu informuje «Liga.Biznes» iz posylannjam na posoľstvo Ukraїny u Norvegiї. Merežu planujuť sporudyty za norveźki košty, ale iz zalučennjam ukraїnśkyh kompanij.<h4>Jak planujuť sporudžuvaty merežu</h4>Na peršomu etapi realizaciї proektu norveźka kompanija planuje zbuduvaty blyźko 70 ustanovok, ščo vydobuvatymuť energiju vitru. Sukupna potužnisť kompleksu sklade do 250 MVt.«Obsjagy elektroenergiї, jaki buduť vyrobljaty ci stanciї, daduť zmogu zabezpečyty elektroenergijeju ne menše 50 tys domogospodarstv», — povidomyly u pres-službi posoľstva. Takož stalo vidomo, ščo sukupnyj obsjag investycij na peršyj etap realizaciї proektu sklade ponad 370 mln jevro. U roli subpidrjadnykiv vystupljať ukraїnśki kompaniї.Jak nagaduje «Liga», u 2018-mu takož v Ukraїni počne pracjuvaty norveźka kompanija Scatec Solar. Vona maje v planah zvesty nyzku kompleksiv stancij na sonjačnyh batarejah. Їhnja sukupna potužnisť maje sklasty vid 200 do 300 MVt. Ci plany v razi її realizaciї daduť vid 200 do 300 mln jevro investycij dlja ukraїnśkogo tehničnogo sektoru ekonomiky.Raniše my <a href="/2018/04/04/e3-6-mln-na-realizatsiyu-reform/" rel="noopener" target="_blank" class=" with_hint_js">povidomljaly<img src="/wp-content/uploads/2018/04/mikita-karasiou-591387-unsplash-300x200.jpg" />Norvegija nadaje Ukraїni €3,6 mln na realizaciju reform</a>, ščo Norvegija nadasť dodatkovi košty na realizaciju reform v Ukraїni.

Ekologično čystu energetyku v Ukraїni pragne rozvyvaty šče odna deržava — Norvegija proponuje zapustyty merežu vitrjakiv, yki vyrobljatymuť elektryku na terytoriї našoї deržavy

Pro domovlenisť miž Ukraїnoju ta Norvegijeju ščodo novogo energetyčnogo proektu informuje «Liga.Biznes» iz posylannjam na posoľstvo Ukraїny u Norvegiї. Merežu planujuť sporudyty za norveźki košty, ale iz zalučennjam ukraїnśkyh kompanij.

<h4>Jak planujuť sporudžuvaty merežu</h4>

Na peršomu etapi realizaciї proektu norveźka kompanija planuje zbuduvaty blyźko 70 ustanovok, ščo vydobuvatymuť energiju vitru. Sukupna potužnisť kompleksu sklade do 250 MVt.

«Obsjagy elektroenergiї, jaki buduť vyrobljaty ci stanciї, daduť zmogu zabezpečyty elektroenergijeju ne menše 50 tys domogospodarstv», — povidomyly u pres-službi posoľstva. Takož stalo vidomo, ščo sukupnyj obsjag investycij na peršyj etap realizaciї proektu sklade ponad 370 mln jevro. U roli subpidrjadnykiv vystupljať ukraїnśki kompaniї.

Jak nagaduje «Liga», u 2018-mu takož v Ukraїni počne pracjuvaty norveźka kompanija Scatec Solar. Vona maje v planah zvesty nyzku kompleksiv stancij na sonjačnyh batarejah. Їhnja sukupna potužnisť maje sklasty vid 200 do 300 MVt. Ci plany v razi її realizaciї daduť vid 200 do 300 mln jevro investycij dlja ukraїnśkogo tehničnogo sektoru ekonomiky.

Raniše my <a href="https://nachasi.com/2018/04/04/e3-6-mln-na-realizatsiyu-reform/" rel="noopener" target="_blank">povidomljaly</a>, ščo Norvegija nadasť dodatkovi košty na realizaciju reform v Ukraїni.

Pro domovlenisť miž Ukraїnoju ta Norvegijeju ščodo novogo energetyčnogo proektu informuje «Liga.Biznes» iz posylannjam na posoľstvo Ukraїny u Norvegiї. Merežu planujuť sporudyty za norveźki košty, ale iz zalučennjam ukraїnśkyh kompanij.<h4>Jak planujuť sporudžuvaty merežu</h4>Na peršomu etapi realizaciї proektu norveźka kompanija planuje zbuduvaty blyźko 70 ustanovok, ščo vydobuvatymuť energiju vitru. Sukupna potužnisť kompleksu sklade do 250 MVt.«Obsjagy elektroenergiї, jaki buduť vyrobljaty ci stanciї, daduť zmogu zabezpečyty elektroenergijeju ne menše 50 tys domogospodarstv», — povidomyly u pres-službi posoľstva. Takož stalo vidomo, ščo sukupnyj obsjag investycij na peršyj etap realizaciї proektu sklade ponad 370 mln jevro. U roli subpidrjadnykiv vystupljať ukraїnśki kompaniї.Jak nagaduje «Liga», u 2018-mu takož v Ukraїni počne pracjuvaty norveźka kompanija Scatec Solar. Vona maje v planah zvesty nyzku kompleksiv stancij na sonjačnyh batarejah. Їhnja sukupna potužnisť maje sklasty vid 200 do 300 MVt. Ci plany v razi її realizaciї daduť vid 200 do 300 mln jevro investycij dlja ukraїnśkogo tehničnogo sektoru ekonomiky.Raniše my <a href="/2018/04/04/e3-6-mln-na-realizatsiyu-reform/" rel="noopener" target="_blank">povidomljaly</a>, ščo Norvegija nadasť dodatkovi košty na realizaciju reform v Ukraїni.

Norvežci zbudujuť v Ukraїni merežu vitrjakiv dlja elektroenergiї

Urjad Šveciї z 1 serpnja nadasť $380 tys ukraїnśkij storoni. Cja dodatkova finansova pidtrymka bude skerovana ob'jednannju gromadśkyh organizacij (GO) ta ekspertiv «Reanimacijnyj paket reform» (RPR). Strok finansuvannja, jake nadasť Švecija, sklade 12 mis. Košty sprjamujuť na spryjannja podaľšym reformam i rozvytku gromadjanśkogo suspiľstva v Ukraїni.


<h4>Dlja kogo Švecija nadaje investyciї</h4>

Vydannja «Jevropejśka Pravda» z posylannjam na posoľstvo Šveciї v Ukraїni zaznačaje, ščo ce ob'jednannja GO prodemonstruvalo efektyvnu modeľ spivpraci vlady i gromadśkosti u zabezpečenni demokratyčnyh peretvoreń v kraїni, tomu Švecija rada prodovžyty svoju pidtrymku cijeї organizaciї. Urjad cijeї kraїny stane partnerom «RPR» na nastupni 12 mis. Nadali ukraїnśka storona zdobude jurydyčnyj status i vže otrymuvatyme finansuvannja jak jurydyčna osoba.

«RPR» («Reanimacijnyj paket reform») — ce koalicija providnyh gromadśkyh organizacij ta ekspertiv Ukraїny, jaki ob'jednalysja dlja zapusku i realizaciї reform v kraїni. Zagalom do ob'jednannja vhodjať 83 neurjadovyh organizaciї ta 22 ekspertnyh grup, jaki rozrobljajuť, prosuvajuť i zdijsnjujuť kontroľ za realizacijeju reform. Za 4 roky za pidtrymky «RPR» bulo uhvaleno 123 zakony.

Nagadajemo, rainše my <a href="https://nachasi.com/2017/08/23/shvetsiya-palyvo-import/" rel="noopener" target="_blank" class=" with_hint_js">informuvaly<img src="https://nachasi.com/wp-content/uploads/2017/08/air-936074_1920-300x200.jpg" />Švecija stala ključovym postačaľnykom jadernogo palyva dlja Ukraїny</a> pro te, ščo Švecija stala ključovym postačaľnykom jadernogo palyva dlja Ukraїny.

Urjad Šveciї z 1 serpnja nadasť $380 tys ukraїnśkij storoni. Cja dodatkova finansova pidtrymka bude skerovana ob&#8217;jednannju gromadśkyh organizacij (GO) ta ekspertiv «Reanimacijnyj paket reform» (RPR). Strok finansuvannja, jake nadasť Švecija, sklade 12 mis. Košty sprjamujuť na spryjannja podaľšym reformam i rozvytku gromadjanśkogo suspiľstva v Ukraїni.<h4>Dlja kogo Švecija nadaje investyciї</h4>Vydannja «Jevropejśka Pravda» z posylannjam na posoľstvo Šveciї v Ukraїni zaznačaje, ščo ce ob&#8217;jednannja GO prodemonstruvalo efektyvnu modeľ spivpraci vlady i gromadśkosti u zabezpečenni demokratyčnyh peretvoreń v kraїni, tomu Švecija rada prodovžyty svoju pidtrymku cijeї organizaciї. Urjad cijeї kraїny stane partnerom «RPR» na nastupni 12 mis. Nadali ukraїnśka storona zdobude jurydyčnyj status i vže otrymuvatyme finansuvannja jak jurydyčna osoba.«RPR» («Reanimacijnyj paket reform») — ce koalicija providnyh gromadśkyh organizacij ta ekspertiv Ukraїny, jaki ob&#8217;jednalysja dlja zapusku i realizaciї reform v kraїni. Zagalom do ob&#8217;jednannja vhodjať 83 neurjadovyh organizaciї ta 22 ekspertnyh grup, jaki rozrobljajuť, prosuvajuť i zdijsnjujuť kontroľ za realizacijeju reform. Za 4 roky za pidtrymky «RPR» bulo uhvaleno 123 zakony.Nagadajemo, rainše my <a href="/2017/08/23/shvetsiya-palyvo-import/" rel="noopener" target="_blank" class=" with_hint_js">informuvaly<img src="/wp-content/uploads/2017/08/air-936074_1920-300x200.jpg" />Švecija stala ključovym postačaľnykom jadernogo palyva dlja Ukraїny</a> pro te, ščo Švecija stala ključovym postačaľnykom jadernogo palyva dlja Ukraїny.

Za informacijeju vydannja «Jevropejśka Pravda», urjad Šveciї maje namir finansovo pidtrymaty ob'jednannja gromadśkyh organizacij v Ukraїni ta nadasť їm tranš finansuvannja dlja pidtrymky reform

Urjad Šveciї z 1 serpnja nadasť $380 tys ukraїnśkij storoni. Cja dodatkova finansova pidtrymka bude skerovana ob'jednannju gromadśkyh organizacij (GO) ta ekspertiv «Reanimacijnyj paket reform» (RPR). Strok finansuvannja, jake nadasť Švecija, sklade 12 mis. Košty sprjamujuť na spryjannja podaľšym reformam i rozvytku gromadjanśkogo suspiľstva v Ukraїni.

<h4>Dlja kogo Švecija nadaje investyciї</h4>

Vydannja «Jevropejśka Pravda» z posylannjam na posoľstvo Šveciї v Ukraїni zaznačaje, ščo ce ob'jednannja GO prodemonstruvalo efektyvnu modeľ spivpraci vlady i gromadśkosti u zabezpečenni demokratyčnyh peretvoreń v kraїni, tomu Švecija rada prodovžyty svoju pidtrymku cijeї organizaciї. Urjad cijeї kraїny stane partnerom «RPR» na nastupni 12 mis. Nadali ukraїnśka storona zdobude jurydyčnyj status i vže otrymuvatyme finansuvannja jak jurydyčna osoba.

«RPR» («Reanimacijnyj paket reform») — ce koalicija providnyh gromadśkyh organizacij ta ekspertiv Ukraїny, jaki ob'jednalysja dlja zapusku i realizaciї reform v kraїni. Zagalom do ob'jednannja vhodjať 83 neurjadovyh organizaciї ta 22 ekspertnyh grup, jaki rozrobljajuť, prosuvajuť i zdijsnjujuť kontroľ za realizacijeju reform. Za 4 roky za pidtrymky «RPR» bulo uhvaleno 123 zakony.

Nagadajemo, rainše my <a href="https://nachasi.com/2017/08/23/shvetsiya-palyvo-import/" rel="noopener" target="_blank">informuvaly</a> pro te, ščo Švecija stala ključovym postačaľnykom jadernogo palyva dlja Ukraїny.

Urjad Šveciї z 1 serpnja nadasť $380 tys ukraїnśkij storoni. Cja dodatkova finansova pidtrymka bude skerovana ob&#8217;jednannju gromadśkyh organizacij (GO) ta ekspertiv «Reanimacijnyj paket reform» (RPR). Strok finansuvannja, jake nadasť Švecija, sklade 12 mis. Košty sprjamujuť na spryjannja podaľšym reformam i rozvytku gromadjanśkogo suspiľstva v Ukraїni.<h4>Dlja kogo Švecija nadaje investyciї</h4>Vydannja «Jevropejśka Pravda» z posylannjam na posoľstvo Šveciї v Ukraїni zaznačaje, ščo ce ob&#8217;jednannja GO prodemonstruvalo efektyvnu modeľ spivpraci vlady i gromadśkosti u zabezpečenni demokratyčnyh peretvoreń v kraїni, tomu Švecija rada prodovžyty svoju pidtrymku cijeї organizaciї. Urjad cijeї kraїny stane partnerom «RPR» na nastupni 12 mis. Nadali ukraїnśka storona zdobude jurydyčnyj status i vže otrymuvatyme finansuvannja jak jurydyčna osoba.«RPR» («Reanimacijnyj paket reform») — ce koalicija providnyh gromadśkyh organizacij ta ekspertiv Ukraїny, jaki ob&#8217;jednalysja dlja zapusku i realizaciї reform v kraїni. Zagalom do ob&#8217;jednannja vhodjať 83 neurjadovyh organizaciї ta 22 ekspertnyh grup, jaki rozrobljajuť, prosuvajuť i zdijsnjujuť kontroľ za realizacijeju reform. Za 4 roky za pidtrymky «RPR» bulo uhvaleno 123 zakony.Nagadajemo, rainše my <a href="/2017/08/23/shvetsiya-palyvo-import/" rel="noopener" target="_blank">informuvaly</a> pro te, ščo Švecija stala ključovym postačaľnykom jadernogo palyva dlja Ukraїny.

#investyciї